fn»M»rnu Stcr»a 4» •»•<
lilu>]» dot 1.. tO. In 20- »uk«!!« nnn — IJi.i1ii.Uto Ii. >^»viiilt*<> » Uo«lrl, TU <1	9 TUk. Nu»dii> TUhftin*.	In oilior-
P(Mtt>t*iif I'.rim oKU«.ii7i: l miline*« .im&im. v Blflul en^» -*"1!'- I- —HO, " lnp>viki» rrkl.nl.>, l!*n"]:j ubvtatlU, f »lM». Mimnlll ili., v».ka -i.li 1 l_ Crlolnliui !L.I■ ■ i".....■ 1 > I., /« liHH.iMl.a JJ ,"VO I. - — —.---- 11	■ . ■ ■	---
Lato U.
GORICA, dne I*, aprila |«S
m. 11.
Danes krilo iz svile - Jutri pa v roko vile,
ali: kako se reiule mizeriia pri nas.
Po dcžeK vlada kriza, toži vse: denarja ni Delavec sedi brez dela, kmeta druge tro skrbi.
Sjuuo davki in odredbe, gospodarstvo jc na tleh. a ti naglo vse noplačaj, dasi vino je v kict^b.
Vendar so ubočtvo tako malo pri ljudeh r>ozna. Dekle vsako: « gospodična«, fant se za gospodu ima.
POSTRH2LJIVOST. »Mi zamorete pokazati, kako najhitreje pridem do testeniške tovarne?«
»Ne. žalibog tega ne vem!« ^ Potnik gre svojo pot dalje. Cez eno minuto priteče irfeščan za njim in vpraša: »Prej ste me vprašali po testeniškj tovarni. kaj ne?« »Da, to sem vprašal«. »Mislite menda tovarno za inakarone?«
Ob nedeljah je v obleki kot jo nosi sam Pariz, in denar leti iz žepa. vino se ccdi raz miz.
«
Zraven tega še plesišče, da se pamet zavrti le še bolj kot se vrtela jc do dandanašnjih dni.
Človek mislil bi, da prišel je na kak dvorjanski ples, vse kot v škatlici se sveti, godba vriska do nebes.
»No seveda, to mislim; kje se tedaj nahaja?«
»Skoda, tega tudi ne tem!« PO CENI ZABAVA.
Knjigovodja Zibcrna jc bil zaposlen pri judovski tvrdki in-dobival (>00 lir mesečne plače. Ne-J kega dne stopi k gospodarju in ga zaprosi: »Oospod principal, res, da dobivam 600 lir mesečno, a to je le za hrano. Jaz želim tudi razvedrila in zabave, a zato jo moja plača premajhna«.
Toda vsaka stvar pod solncem ima končno dve strani, ena spredaj je, se sveti, druga zadaj bolj smrdi.
Včeraj v Židi Lratkokrilka, danes kida zopet gnoj, prej pri plesu sc potila, danes drug ji teče znoj.
To ni le denarna kriza, v kyzi tudi je razum, to pove f^iik po pravici, naj bo radi tega šum.
Principal: Veste kaj. jaz bi Vam dal doher s vel! Ne jejte (Iva dni nič. in ko boste tretji dan jedli, boste videli, kako bo lo zaliaviio«.
NAtANCPN BOLNIK.
Tomaž filatnik se je odpeljal iz Trsta v Milan, da se da tamkaj od znamenitega špcCijalistn preiskati, ter mu pokaže svoje revmatične noge.
Profesor: »Čujte! Nogo bi si pa vendar lahko umili«.
Mnogo druStcv, lepa no&* kot veli razum in stan, manj plesišč, pa bo vsaj malo težek položaj uravnan.
Dokler bomo s tujim perjenj • d i čili svoj lep obraz, bo vsak dan bolj kisla predla, težje nas bo tepel čaa.
Čuk
Bolnik: »T«> rili je ludl zdravnik v Trstu rekel; toda jaz sem si mislil, predno sc za ti* odlo člrn. moram poprej kakega špe cijalista v Milanu vprašati«.
1'mvijo, dn hc. knežka deklet« T*«k dan ženijo, poročijo pa nikoli nc.
Pravdo, da bodo Kra4evei vložili to/ho zoper urednika (Gmajne radi motenja posesti iri sicer radi lega. ker odkar ne poAilja več redno Gmajne, ic. nastnln snAa, n KraSivcI smatraj < • ma jno ?.a svojo neoporečno last. ker itnk gozdov nimajo.
(iorii.ii, 10. aprila. l"ri nas k*, res iiiiioko novega. Odkar smo uniifili lk Vndimi s>e |o intičttfn pri nats industriji kaj usincŠuo la/ivijatl. Ndka tuja. (ImižIki ic v /ve/j / domačini l>okujiaIa nekaj orosteiM /.raka na vrč, krn|ili ( <orice: V toni /laku l>o zkteda lovainc kn ina Kazine za ini/jcriie z ruiutevorii Made iu tioiizia. IthiKo i/, tit.dije ivočego uvažali, ker ho naša nu /»"rta prti v posehne vršite in Jo sami zelo iu rv vetiifliih iimož/Hiali pol ret>u jemo
Ifci sc iMiv/.digno (iorica. mi tudi z«ičcll nohiialo iwah. Iki Ka imainio hvala Boku olaito. Teiga bodo počutiti v i>osel>uc škilili <x*. ui Kii |>n&ljali im> varili svetu kot i/.horen prašek zn kihanje. t*ateiut ie vzela ol>čiiia sama. ki nn.sfi -zidat i posebno poslopje. v katerem bodo čisitSli smradu tisto Slovence, ki radi nokam lezejo in zato oncčaščak> yaš goriški /ritk.
