List 19.
Kako naj pri nas povekšamo pridelek
krme na polji.
Spisal V. Rohrinann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
Krmske rastline, katere pri ms pridelujemo, nam še večinoma ne dajo zaželjenega vžitka, to je tacga pridelka, kakoršen se istim navadno pripisuje. Istinito je! Dasiravno so naša tla in podnebje kaj ugodna za pridelovanje raznih krmskih rastlin, sosebno detelj, vendar doseže kmetovalec le redsokje pridelek, kako-šen bi se moral v takih razmeran zahtevati. Da nam pa ne dajo krmske rastline na polji še pravih, izdatnih pridelkov, to izvira še večinoma iz naše malo — da nebrižnosti za bolj umno pritfelovanje istih na polji. Pri nas na Kranjskem pridelujemo poglavitno dve krmski rastlini na polji in sic<r štajarsko in nemško deteljo ali lucerno.   Oziraje  se na ti vrsti detelj sta-
vimo si vprašanje: Zamoremo li res od teh dveh rastlin zahtevati večje pridelke, kakoršne nam dajejo sedaj in Lako se dalo isti povekšati?
Kolikor  sem  imel sam — gotovo tudi  drugi — priložnosti ogledati  si naša deteljišča,   se ista večinoma zanemarjajo.   Mesto da bi deteljo v rašči z raznimi sredstvi umno podpirali in s tem dosegli povek-šane pridelke, se za takošno oskrbovanje deteljišč niti ne zmenimo   in  nam sploh kaj druzega ni mar kakor trenutek, kedaj se bode detelja pokosila.   Takemu početju nasledki  gotovo  ne  izostajajo,   kajti   polagoma znnjava  detelja,   osobito  večletna;   na  njeno mesto vriva   se   pa  plevelna  trava,  kar škoduje jakosti in množini pridelka.   Prva skrb nam mora biti toraj, če hočemo dosedanje pridelke  detelje povekšati,   da deteljišča umno oskrbujemo.   Neobhodna potreba je,  da mi deteljišča  v spomladi vsacega leta krepko prevlačimo z ojstro brano.   Kakor omenjeno in kar je na splošno znano, se kaj rada med deteljo vrine trava in ta osobito v krajih, kateri so travorodni (travnati), to je,   v krajih,  kateri so po legi in podnebji ugodni za rast trave.   Ce  mi te večinoma plitvovkoreničene plevelne trave  iz  deteljišč v spomladi z ojstro brano ne odstranimo,   se leto za letom širi in spremeni de-teljišče v pravo travišče,   kar sosebno pri večletni lu-cerni opazujemo.   V spomladi prvega leta po setvi se detelja, ako je še mala, nežna, toraj še plitvovkoreni-čena rastlina, navadno ne prevlaci z brano.  Opazoval sem pa uže, da so jo umni in skrbni kmetovalci rajši z roko opleli in jo tako oprostili škodljivega sitneža — obilnega travnega  plevela.   In  splačalo  se jim je to delo!   V drugem letu se pa na spomlad,  kakor  tudi vsako prihodnje leto, kar slednje velja osobito lucerni, katera ostane po več let na istem prostoru, kar je le moč dobro in krepko prevlaci, ravno ko začenja rasti. Zemljo s tem površno zrahljamo,  kar je za dovažanje zračne hrane v zemljo in slednje razpad  v nove rast-linoredilne snovi neprecenljive važnosti;   potrganje in ranjenje  detelje   z   brano  pa  najmanjše  ne   škoduje, marveč ravno  nasprotno  kaj   dobro vpliva.   Detelja, kakor da bi bila s takim početjem razdražena,  spod-raste tem hitreje, to se pravi, da hitreje na novo požene, se krepkejši v stebli in bolj razrašča. Le-to p^ je--* posledica večjim in izdatnim pridelkom.   Imel sem pa uže tudi priložnost, prepričati se o veliki koristi pre-vlačenja deteljišč z brano po vsaki košnji pri skrbnih"
150
kmetovalcih severne Češke in to vsakikrat, kedar je bilo potreba vničiti šopiren travni plevel, kojega rašči kaj ugaja tamošnjo podnebje. Le tako se s trudom pribori človek do boljšega kruha!
