ODMEVI
Vrtičkarski (ne)red
Tak naslov ima prispevek Pavla Šegule v št, 14—15 Tribune. V okviru, z naslovom »Šišen-ski vrtičkarji so se reprganizirali,« je pisec dodal pofočilo, ki me osebno zadeva, zato najprej o tem. P. poroča o množičnem sestanku organiziranih vrtičkarjev občine Šiška, na kate-rem »so razrešili dosedanji odbor, predsed- • nika Štefana Kuharja (Pišto) pa zaradi nede-lavnosti tudi soglasno (s 105 glasovi) odpokli-cali iz mestnega izvršnega odbora vrtičkar-jev.«
V nadaljevanju navaja, da novemu občin-skemu odboru šišenskih vrtičkarjev predse-duje sedaj Radovan Poljanšek, tajnica pa je Marija Rihter. Obema od srca in iskreno češti-tam ter želim uspešno sodelovanje s Pavlom Šegulo!
Pri tem pa si ne morem kaj, da ne bi predv-sem ta dva povprašal, kako to, da Pavla še-gule nista vprašala. zakaj nisem prisoten in kako sta brez pripombe lahko dovolila, da me P. Šegula v odsotnosti neargumentirano zmer-ja z nedelavnostjo in njegovemu značaju primer-no etiketira. Vprašujem zato, ker tov. Poljarv šek ve, da sem marca lani posredoval vodji de-legacije temeljne delegacije KS Šentvid dele-gatska vprašanja o problemih vrtičkarstva: da sem istega marca dogovoril razgovor s pred-sednico občine Anko Tominškovo, na kate-rem je bil tudi Poljanšek; ve, da je na moj pred-tog Rafko Premože sklical za 23. 4. 1984 na OK S2DL razgovor o samoupravnem organi-ziranju vrtičkarjev v občini šiška, na katerem je bil tudi Poljanšek.
Tov. Rihterjeva je ob pristopu ponudila svojo pomoč. Poklical sem jo in dogovorila sva se, da bo v pripravljalnemu odboru vrtičkarjev ob-čine Šiška tajnica. Večkrat sva o tem še govo-rila in se dogovorila, da se o konkretnem delu pogovoriva takoj, ko bomo dobili kopije katastr-skih map za vse KS, kjer so na razpolago par-cele za vrtičke. Kajti dokler teh parcel lokacij-sko in konkretno ne poznamo, ne smemo de-lati praznih iluzij zainteresiranim vrtičkarjem. Enako sem povedal vsakemu vrtičkarju, ki se je za stvar zanimal po telefonu.
Mislim, da niti Rihterjeva niti Poljanšek niti Šegula niso takšni nepoznavaici stvari, da ne bi vedeli, da je pot od nakazanih 90 parcelmh številk v 16 kat. občinah do mapnih kopij težka in dolga. Ob pomoči dveh strokovnih Ijudi je bilo to delo opravljeno 28.10.1984, zaradi od-sotnosti pa sem jih dobil šele v začetku de-cembra lani!
S tem ne mislim opravičevati svoje »nede-lavnosti,« ki mi jo očita Pavle Šegula, opozoriti pa moram, zakaj mi jo očita. Kajti očitek ima svoje konkretno ozadje!
Znano je, da je Pavle Segula kot predsednik Skupnosti Ijubljanskih vrtičkarjev (SVL), v ok-viru Hortikulturnega društva Ljubljana-Matica, zaradi nesodelovanja z organi društva in ne-strpnosti povzročil nesoglasja med HDLM in SVL, se »osamosvojil«, z izbiro članov odbora irwaznih komisij po lastni presoji, z njihovim poljubnim odstavljanjem in kooptiranjem pa si je ob teh neizvoljenih članih ustvaril pašaluk, ki je pripeljal do vrtičkarskega nereda! Kon-
kretno v vrtičkarskih naseljih 6b Cesti dveh ce-sarjev in na Barju. In povsem v nasprotju z nje-govim demagoškim frazarjenjem o samouprav-Ijanju, kakršnega ni malo tudi v njegovem pri-spevku v Tribuni.
V tem položaju nas je P. Šegisla nekatere povprašaL če smo pripravljeni sodelovati pri razvoju vrtičkarstva. Rade volje smo pristali. Tudi podpisani, čeprav nisem interesent za vrtičkarsko parcelo. Enostransko obveščeni smo Šegulo nemalokrat zagovarjali tudi pov-sem neupravičeno, Tako smo tudi soglašali s predlogom P. šegule, da se SVL vključi v druš-tvo Emona vrtič (DEV). Še preden pa smo se o tem odločili nakaki skupni seji, je Šegula zreži-ral izredni občni zbor DEV, o katerem nas prej ni niti obveslil, niti nas nanj povabil. Z zapisni-kom izrednega občnega zbora DEV, z dne 24. 4. 1984. nas je — ne da bi bili navzoči ali dali predhodno soglasje—postavil pred dejstvo, da smo izvoljeni v izvrftni odbor DEV!
Tako me, mimogrede povedano, kot člana izvršnega odbora DEV lahko razreši le tisti organ, ki me je izvolil, t. j. občni zbor DEV. »Množični sestanek organiziranih (?) vrtičkar-jev nima takšne moči. Ta lahko le predlaga od-poklic — pa ne a »mestnega izvršnega odbora vrtičkarjev«, ki ne obstaja — temveč \z izvrš-nega odbora DEV, razrešitev pa je možna po končanem postopku o odpoklicu!