Pole«; tcjfa mislilo ustanoviti iMi&cbcu /uvod za ui>ogih;u6c hrtutcnice o red lu/niirni osebnostmi. Nekateri so pnoteatiraK proti temu. ker so mnenia. da so nith hrbtenice že izpod stare avstrijske vlade dovttflj gil>čiie tn ne potrebujejo t;ike»Sa zavoda. J^ač pa svdtujefio. naj sc ustanovi poseben Kreditni zavod za Judcžerve uroše, da se bodo ti redno izplačevali. Upa-rtje. da ta misel onide kmalu do uresničitve, še uredho nostane polo vtiča Slovencev Itisrta del našega itclcsa. «s katerim sedimo.
Konočno snujejo ludi tovarno za vrvi. kajti vsi znaki kažejo, da bo tnrovina s temi zelo cve-tla, seveda morajo še ipoprei zrasrti po vodni poškodovana drovesa. da bodo imela oz. vnv kam pritrditi.
Na ta način upa celo Ctdt na palci, da sc (ioritea zelo povzdigne. ako itiKlfi lic društvo tatov »Vctrah« sklenilo. da v najkrajšem času zaousti mesto. Jeter kmalu oh: bo ničesar več za ifcrastli Trgovine no IkkIo naredile drva izhoda. Iker se berači tic morejo več srečen/alti na matih. toliko jHi je. Narodili bbdo |x>hodc v (podolp pnocc-s$Jc. skozi erni vrnit a n«xtri. slko-t& druga ven.
Ci4 na palci.
Pravijo, da je bila v Komnu v marcu ncccrkvcna birma. »Bi rman je tsi 1 mladenič fant iz Svetega. »Obrcdnik« župan. Kolače prineše »Cuk na* palci«.
Pravijo, da imamo v Kobaridu j«ko ajgŠnc narodne delavce. najagilncjSi je »Si g nor Giovaani«. ki ima t rokah plesal in raharni odscfc.
Pravijo, da bodo ▼ Kobaridu igrali acfco Igro, ki ae |o to »edaj učijo; a na. ■tepfli bodo tole tedaj, ko bodo airk lomili. Stavno obtfnatvo sc opozarja ■a ta^
V URADU.
Spisat Anton Cehov.
Krog poldneva je bilo. Vok^ j>osestiuk Boldirev, velik, po« staven i nož z nokratko ostri« /enimi lasmi iu močno nazven štrlečimi očmi, je slckel' po« vršnik, si obrisal s svileno ruto čelo in stopil v sodnijski urad, v' kaleran jc drsalo lepo .število peres škrijiajočih po pa« pirju.
»Nekaj vprašanj bi ra<i sta« vil K je bi bilo mogoče?« je v.pcašal vratarja, ki mu je pri« šel nasproti s pladnjem, polnim kozarcev. »Nekatera navodila bi rad dobil in prepis nekega odloka «
»Prosim, potrudite sc tju! II gospodu, ki setil ob okrnil« mu jc odvrnil,vratar iu pokazal s pladnjem proti oknu čisto v o/adju
Boldirev se. je podal k oinc-nieuciiiu oknu. Tam je sedel ob zeleni mizi, ki jc bila. po črnili pegah sodeč, bohui na tifusu, mlad mož s štirimi štr« Icčiini čopi las na glavi, z dol« gim, s pikami posejanim no« som, v tesni uniformi. Svoj veliki nos je vtaknil 'v neko knjigo in pisal. Krog desne nosnice se jc sprehajala inu« ha. mladi rnož je našobil spod« njo ustnico, potisnil jo naprej iu pihnil pod nos, kar je dalo njegovemu obrazu posebno ostuden izraz.
•►Ali Vam lahko... sta* vim .,ga je ogovoril Boldirev, »eno samo vprašanje o moji zadevi, ki... Moje ime jc Boldirev... Tudi bi rad imel prepis -odloka z *dnc dru* gega marca.«
Uradnik je pomočil pero v črnilnik in pogledal, če ni morda preveč črnila na pere« su. Ko se jc prepričal, da s peresa ne bo kanilo, je čcokal dalje. Spodnja ustna sc jc zo= pet pomaknila naprej, toda ni mu bilo treba pihniti: muha se mu jc vsedla na uho.
»Ali Vam laJiko stavim vprašaijje?« je dejal po pre* teku ene minute Boldirev šc enkrat. »Jaz sem posestnik Boldirev...«
»Ivan Alckscjcvič!« je za* klical uradnik skozi sobo nc» komu drugemu, kot bi Boldi* reva niti zapazil ne bil. »Reci trgovcu J ali kovu, če pride, da mora nesti prepis izjave na policijo! Stokrat že sem mu dejal!«
»Jaz sem prišel v civilni za« devi glede dedičev grofice Gu« gulina,« jc jecljal Boldirev. Zadeva vam jc gotovo znana. Prosim vas uajttljiudncfc, da mi posvetite pozornost!«
Uradnik je ujel — Še vedno, nc da bi opazil Boldircva muho na svoji ustnici, jo opas zoval v roki in vrgel proč. Boldirev -se je vseknil s šu« mom v svoj pisan žepni robec. Tudi to ni pomagalo. Uradnik ga šc vedno ni slišal. Tako sta potekli dve minuti molčanja. Boldirev je vzel papirnat ru= bel iz svoje listnice in ga polo* žil na odprto knjigo pred uradnika. Ta jc zgrbančil čelo, potegnil knjigo Ic sebi in jo zaprl
«Kno kratko vprašanje sa» mo... Kad bi vedel, s kakim utemeljevanjem so dediči kne« ginjc '.GugulLna... ^lli vas smcin motiti?«
Toda uradnik je vstal, zato« pljen v lastne misli, popraskal se na komolcu in stopil k omari, da bi vzel nekaj iz nje. Ko sc jo čez kratko minuto ziopel vrnil k mizi, je segel spet po knjigi; na njej jc ležal zopet en nibolj.