Mi sejemo štajarsko deteljo navadno v kolobaru in jo pustimo na dotični njivi le po eno do dve leti — ne oziraje se na leto setve, v katerem nam še tako ne daje pravega vžitka, ker še ni dovelj zrasla. Če hočemo dosedanje pridelke na štajarski detelji povek-šati, potrebno je, da jo toraj uže v prihodnji spomladi, če je možno, to je, če se je detelja dovelj krepko v stališči s koreninami vtrdila (kar opazujemo navadno vselej tam, kjer smo jo vsejali med ozimno žito v jeseni prošlega leta) kakor tudi v spomladi druzega leta, če jo še pustimo na polji, z brano krepko prevlačimo. Na korist večjega pridelka ji pa tudi kaj dobro ugaja naglavno gnojenje, osobito če jo pustimo dve leti na njivi. Gnoji naj si ji pa uže v prvem letu porabe za košnjo, ker je isto dokaj bolj vspešno, kakor gnojenje v dragem letu. S takim umnim oskrbovanjem, ka-koršno se pa le redko, redko kje pri nas opazuje, po-vekšati se da uže izdatno pridelek štajarske detelje.
Istotako ravnanje je pa še potrebnejši v dosego večjih pridelkov pri nemški detelji ali lucerni, katera ostane navadno po več let na enem prostoru. Vsakoletna krepka prevlaka z ojstro brano je neizogibna potreba in zraven te pa tudi primerno gnojenje. Če hočemo, da nam nemška detelja po več let na istem prostoru vspešno raste in trpežno dobre košnje daje, treba jo je vsaj vsako drugo leto naglavno gnojiti ali domače rečeno — z gnojem postupati. To delo in v to porabljene stroške nam kaj obilno z večjim pridelkom, kojega tem potom vživamo, poplača.
(Konec prihodnjič.)
List 20.
Kako naj pri nas povekšamo pridelek
krme na polji.
Spisal V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske  in sadjarske šole na Slapu.
(Dalje in konec.)
Jako dobra gnojila za naglavno gnojenje štajarske kakor tudi nemške detelje so: dobro podelan hlevski gnoj, kompost, z vodo stanjšana gnojnica, gips, pepel in apno. Razmotravanje učinka in koristi naštetih gnojil ne podajam tu; omenjam naj pa vendar pri tej priložnosti tukaj splošno pripoznato korist naglavnega gnojenja deteljišč s pepelom. Tukajšnja vinarska in sadjarska šola vporablja ves čas njenega obstanka za gnojenje deteljišč izključljivo pepel, katerega je prvi čas večinoma v to svrho kupovala od tukajšnjih kmetovalcev. Vspehi tacega gnojenja skazali so se tako lepi in dobri, da so se tukajšnji kmetovalci takoj o dobrodelnem vplivu tacega naglavnega gnojenja s pepelom očividno prepričali in sedaj pepel; mesto da bi vsega kakor prej tukajšnji šoli prodajali, sedaj večidel z dost večjim pridom sami vporabljajo.
158
Navedeno umno oskrbovanje deteljišč osiguri nam izdatno povekšane pridelke!
Glede umnega pridelovanja detelje priporočam še sledeče: Preskrbimo se vestno z dobrim, to je, lepim in kaljivim deteljnim semenom. Za setev štajarske detelje vporabljajmo vedno le enoletno seme, ker seme te detelje zgubi v drugem letu uže kaljivost; istotako je najboljši pri nemški detelji enoletno seme, ker je najbolj kaljivo. Starejši seme nemške detelje od dvoletnega vporabljati pa ne smemo nikdar, kajti pri starejšem semenu izgine večinoma kaljivost. Pogreški, katere v tej zadevi naredimo, se kaj čutno maščujejo nad nami! V drugo sejati pa moramo deteljo le na gosto, ker le priznato in izskušeno neumno bi bilo od nas, ako bi hoteli pri setvi detelje se semenom varčni biti.
