ROBNI ZAPISI
Homer: ILIADA. Prevedel Anton Sovre. Založba Mihelač, Ljubljana 1992. Tudi sedemindvajset tisoč osemsto trije heksametri, ki jim danes pravimo Iliad a in Odiseja, temeljna stebra evropska literature, ne bi nikoli nastali, če ne bi bilo ženske nečimrnosti in moškega nastopaštva, kdo je boljši in močnejši. Naj gre za bogove ali navadne smrtnike, tu ni razlike. Še posebno ne v prastari Grčiji. Tam pogosto sploh ni bilo jasno, kdo je bolj krut, silen ali junaški, bogovi nad oblaki ali ljudje na zemlji. Bili so to rajski časi, ko logos še ni prelisičil mitosa in se ljudje še niso spraševali neumnosti, kot so: Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo. Spisali so pesnitev, ki ji še danes ni enake in niso se kaj preveč sekirali zaradi tega. Slovenci, ki se še do danes kregajo med seboj, ali so prilezli izza Karpatov ali od kod drugod, lahko odisejade le spravljajo v svoj jezik. Najbrž pa se še ni rodil junak, ki bi Sovretovo mojstrovino nadgradil s svojo ter v eni sami, enciklopedijskih razsežnosti veliki izdaji poleg prevoda priobčil sodobnejše, popolnejše in s stvarnimi kazali ter priročnimi kje-je-kaj slovarčki spremne besede. Tako je to, kot pravi iz bivše domovine v Slovenijo prihajajoči gastarbajtar v nekem teatrskem komadu na ljubljanskih odrih: "Jebeš zemlju, koju može kura da preleti u dva dana." (Pina Kek)
LITERATURA
103