»Suino en trenutek, pro«im... Neko kratko vprašanje v za« devi. . . samo .. .«
t (rudnik ni slišal; pričel jc nekaj prepisovati.
Boldircvu jc polcmncl o« bni/., obupno je pogledal n,u vso čfečkajočo družbo.
Tu pišejo in pišejo in samo pišejo! je pomislil in vzdihnil. Naj vzame vrag vse skupaj 1
Sel je od mize proč in sc ustavil sredi urada; brezupno jo povesil roke. Vratar, ki je prišel zopet s kozarci mimo, je zapazil obupen izraz njego« vegu obraza, stopil bliže k nje« mu in ga- vprašal: »No, kako je? Sle kaj zvedeli?«
»Vprašal sem; toda noče go* voriti..
»Dajte mu vendar tri rob* Ije ...« je šepetal vratar.
I »Daj sem mu 2c dva.«
»Tedaj mu dajte šc enega.«
Boldirev se jo vrnil k mizi in položil zelen bankovec n* odprto knjigo.
Uradnik je zopet potegnil knjigo k sebi in prelistal par listov; naenkratJpn je pogledal kot Hlučajno n« Boldirev«. Nos sc mu je zasvetil, postal rdeč in se skrivil vsled nasmeha, ki je legel uradniku na usta.
»Ah ... kaj pa želite?« je vprašal:
»Rad bi stavil neko vpraša« nje v zadevi, ki... Moje ime je Boldirev.«
»Pr/iv, pravi V zadevi glede dedičev Ičneginje Gugulina? Dobro! Tedaj, kaj želite, da izvem natančneje?«
. Boldirev «nu je obrazložil prošnjo.
Uradnik je prišel v žive kretnje, kot bi bil drug duh prišel v njega. Odgovoril je na stavljeno vprašanje, preskrbel prepis odloka, ponudil stol, — vse 'v času enega trenutka. Pričel je celo razgovor o vrc= menu, vprašaj jc po letini. Ko j* Boldirev odhajal, ga je spre« mil po stopnicah, pri tem se jc smehljal vljudno in se delal, kot bi se hotel vsak trenutek prikloniti preti prosilcem. Bol« direv je imel pri tem neprije« ten občutek in notranjemu spominu sledeč, jc vzel iz žepa rubelj in ga ponudil uradniku. Ta se je priklonil vljudno in vzel bankovec s spretnostjo žepnih tatov, tako da ga jc bi« lo videti le en hip.
No, to so ljudje... je mislil veleposestnik Boldirev, ko jc stopil na cesto. Postal je za hip in si obrisal z robcem znoj no čelo.
Pravijo, da nekatera nodiška dekleta so štela dolge dneve postnega časa. Revice. težko pričakujejo prve spomladanske polke.
CUK O MORALI.
Po deželi vlada velika raz-burjenost. Zakaj pa? Ali v> morda kriva temu Čukov a pr<-. davanja? Nc, nikoli ne. IzAla je namreč gopostasna uarcdha novo vla<le, po kateri je prepo* vedano vse, kar je nespodob-nega, golega itd. Vsak pred' met, ki bi količkaj žalil čut mo« ralnosti, čc to ni ravno stara umetnina, morajo orožniki brezpogojno zaseči in zakleniti. Boj vsenniv kar je tfolcga ali polgolega. Izvzeta jc samo gola resnica, gola drevesa, gol slučaj in sv. (JoL V veliko ne-varnost pa so priilj tisti deli teles naših žensk, ki spodaj ali zgoraj preveč kukajo izpod obleke. Zgodilo bi se lahko, da bi orožniki na ta način zasegli pol vasi, če bi jim, preostalo kaj Časa od pobiranja »Straže« po hišah.
Razumljivo ie tedaj, da so b^la posebno dekleta (ne vsa!) vsa iz sebe in trenutno niso ve dela kaj storiti. Po dolgem po svetovanju so sklenila poslati v Rim posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da naj sc rok. s katerim stopi zakon v vel j«' vo malo podaljša, da podal j = šajo obleke. Toda to je zopet zadelo na velike težkoče. Ce obleko odreže j o zgoraj in jo prišijejo spodaj, je ista nevar = nost, kot če jo odreže jo spo= daj, in prišijejo zgoraj.
V tem zamotanem položaju j c vedla za dober svet edino Urška Pepinova, ki jc nas ve; tovala, da naj se smatrajo vsa dekleta, ki se niso ta pust omo* žila za stare umetnine, ki se jih mora spoštovati in hraniti, kar se da.
Svojo trditev je podprla s sledečimi dejstvi:
1.	So tako drage kot umetni na, da jih ne more nihče kupiti
2.	So tako stare, da nihče ne more trditi, da ne spadajo med zg(xlovinske redkosti.-
3.	Se razkazujejo javno, rav. no tako kot stare umetnine.
4.	Vsd govori o njih, kar je glavno znamenje, da so res imenitna, uvaževanja vredna stvar.
Z ozirom na to so nekaka javna last in sc ne more in nc sme niJtčc vtikati nc v njih obleke, nc v tisto, česar ta ob leka slučajno ne pokriva, ker je mnogo starin, ki so mnogo bolj gole.
To pa nc velja za one, ki nosijo krila do gležnjev in bluze do ušes, na te naj pazi zakon
To bi bila ob kratkem vse« bina protesta, določbe, sporne« niče, ali kako bi žc dejal. Zdi sc nam, da bo to pomagalo.