Teh vodil se držimo! Ona nam morajo biti sedaj prva skrb za povekšanje krmskih pridelkov, oziroma štajarske in nemške detelje na polji.
V listu št. 13 „Novic" segalo se je v članku „k pridelovanju krme na polji" po drugem načinu povek-šanja naših krmskih pridelkov na polji in sicer s setvijo primernih trav med deteljo. Vgovarjali ne bo-demo naštetim prednostim take pomešanice detelje s travo, a vprašati se pa vendar hočemo: je li to splošno pravilo v povekšanje krmskih pridelkov za naše razmere priporočljivo in bi naj isto vpeljali ali ne?
Ta v omenjenem spisu nasvetovani način povek-šanja krmskih pridelkov na polji izkazal se je dejansko v nekaterih pokrajinah kaj vspešen in je tegadel taka setev pomešanice po dotičnih krajih vdomačena. V družili krajih so tudi skušali vpeljati ta način po-vekšanja krmskih pridelkov z mešanjem detelje s travo, a opustili so ga radi nepovoljnih vspehov in poprijeli se zopet setve čiste detelje. Tudi pri nas na Kranjskem se uže nekateri kmetovalci bavijo s tem vprašanjem. Skrbnejši kmetovalci so se uže poprijeli tu a tam mešanja detelje s travo v dosego večjih pridelkov. Vspeh pa se vendar tudi pri nas ni izkazal povsod enak; pri nekaterih kmetovalcih bil je po voljen, med tem, ko se je pri drugih slabo sponesel.
Istinito pa tudi kaj naravno! Stara prislovica: „Eno kopito ni za vsak čevelj" prilega se tudi tej zadevi kaj dobro! Povsod se nam je vedno toraj ozirati na krajevne in podnebne pa tudi gospodarstvene razmere; le na podlagi istinitega znanja teh zamoremo vspešno napredno kmetovati, to je, vpeljati z vspehom drugod s skušnjami dokazane boljše načine povekšanja iz poljedelstva.
Dobrega prevdarka in tehtnih razlogov zasluži toraj tudi pri nas to vprašanje, če ga hočemo ponuditi našim kmetovalcem v dejansko porabo. Kolikor so meni dolenjske in vipavske razmere znane glede pridelovanja krmskih rastlin na polji, ne smatram na-svetovano mešanje detelje s travo v dosego večjih pridelkov za splošno priporočljivo.
Ker je narava naših glavnih krmskih rastlin, štajarske in nemške detelje ali lucerne deloma različna, je umestno, da jih ravno glede tega vprašanja, namreč mešanja s travo, vsako za-se opazujemo.
Oglejmo si toraj najprvo staj ar s ko deteljo. To je ista detelja, med katero se je začela sprva trava mešati in to v pokrajinah, kjer so bile podnebne in krajevne razmere sploh sovražne vspeševanji čiste detelje, kjer se čisto sejana štajarska detelja ali navadno ni obnesla ali pa v drugem letu porabe dajala neznatne pridelke. Vspehi tacega mešanja izkazali so se lepi in tako dobri, da se je po severnih krajih skoraj na splošno začela vpeljavati taka pomešanica v dosego večjih,  a gotovih pridelkov — osobito tam,
kjer so hoteli tako pomešanico štajarske detelje s travo pustiti po dve do tri leta na polji.