Da se nekoliko vrnem na prejšnji odstavek. Ko smo tako po Šegulovo bili izvoljeni v izvršni odbor DEV, smo si rekli: Pa naj bo! Toda hkrati
smo tudi rekli, da moramo odslej poslovati in delati v skladu s pravili DEV! Toda že na prvih sejah se je začelo zapletati, kajti na njih smo morali obravnavati nezdrave odnose in spore P. Šegule z nokaterimi člani predsedstva oz. izvršnega odbora, z vodji vrtičkarskih skupno-sti ipd., namesto da bi se lotevali konkretnega deta. Od P. Šegute smo skoraj dnevno dobivali pisma,ponavljajočasenavodila.nalogeipd. V takšnem vzdušju so posamezni funkcionarji odstopali.
14. 8. 1984 smo podpredsednik DEV Leo-pold Krese in člana IO Stane štrbenk in podpi-sani ustno (jaz osebno!) in pismeno opozorili P. Šegulo, da kot predsednik DEV opusti vse samostojne akcije in opravlja le tisto, kar je v pristoinosti predsednika kot izvrševalca ko-lektivnega organa — izvršnega odbora. V nadaljnjih šestih točkah smo opozorilo konkre-tizirali. Tako tudi, da pripravi zahtevano poro-čilo za MK SZDL o dosedanjem poslovanju,-blagajniškoporočiloz ustrezno dokumentacijo in to pred vložitvijo MK SZDL predloži IO v pre-tres in odobritev. — Da preneha z izdajanjem »biltena« VRTIČKARJI, dokler ne bo izvoljen uredniški odbor itd.
06 takrat me P. šegula sploh ni več vabil na seje IO! Na seji 23. 8. 1984 je prisotnim nere-snično poročal, da sta Krese in Kuhar upravi-čeno odsotna, ker sta na dopustu, čeprav sva bila v Ljubljani, kar je P. Šegula vedei! Zakaj? Zato, da ga na seji nihče ne bi vprašal, zakaj na dnevni red ni dal problematike, na katero je bil opozorjen 14.8.1984 in da bi lahko nemoteno
in neargumentirano opravljal odsotne, kot je to storil tudi »na množičnem sestanku organizi-ranih vrtičkarjev občine šiška!«
Za to, da imamo vrtičkarski nered, naj bi namesto P. šegule bili krivi drugi. Toda dejstva so drugačna kot pisanje P Šegule. To veija tudi za prispevek P. Segule v Tribuni oz. nje-gove navedbe o »143.408 kv.m zemljišč, za katere naj bi bil jaz kriv, dajih vrtičkarji Šiške še niso dobili. Zapisal sem že, da je bilo treba na-rediti katastrske mapne kopije za 90 parcel v 16 katastrskih občinah, kar znese okrog 143.400 kv. m. Od 90 parcel jih 23 ni v karti, 16 pa jih ni primernih za vrtičke. V karti jih ni 25.609 kv. m, za vrtičke neprimernih je 30.363 kv. m. Skupno torej ne pride v poštev za vrtičke 55.972 kv.m. Ostane za vrtičke 87.028 kv.m. Zakaj je potem potrebno tjudem neresnifcno prikazovati 143.400 kv.m?
Tudi to je ena velikih napak v šegulovi de-magogiji. Enako kot je to bilo z njegovim ob-veščanjem javnosti o naraščanju števila orga-niziranih vrtičkarjev: »3.874 interesentov za vrtičke« (Vrtičkarji 3/84); »Nad 4000 pri nas re-gistriranih ijubljanskih družin« (Vrtičkarji 4/84); »Nad 4100 prijavljencev čaka na dodelitev vr-tička« (Vrtičkarji 5^84 — 28. 3. 1984) itd., zdaj pa nima pokazati zanje prijavnic, medtem ko je v specifikaciji f inančnega poslovanja od 12. 5.1983 do 29. 6. 1984 izkazal članarino le za 684 članov (Vrtičkarji št. 18/84).
Na »množični sestanek vrtičkarjev« nisem bil vabljen kot tudi ne na sejo IO DEV po 14.8. 1984. Kaže, da me je šegula že »odstavil« kot člana IO DEV, še preden so me na »množič-nem sestanku soglasno (s 105 glasovi) odpo-klicali iz »mestnega izvršnega odbora vrtičkar-jev«, ki sploh ne obstaja! Na vprašanje nekoga na tem sestanku.»zakaj Kuharja ni na sestan-ku,« je Šegula z gesto tipičnega dvoličneža odgovoril; »Saj sploh ne prihaja na seie!«
Kakšno pa je bilo glasovanje o odpoklicu? To dokazujejo podpisi prisotnih na prezenčni listi nad katero je P. Šegula s strojem napisal:, »Sestanek vrtičkarjev iz Šiške — Nas 105 navzočih na sestanku 6 11.1984soglašamoz zahtevami v pismu.« tako opremljeno in mon-tirano listo prisotnih je fotokopiral in dal priložiti kdopisu,zdne.6.11.1984,kistagapodpisala predsednik in tajntca »vrtičkarjev Siške« (?) in ki sem ga prejel. Ali podpisniki vedo za kakšne »zahteve v pismu« gre in z njimi soglašajo? Naj jim povem, da pod t. 5 v pismu od mene zahte-vajo, da vrnem »vse zapisnike sej izvršnega odbora društva, ki so Vam bili vročeni skupno s sklepi«. Se pravi, da od mene zahtevajo nekaj, kar mi gre kot članu IO in je moje! Značilna me-toda manipuliranja z Ijudmi v imenu samou-pravljanja, ki ga ima Šegula skoz na jeziku, da bi lažje sam — upravljal in sam — opravljal!
Štefan Kuhar