Zakaj krajevne oblasti ob go* tdvih urah zelo spoštujejo te starinskih spomenike naše zemlje in se bajč že gradi deželni muzej, v katerega pri4ejo po* tem, tla se na veke ohranijo našun potomcem in
Čuku na palci.
7rance Bevk:
RABLJI
Nova umetniško opremljena knjigo novel in črtic izide dne 20. t. m. cena L 4
v Narodni Knjigarni v Gorici.
pozor!
OB SMRTNI POSTELJI. Umirajoč soprog svoji soprogi, ki mi kolenih plaka ob njegovem zglavju:
»čuj, draga,! Sctfaj mi laliko poveš resnico, čc si mi bila skozi vse življenje zvosta ali ne.
Kar odkrito povej, brez sramu, saj vidiš, da ini manjka sank* par ininut in — po meni l>o!«
I Soproga: »In če potem no umrješ?«
L EKONOMIČEN GOST.
K »Natakar, koliko stane ena
■arcija mesa?«
V »Eno liro petdeset!« J »Dobro: in omaka?« Omaka rie stalne rtič!« še boljši; tedaj mi prinesite »iriako, knih imam s seboj!«
IZDANA. »Ordoba! šopek mojih ko-irov mi je vrnil, a sto lir. ki sem nu jih posodila, prav«, da si obdrži za spomin!«
Avtokorljera Vol tj igrad - Komen.
. Stoji, stoji tam Volčjigrad, So tam tud' oštar;je, Vsiik krene tja jo tudi rad. Da «lino> sc nii|>ije.
2.	Saj Komcnci tod' vsakokrat Ko polni so terana.
& Obiščejo še Volčjigrad. Da stvar jo tam končana.
3.	Iii vsako noč, ko luna sije, Pesem se od tam glasi: «BLigor mu, ki sc na~;»e mi dnu te grape obleži«...
4.	iu inarsiktcri že iz gnape Ugledal vam je žc l>eli dan. Pobit, zamazan in brez kape Pihal iz njega jc sam teran.
5.	Kako pa tenfa odpomoči.
Da b' lic ponavljal se škan-fdal.
Da v postlji bi, ko dan na-(poČl
Iu ne v dnu grapi? obležal!..
6.	In vsi Komcnci so se zbrali, Ter sklenili so takft.
Da »korjero« bodo dali Za prevažat to blag6.
7.	Vsak večer okol' desete, Da Iz Komna pelje naj, Zjutraj (Ki okolo pote
Z Volčjigrada spet,nazaj.
8.	Vozit sme Ic same pijance, , Samo komensko meščane.
Včasih pa zarad krijance Vzame gor naj tud' Križano
■0. Saj se oni tud' držijo Pri tcraiu prav moškli. Torej naj sc le vozijo. Da Ik) le še lx>lj IcpA. 1«. »O. so dosti žc ga spili.. Torej lahko tfrejo nanjo. Saj so Io tud* zaskižilil«... Rekel jc sam Labau Praujo.
11.	Za šoferja pa naj IhkIc «Jerek« naš iz Volčjigrada, Saj pozna on te gospode, K družbi tej najbolje spada.
12.	Sklenjeno hi že storjeno! ' Zdaj vidite kstfco drči? Polno jih jc naloženo
Saj še »čuk« s' jih veseli..
JUKO.
JUDOVA LOGIKA.
Sin judovskega rabina je za očetovim hrbtom uganjal, kar se mu je zljubilo, ne da bi oče to znal. Dolgo inu je bilo to prikrito, a nekega dne si jc njegov prijatelj štel v dolžnost, da mu to pove.
»Moram Vjun. dasi nerad povedati, da Vaš sin za Vašim . hrbtom neumnosti počenja. Jaz I
sem gotov da se mu je zmVšalo-.
RalAn: »Iz česa sklepate, da se mu je zmešalo?«
»Videl sem ga že več ko desetkrat jesti prešiča in poljubo-vati natakarico«.
Rabin: »Kaj pa zahtevate od mladeniča? Ako bi on poljubil pnešiča in snedel natakarico, potem bi imeli Vi prav, da je zmešan«.
NA SODNIJI.
Predsednik: »In klobuk, ki ga držite v rokah, ni tudi ukraden?«
»Ne, g<Kpod!«
»Kako pa ste ga dobili?«
»Kupil sem *ra!«
»Za kakšno cono?«
»Nc vem ... ko sem ga kupil, ni bilo nikogar v prodajalni«.
M Brfeai prti v
Saj mi menda Urban ne bo zameril, a ga obrekujem. Toda kar je res, je res. ovedati moram, kar sem čul od mojega rijatelja učitelja P....a, ki je bil navzoč z rbanotn v gledališču, ter opazoval njc-:ov visok pojem in velikodušnost v gledališču. Predstavljala se je Ijubimska drama, z dvobpjein, intrigantom med ljubimcema, starši itd. Urban se jo takoj v rvem dejanju zavzel za ljubimca, a ko jd ledal iritriganta, je kar izbulil oči od zc. Pri prvem dejanju sc je Še vzdržal iervoznosti, a pri drugem sc jc žc pričel emirno premikati na sedežu s svojim igromnim dežnikom.
Intrigant na odruf«Majda, moja zlata Majda, pusti Ivana jaz te ljubim srč-ncjc od njega.«
Urban na galeriji. »Lažeš kruota, držite ga no psjaka, kaj ne vid te, de jo če zepjelet!«
[ . Vse sc jc vzrlo na Urbana in po glc-lališču se je začul glasen krohot.
Majdina mati: »Hčerka moja, poslu-aj svojo staro mamico, vzemi v zakon "ranča; premožen jc, blag kakor duša...«
Urban: »O ti frdainana šjema stara . Pa še ti pomagaš, kaj si mati, al si psica.«
Ivan. jo hoče objeti.