V pokrajinah pa, kjer dobro vspeva čisto sejana štajarska detelja, to je, da vsled ugodnega podnebja in dobre zemlje daje gotove ali sigurne in dobre pri- ¦ delke tudi v drugem letu nje porabe, sejejo isto kmetovalci še zdaj čisto in očitati se njim nikakor ne more, da ne ravnajo urnno \ tako ugodnih pokrajinah se pridelek čisto sejane detelje pred onim detelje mešane s travo nikakor ne zmanjša, da celo večji je pridelek čiste štajarske detelje; giede jakosti, to .]e, redilnosti pa gotovo boljši, sosebno če smo jo umno v rašči podpirali, umno oskrbovali — kar je naprednega kmetovalca naloga!! V takih pokrajinah zasluži toraj setev čiste štajarske detelje za dvoletno, osobito pa za enoletno porabo glede večjega in boljšega pridelka prednost pred setvijo deteije mešane s travo.
Po Dolenjskem so podnebne in krajevne razmere večinoma kaj ugodne rašči štajarske detelje in je res le veselje gledati v spomladi lepo obrađena deteljišča. Da bi ista le bolj umno oskrbovali, kakor je bilo * kraja tega spisa navedeno, pričakovati bi smeli izdatno povekšanih košenj od sedanjih. V tako ugodnih legah Dolenjske ni umestno toraj mešati med deteljo travo — tudi pri dveletni porabi ne, osobito pa ne, če stavimo deteljo za enoletno rastlino v kolobar, kar je po Dolenjskem še deloma vdomačeno.
Vendar doseže tudi v toli ugodnih krajih setev pomešanice važnost in to vselej, kedar jo hočeme pustiti po dve. tri in več let na njivi in vporabljati prvi čas izključljivo za košnjo, poznejši pa za pašo goveji živini, kakoršno vpeljavo nahajamo po travorodnih-severnih krajih.
Kjer nam pa štajarska detelja v drugem letu porabe vkljub umnemu oskrbovanji več sigurnih in dobrih košenj ne daje, ako jo stavimo v kolobar z\ dvoletno kulturno rastlino; kjer trpi štajarska detelja pod neugodnimi vplivi podnebja in zemlje, sosebno v nežni svoji mladosti, v letu setve pred mrazom — toraj večinoma uže v dobi živenja, ko je še mala, le plitvo-vkoreničena, kjer se pridružijo med njeno raščo navadno še drugi sovražniki, kakor trajajoča suša, trde in mokre zime, miši itd., kojim večinoma podleže, včasih tako, da nam ne da nikojega užitka; priporočljivo je mešati jo s travo na kjrist gotovih in večjih pridelkov. V vseh takih slučajih gledati pa moram), kakošne krmske trave najbolj vspešno mešamo z deteljo.
Pri izbiranji trav držimo se načela, sejati malo baž trav in le take trave, katere se nahajajo po okolici naši in v tej dobro vspevajo; trave, katere se dobro vsteblijo, v gostem šopu razraščajo, krepko spod-raščajo (so jako reproduktivne), istočasno cvetejo in dajejo redilno, tečno krmo kakor tudi uže v prvem letu izdaten pridelek. Po namenu mešanja štajarske detelje s krmsko travo sostavljajo se tudi različne mešanice.   Ozirati se hočem na dva slučaja.