Urban: »Viš ga!. viŠ ga koku Je ne-posiren, tok, dajte ga nu!«
Galerija je hotela počiti od smeha, a Urban v svoji navdušenosti ni ničesar opazil. Pri tretjem dejanju galerija ni niti več gledala na pozornico, marveč so bile vse oči napete na Urbana, na ustih pa so tiščali robce. Sredi dejanja je prišlo do dvoboja med Ivanom in Francem. Urban jc kar pihal, ko, sta sc pokazala na odru.
Urban: »Viš ga, žje spjet jc tte kruota sleparska, primte ga nu, kaj nej nobene pravice?«
Občinstvo je pričelo godrnjati in miriti Urbapa, a ko sta igralca križala na odru svoje sable, tedaj se ni mogel več vzdržal in obslati do konca na svojem sedežu. Kakor vihra jc zaklical proti odru:'
»Za vse rane nebješke, tok primte ga nu vendar enkret psjaka, kaj ne ztfstuopte, de je luuip.«
Dvignil je svojo rnidečo »marclo« ter požugal Francu:
»Jest-ti buom dau, čakej mrlia!«
In ko jc stoječ opazil, da je njegov ljubljenec padel, jc potegnil (velikansko barvano ruto iz žepa ter si brisajc solze, štorklal iz gledališča. Na ulici je iskal stražnika in ko ga je našel, mu je v svoji neskončni jezi pripovedoval hudodelstvo, ki se 'je zgodilo in o občinstvu, ki se je smejalo, mesto da bi pomagalo. Da se je stražnik bolj smejal nego čitatelj, jc logično.
Pa brez zamere Urban!
. Prijetno streljanje.
Znameniti amgleški gledališki igralec Kcan je mnogo »-trpel« radi nekalkc notranje bolezni, vsaj talko ic trdrl sam. Zopsr bolezen si je -sam ipredpisal mnogo požir-Ikov žganja. Iz tega razlogu ni bil nikoli brez čutare. Nekoč je potoval v elegan* tni kočiji iz Londona v Bolfast. Med potjo se je ustavil pri iidki gostilni, da si naroči obed. Ko je žc sedel za mizo, se (k); misli svoioga običajnega zdravila, katero ie (pozabil v čutari v Jtočiii. Poiklical je k sebi naitalkarja in mu rekel, da naj «rc na dvorišče in mu prinese »žepno pištolo«, ka tero je pozabil v kočiji. Precej časa je pre tekllo. 'ko sc povrne natakar s čutaro v rxilki in nravi:
»(iosipod, za vraga, če inoreni najti pištole. Samo tale čutara ie bila v k<x':iji*
»Nilkarmc bodite tako neiAnini«. ie menil dobrovoljno Kcan, >4o ic pištola, katero scin pozabil«.
Natakar jc tafkoj razumel stvar in se začel smejaiti ina vos glas.
»To i men ujele pištolo. gospod?« je vprašal med smehom. »FVi Bogu, veste, iaz sem miroljul>cri človek, a i»rav nič bi ne imel prot/i -temu. če bi tudi laz rnupravi-l oar dobrih strelov iz nic! A
Kako preganjajo prah V Gorici.
1.	»bidčilt: <	• orli 0,	ko tretjič petelin otlpoje.
-	■ ji nc i'ii<I	.e« gode.	ko jet|va »oJnce gori gre.
1»'	vi |o, da |h> rakovi	ne propadi.	A v (Joricl Je drugače.
		v»e gre	lu bi ikoda bUo ret,
A	župan je	moder čJovok	čc bi še ob tej priliki
	/a mesto	poHkrbi,	prah ne dvigal do nebes,
h.	v»-k dan	jo ie pinl j>oI<Iiiciii	čc bi a potjo okadih
	s kadilo	n pokuili	manj kot kakih a to ljudi.
Kr	s da jr drugjr navada.		jiin nosove zapravili.
J«	1 ropijo	■aiii cente.	v prah pokrili vae stvari.
Kadi tega Je Gorica zdravo mtilo, da Je kaj, i« bolnike Je na pljučih to pri naa re» pravi raj. Pravijo, da idfj bolniki pridejo od v teh atraflJ, bo promet ae močno dvignil, refil kriz naa in skrbi.
Kako so v Borštu streljali „mulco'#____
Kakor sem of>Ijnl)aI v ciri prejšnjih številk, ix>lebol sem ix> informacije v lioršt, ler izvedel sledeče:
Ker baje vsi moji čitatclji nc veste, kaj jc »mulca«, hočem Vam jo naj|x>prej opisati:
Kadar na kmetih koljejo prc-šiče. je splošen olnčaj, da /mešajo med prešičjo kri riž, roži ■e. pinjolc. pljiuča, sladkor, di šave in ne vem kaj šc vsega, ■apolnijo s lo zmesjo čreva ter jih skuhajo. Take -mulce« običajno razdeljujejo svoji /.lah I i in stričevim.
Zgodilo se je. da je neki S. 'vdobil pri sosedu »mulco«. Bilo jc zvečer.
Ta jo ves vesel zavije še gor-ko v, svoj telovnik, jo dene ixxl pazduho ter jo*malo vinjen udari proti domu pojoč: »Jaz pa pojdem k moji ljub'ci v vas«. Prfšedši domov gre ves vesel naravnost v sobo k svoji ženi, rekoč: »Ljuba moja žena, draga golobičica, poglej no, kaj se« Ti prinesel. »Mulco« sem dobi I, še gorka je«. Vzarne te-
lovnik izood pazduhe ter ga jame razvijati, ali glej: telovnik jc Iril prazen.
»Pojdi no sp<it, mrcina pijana. kaj sanjariš o »imilci«, ga zavrne žepa. »Kakor jc Bog v nebesih, tu skozi luknjo mi jc padla«, sc opravičuje mož. Ktfri-čno sc nesrečni S. ves žalosten in i>otrl vsled nesreče, ki ga je doletela, vleže spat.
Naslednje jutro ob zori je Mk> slišati, na ccsli močno prhanje. Oslj, ki so bili Obloženi s polnimi bisaglhui na ix>ti v Trst, niso hoteli dalje. Krušaricam se jc zdela stvar sumljiva: slutile so, da ne more. biti na cesti vse v redu.
Sle so pregledali ccsto in res: v bližini malo korakov se jc na sredi ceste nahajala prikazen v ix>dobi speče živali.
JPlodaJe so se 9c županu javM to novico. Cez nekaj minut je prijel župan na cesto, a sc ni upal zraven. Poklical je cerkovnika iu mu naročil, naj v znamenje »alarma« zvoni. V malimi času je bila že vsa vas |xi koncu. Zupan zaukaže vsem, naj se oix>rožijo. lini so prišli z vilami, drugi z lopatami. tretji s koli itd., a nihče ni imel |x>gu-ma, da hi sc približal živali. Končno naznani župan, da listi, ki se oj u unči in žival ubije, dobi I (K) L. nagrade.
Poljski čuvaj, ki jc slovel za najpoguimicgšega moža v celi vasi, se je javil, da sS iipa ustreliti spečo žival, a le raz murve iu s pogojem, da bi, če bi slučajno ne zadel, stali vsi drugi oboroženi za napad, posebno še, če bi hotela - skočiti na murvo.
»Torej, le urno«, zaukaže župan. nič sc ne smemo obotav-
ljati, da sc iival preje rte zbudi«. Poljski čuvaj' spteza M
murvo. 2upan ga opozarja, naj le dobro nameri, ter naj sproži več strelov. Vsi so nestrpno pričakovali povelja.,
»AH ste vsi pripravljeni?«, v-praša župan. Odgovor: »Vsi!« »Torej: 1, 2, 3!« Pfmf. Pimf, Plmf! počijo strdi. Žival jc bila vsa razmesarjena »Žival je u-bita«. naznani župan, ter — čestita izbornemu strelcu. Radovedni Vaš£am obkolijo žival in sc čudijo, da je imela toliko jajc.
»Pomislite«, pravijo, »ako bi žival tu povaHLa, koliko nevar^ nili živali bi imeH v bližini. V tem trenotku — pride zraven nekdo iz Lonjerja ter pravi smeje: »Noroi. ali ne vidite, da je to »mulca«?! To jc riž in ne jajca!«
- Ljudje so bili tako jezni, da jc moral Lonjere bežati.' da -se mu ni zgodilo kaj hujšega. Ubite »nnlce« sc še pokopati niso upali. Ostanke je |x»žrl neki pes, in jc-povedal zgodbo Čuku na pal'oi.
VEČNI -PROPP.SOR. Profesor Drcnik je zapustil na neki postaji 1 svoje mesto. Hotcč si zapomniti voz. se je okrenil in čital štev. voza »1492« ter si takoj vtisnil spomin ua odkritje Amerike.
Razumijivp jc, tla jc profesor Drenik vse pozabil, ko je zapiska! stroj. V skrajnem obupu Je tekal po peronu in klical:
»Gospod sprevodnik, gospod sprevodnik, kdaj je Krištof Kolumb iznašel Ameriko?«
Pravijo
Pravijo, du nekatera drklrl.i n. I-u/.ni |iod)|o kur sume k lanlom i«, hajal. Cuk Jih vidi. ko s« po/no v u... vračajo proti domu. Ju »e um iicum no zdi, sa v sduji obrne tci »r mih j<
Pravijd. du Jc nu Dol-Otllu v v».iki drugI ii|4l gostilna. trgovina .tli luli.i karna Vsak liočo hlll trgovci. .1 Ijin) |c iiuuulo vlivali ncsliuia llllll.i. kri vsi skupal nimajo v zalog 1 ulit kL suli.
Pravilo, da ttč«)o podjcliijka ra dviicnlll SvctokrlJ.kc zvonovi v stolp, 'l o delo "fci morah opravili iii av..)t sirotka, ker drsava nlin.i lullko :«• naija, da lil delo plačala.
I'(««lju, Ua »c J« na Planini pird nadolgliu čjsoui olfndllu*»Slov. i/obi društvo., h kateremu ie pristopih. i« llko članov, oziroma članic. d.i uiti pruslota nI več y drultveul dvorani
Pravilo v Kaviiah pri Tolminu, du lih je dolcIeJ? čast, da so lili iiucno-¥■11 za Caitae dane drultva Venci a. kur so pa odklonili, teh. tuli. ki j<- zaslužil svctltifo, na) |o tudi nosi
Pravi)« v Ravnali, da liti sinalia lavno mnenje za .zrel« koiuuulstc, (o sc jc pokazalo najbolj pn i.i»dclitvi frebov, ktcrc Jc sodnik nakazal na vsakega enako.
• Pravilo, da Je Ravničanc popadla aveta Jeza In Je nevarnost, da sc vzdigne puut, ker so Jih. proglasili za aaodcrnc grchoaoac«^ pripravljajo v
-dcmonstraclje, obeta sc visok obisk, da feotolaži duhove. • <■■
1'ravljo, da »o podgorska dekleta pri Cerknem zelo lep«, ker nosijo bele nogovlce ia pa gnoj na hrbtu.
Pravijo, dii sc bodo Lablnjcl zabeli Ženiti po Veliki noči, zato ker so prt) zvonove pričakovali. Zdaj ko žc zvoni. si bodo pa tudi dekleta poiskali.