V pokrajinah, kjer ne ugajajo podnebne in krajevne razmere vspevanji štajarske detelje, kjer se ista tegadel slabo obnaša, kar uči slehernega kmetovalca najbolj lastna izkušnja; tam je priporočljivo, da se meša štajarska detelja s svinjskim repom (Phleum pratense). Seje naj se svinjski rep z deteljo, če je le možno, med ozimno žito (najboljše ozimni ječmen) v jeseni prav na gosto in sicer tako, da, če se ne obnese setev detelje, nam svinjski rep še zmiraj primerno košnjo daje. Tudi štajarske detelje ne smemo pri tem redkejše sejati, kakor sedaj za čisto setev; to pa zopet radi tega, da zamore, ako se obnese ali ohrani, svinjski rep prerasti, v rašči zadržavati.  Na ta način
159
Dam daje v ugodnih letih glavni pridelek štajarska detelja, v neugodnih pa trava — svinjski rep; v vseh slučajih pa dobimo od iste njive bolj gotovi in večji pridelek. Sostava mešanice bila bi v tem slučaji obstoječa iz sledečih množin za en hektar: 20 kilg. šta-jarske detelje in 12 kilg. svinjskega repa. Kjer nam pa zraven tega še miši škodujejo, je priporočljivo, da se v mišjih letih prejšnji mešanici doda še približno četrti del, kakih 7—8 kilg. švedske detelje. Tako po-mešanico priporočajo, ker prenaša švedska detelja od-jedanje ali oglodanje listja po miših in nam daje pri tem vendar še zmiraj skupno s svinjskim repom primeren užitek. Taka pomešanica detelje s travo je za dvoletno porabo; za enoletno porabo je le taoi umestna, kjer se nam pridelovanje čiste detelje nikakor ne splača, bodi-si zarad preplitve zemlje, prevlažne ali presuhe lege itd.
Da se pa meša v navedenem slučaji ravno svinjski rep med štajarsko deteljo, najdemo razlog v veliki potrpežljivosti te trave, katera prenaša lahko neugodne, sosebno mokrotne lege in nam daje vkljub temu izdatne pridelke.
V pokrajinah pa, kjer nam daje čista štajarska detelja v drugem letu porabe neznatne košnje, dasi-ravno smo jo umno v rašči podpirali; kjer nam gospodarstvene razmere velevajo, vporabljati njive v pridelovanje krme za kake dve ali tri leta, tam naj se mešanica po jakosti in množini sledeče sostavi — iz: 15 kilg. štajarske detelje, 8 kilg. laške ljulike, 12 kilg. angleške ljulike in 10 kilg. pasje trave. Pri tej sostavi mešanice nam da štajarska detelja, laška in angleška ljulika glavni pridelek uže v prvenP letu, pasja trava v zve/ri z angleško in laško ljuliko pa glavni pridelek v drugem in tretjem letu. Pri tem mi je se ve da omeniti, da se ne smemo držati te navedene so-stave, katera je pa za večino slučajev v travorodnih krajih priporočljiva, kakor kacega splošnega pravila, marveč držati se moramo zmiraj načela pri izbiranji trav, katerega sem bil spredaj navedel.
Pri tej priložnosti omenjati hočem nekaj o pasji travi (dactylis glomerata). Ta trava se povsod na vsaki zemlji pri nas nahaja; vkljub temu, da je to ena najhvaležnejših krmskih trav, jo vendar kmetovalci do sedaj še premalo čislajo. Dasiravno jo pri nas bolj zaničljivo imenujemo, ima ta baza krmskih trav dovolj lastnosti, katere ji dajejo prednost med drugimi travami. Pasja trava nam daje skoraj največ sena na leto pa uže v prvem letu porabe tudi kaj izdatno košnjo; razrašča se kaj krepko v listnatih šopih; v pravem času košena daje živini priljubljeno in tečno krmo. Ker listje te trave o času cvetja trdo in bolj ojstro postane, kar opazujemo deloma tudi pri svinjskem repu — ne smemo jo kositi v polnem cvetji, kakor se pri nas navadno godi, marveč vselej pred cvetjem.   Za mešanice je kaj priporočljiva!
Kaj pa je z nemško deteljo ali 1 u cer no? Kar se tiče pridelovanja te detelje, se ista pri nas večinoma po več let na istem zemljišču pusti. Kjer ta rastlina vspeva, je nje pridelovanje res neprecenljive važnosti, kajti ta detelja nam daje po 8, 10 in več let kaj bogate in dobre košnje — se ve da le v zvezi z umnim oskrbovanjem.