Pravijo, da neki poitar iz llraft, ki nosi hlač«: pod krilain nesel poito v Brinje, da tih jc inisia stopiu v Itraiah ta ptedpust Sest do "-•»tm p.' rov v zakonski paradiž. Ker so nam pa prepozno izbrali ženine 111 neveste, ae Je moralo vse to odložili do Velike noči. Ker pa vsega tega veselja nc bomo mogli sa/ni vlili, vabimo vse tiste Jczlčnicc, ki posredujejo pri nail možitvi, aa svatbo. Seveda, tudi 'H ljubi Cuk nc smcA zaostalil
Pravijo, da Ic graliovski poSlar straiuo žalosten, odkar je zvedel, da bo moral nosili pošto ludi nadalje Ic v »torbi*.
Pravijo, da Je slavni oreliovljski tercet sklenil, da s« podu Ji kjlluriu prireditvi na luno. I'osku£njc za na sLup so bfle sinoči v Otoku, ki s" baje dobro Iztekle. "Io se pa sklep.i iz lega, ker mi sc virtuozi podali svi rajoč: »Kaj .sc Vse dobi 7.a palankr tri. lakoj ua pol z (iuštovo barko. Kako daleč so priSIl, Cuk nc ve.
Pravijo tudi, da Jc Rudlč zato pustil kunclo doma, ker se jc bal, da io zamenja z barko. Vzel ic pa s seboj »očait«. da bo videl odseve fantovskega vdma In sledove barke v Vrtojbi'!, ki ic sinoči nurasla. ker so jo mimoidoči poivcu dolivali.
Pravijo, da Imajo v Holjmicu prav pi idiiegu lovskega čuvaja, dopoldni: gre z lovci na lov, popoldne pa s svr-iiTii lovurUU.
Pravijo, da jc Jožef Cuk Iz Uoljun-ca prav Jezen na »Čuka na jralcl-zalo. ker nič nc pride pogledat k .njynu.
Pravilo, da v Holiuncn prav žellj" .Čuka na paPcI-. da lil prlit l obiskat svoje tovarlSc v Holjunec.
Pravijo, da bodo .kraSevti« poslali vse priutovc ostanke »vlpav cem- po praznikih na ogled - v znak prijaznosti, da nc žele. da bi ibn Vipava tudi leloinjc poletje uslliala.
J
Tako kopljejo Francozi nemški premog.
Francozi so zasedli rursko [otllno, da izsilijo i/. Nemcev ačilo vojne odškodnine v bla-Seveda so mislili Francozi, v reirski kotliuf^prcuiog v liki cvrtili piščancev kar sani nsla leU. Ker pa take vrste cmoga lk>g za Francoze nI tvarU. ga morajo kopati lakot predstavlja slika. Pra-ijo, da so žc izkopali za eno k) pipo premoga, drugi trdč, i ga je toliko.-v^k* si laliko Po-
incarč enkrat zakuri svojo |x'č. Seveda so jo mislili Francozi I Nemcem zakurili s svojo zased-Ik», pa so jo zakuriti samim srhi. Ves listi pre-moi'. ki ga dol>C. namreč jmižic vojaštvo v obliki mcuažc in pa še d<xlati je treba nekaj. Tako 1'tancozi nc vedo, kaj bi storiti. Pno je gotovo, da j so dosegli, da jč sovraštvo Nemcev proH Francozom še na-rastlo. Najlioljc storč Francozi, I čc izumijo tri stroje. Enega ta
puoj^jcn dol. Se zastoj)', de če mi dajo oje pit. jest jin ga hitro predjclau 11 smrad ... iu usc kupe tandol spustiti, listo bojo imjel za Ion. Pravijo, de odkar taudolokuolc dajejo še tin pametnim liste oje pit. usa dolina smrdi . . . takuo de tam po Ijete bo sigurno kajšua kolera. S katero vas sarčno pozdravi V«is parjatev
Pet ar Matajurac.
Psiai Mirni lih.
Dragi Čuk! Vari pišen tolo letero za vas osit, de nc hodite vič kle trxle ujemate karjanče. Kti ste ikuo čuk, de ste štampu gor na išo paloo, kar srna guarila gor Malajure? Zavojo vas kle u ši dažel je use po luhtu. V risčah so hltjel skrit adan kro-eutiiak. u Špjestre hodijo h aš že gor pred urata <xi ejer-'e. 11 Barnašc čejo skočit non kože od veseja. kicr ste jih >časlju gor mez muziko; dol u ^žli se grizejo od jeze. kler san |K»zabu povjedat. de Ažla je za slovenščino kar je inghiltefrra za I>o|idro in de u Ašll imajo csilio inlantile in kompirjativo od koušuma in tudi storrnente od muzike, katere bi rat psoo-iili angelcan. dc jim jih ofriga-o. Oor na Tarčmune so jal. dc e bojo vič djelal grabij. am-ak samuo manganele, de jih ojo nosil na iarii v-Spjetar, ka-lar u S^jetre gor postavijo tarh le za manganele, kukar so postavil tist od oja. Zavojo vaše slabe karjanče, gaspruot čuk, usl dolinarji so jezni, na rne in so jal, dc mi dajo pit oje, kadar
IMENITNA DRUŽINA.