Nemška detelja ali lucerna kaj dobro vspeva po Vipavskem, kjer ji osobito ugaja milo obnebje te pokrajine, kakor tudi tukajšnja zemlja. Da bi se tu med lucerno sejala trava za večletno porabo, temu bi jaz odločno odsvetoval, sicer je pa to tukaj uže deloma izkušena reč. Boljša trava, katera se nam za mešanje nasvetuje, nam kmalu, v teku par let izgine in na njeno mesto vrine se razna plevelna trava,  katera je
prirodi ali naravi tako rekoč prirojena, katere vspe-vanji bolj ugajajo podnebne in krajevne razmere. Taka plevelna trava je navadno nizka, se razrašča večinoma Je površno po zemlji in nam ne da tegadel kaj vrednega v pridelku. Da nam taka plevelna trava, ki se je vrinila na mesto trave sejane med lucerno, tudi slednjo izpodriva , je tem bolj reč zdravega razuma, če pomislimo, di lucerna potrebuje za vspešno raščo umnega oskrbovanja, kojega plevelna trava ne zahteva, tegadel zainuii tudi plevelna trava kaj kmalu lucerno, če se za-nje boljše vspevanje med raščo premalo brigamo. V vseii slučajih pa trpimo škodo v tukajšnjih razmerah, ako sejemo med večletno lucerno travo, kajti v teku par let nam navadno boljša trava, katero smo mešali z lucerno, izgine, ker podleže v boju domačemu nasprotniku — navadnim plevelnim travam. Če mi potem tako deteljišče umno oskrbujemo in podpiramo ostalo lucerno v rašči, zabranimo s tem deloma vsaj razširjevanje plevelne trave; ako se pa še za tako oskrbovanje malo ali nič ne brigamo, kar je pri nas še večinoma navada, potem se širi plevelna trava, zamori pri tem lucerno in spremeni prejšnjo deteljišče v pravo travišče — na čutuo škodo!
Lucerna čisto sejana nam daje tudi več in boljših košenj. To pride vsled njene velike reproduktivne moči, to je, vsled kaj krepke spodraščljivo^ti, katera je osobito tej detelji v večji meri lastna Ker se ona dobro razrašča in po košnji tudi hitro na novo zopet zraste, kar imenujemo ravno njeno spodraščljivost, nam daje ona pri nas štiri do pet košenj in v teh jako re-diluo krmo. Zraven tega — gotovo na korist čiste setve — zaduši pa tudi dobro, to je, umno pridelana, med raščo umno oskrbovana lucerna vsled njene krepke razraščljivosti, ako smo jo čisto in na gosto sejali, ple-velno travo, katera se kaj rada, osobito med večletno lucerno vriva.
Navedeni bi bili s tem razlogi, zakaj kje in kdaj zasluži setev čiste detelje prednost pred setvijo detelje mešane s travo.
Tudi na Dolenjskem naj se lucerna, kjer jo sejejo kmetovalci, za večletno porabo, le čista seje in ne mešana s travo. Ker se navadno ta detelja v kolobar ne stavi, ampak se za njeno pridelovanje jemljejo zemljišča, na katerih po veliko let zaporedoma ostaja, naj se v dosego sigurnih in dobrih pridelkov izberejo solnčne, bolj gorke in odprte lege, ne pa zatišja. — Zemlja se ji mora globoko in krepko zrahljati; da se globokosežne korenine lahko razraščajo in neovirane hrane iščejo in gledati, da ni spodnja plast zemlje mokrotna, ker mokrota v spodnji plasti lucerno zamori. S temi pogoji vspevala bole lucerna tudi po dolenjski zemlji dobro in dajala kaj bogate in dobre košnje — se ve da le v zvezi z umnim oskrbovanjem.
Prva skrb za povekšanje krmskih pridelkov na polji, pridelkov štajarske detelje in lucerne mora biti pri nas njih umno oskrbovanje, in le kjer je umestno mešanje detelje s travo.