»Lepo, draga gospdo! Jaz Vam dam svojo hčerko v zakon in tudi 50.000 lir dote. Vi lx»ste pri nas kakor naš lastni otrok Rozalija. Da ne pooečete kasneje, da sem Vas goljufal. Vam natočim čistega vina. No. enkrat sem imel smolo: sem preveč na stran djal in nato sem sedel dve leti. Ko sem sc vrnil domov, me je moja soproga presenetila 7, malo deklico RozaJijo. No. otrok je imel to napako, da jc vzrastel in videl
1 le|)c mladeniče. Kaj hočem? Naenkrat, ne da hi vedel, sem postal nono. Ako nima otroka pri sebi, jc to radi tega, ker so ga odnesli na pokopališče, ker ga je Rozalija neki večer prcitc rodno prijela za* vrat ... No, povedal sem! Sedaj pa Vi povejte o Vaši družini in Vašem značaju«.
Snubač jc skomizgnil z ras meni in dejal:
»Kaj Vam hočem "prii>ovedo-vati? Vzamem jo vseeno«.
TRUD ZAMAN.
Hladniku so pričeli odpadati lasje. Vsled tega je naprosil svojega brivca,, da mu da kako, od pomoč proti temu.
Brivec mu je ustregel in izročil sredstvo, ki z vso gotovostjo
kega, da Inidu metali Nemce po eni strani notci. ik> drugi pa IkkIo leteli Francozi v<m. Dru gega takega, da ImkIo spreminjali boljševikc v caijcvcc. Trot-•jeiia. iu ta naj jim l*» |mkU:I>iui ua srcu. pa takega, da Inklo laliko i njegovo jh>močjo iz konjskih fin cekine kovali. Ko* Francozi to dosežejo, gotovo ne I«) nobene vojsko več. Pika.
pomaga. Po dveh tednih pa sc jc prišel I Iladnik pritožiti, da tista steklenica vode za lase nič nc velja.
lirivec (začuden): »Hm, go-spod. Vi ste prvi, ki sc čez to sredstvo pritožujete«. /iladnik? »Tako? No, čc veste t^ s tako gotovostjo, potem bom pa še eno steklenico — spil«.
STROKOVNJAK.
Snubec je zaprosil Bahača za roko njegove hčere. Bahač mu jo je obljubil in ob tej priliki pričel hvaliti krasoto i 11 lepoto svoje hčere.
»To Vain rečem, lepa jc, ln kožo iina, kakor svila«.
Snubec: »Zakaj na nc pripovedujete o njeni doti. temveč 0 njeni koži?
To znam jaz že sam oceniti, saj sem — usnjar«.
PLAČA TI VF.NDAR IIOCF..
Bolnik, ki jc bil precej č;isa pod zdravniško oskrbo, je okreval in ni več potreboval zdravnika. Pač iki je |k>treIxrv;U denarja, da plača zdravnika.
»Ali Vam zarnorem morda poplačali tudi z mojim delom«, ie vprašal nekega dne.
'Zdravnik: »Morda bi sc to tudi laliko zgodilo. Kakšen obrt pa imate?«
»Svirarn trombon pri godbi in sem pripravljen trobiti mesec d ril vsak večer inxl Vašim oknom«.
PODRAZF.NF. KLOFUTE.
Nek uradnik, ki jc rad dvigal roko jc bil na sod ni j i kaznovan ua 40 lir globe, ker jc svojemu kolegu prisolil klofuto.
-Kako to. gospod sodnik?« je vskliknil ta. »štirideset lir?! Pa saj sem plačal zadnjič samo dvajset lir. Tedaj jc povsem resnično, da sc podražijo vse najpotrebnejše stvari«.
Pravijo^ da |c dija&ko dmitv* • Vesna« v (iorici ustanovljeno hiim za pdborulke. oziroma x» odbornlce.
Pravilo, da »Cbk« zna proklclo i* bro posvetili nežnemu spolu po4 Dos: »Kiatkokrllkr • sc Ka boje »tcdai na poletje prav posebno, ker Jih bo vedno nadlegoval. In pravijo, da ka) jr legii »zlodja« hjlo treba. Mi pa pravimo: -fXiL« živi! Zrli t« j in krtača, kar |e poticbno.
Pravijo Vrhove!. da sc hoče sorski Vrli odločili od lluknvskoua In usta-110vili »volo mlekarno, a |e Se M Ono malo mleka; zato ostane hukuvskJm Vrhnvccm cdtuo upanje, da Jih bo u slišal inneUU kotla 1, katerega *n»K> re|o llrlobuČciii. in |lm l>o zvarit oba vrlin sktipui. da bo zopet /adoslovala mia sama mlekarna
Pravijo, tki »o čczso&kl (auliči (od IO do tK let) klatim vse noči okoli. Ako jlli staitSl ne drnejo tM>d kt|ilč. )lh linde mogel Cnk privesti do mir*.
Pravijo, di» Ce/ioikl tanllr lepe Ju za -ČCČC«. kdi sc Jc zgodilo v noči velike sobote, namreč radi lega. ker pnd. jo l -<.«« - ua enegu I""'*
Pravijo, da |r če/, praznike slalo mu«.to liudi Izven cerkva. zato kei m- 1 lin zuna| bolite zdi kot v nji. Za danes Ctik vse lo potrpi, a drugič »e pontnvi ua palVo in l)o povedal vaa-keii.1t posebel. kar je danps zamolčal.
Pravijo, da se vi »I v Os«ku ilr Jcn|e ulic, zaradi tramvaja In raK-svolljcviuila električne luči.
Pravijo, da so mer cika dekleta ic pozabila slovenski. mafarskl In nert-Skl Jezik, sedal se učijo itulijaMU jezik v prvem nadstropju pri Jancni O. To le vse Cuk videl z l-enča/cve smreke.
Pravijo. da hncla dekleta na ilanjilcah tajno sejo, v kateri so sklenila, da JUn mora obtiua sezidati plesno dvorano in poskrbeli vuaki po enega ianta, ki ji bo zvest do groba. f;uk je sejo poslušal na okno.
Pravijo, da bo moral nam Elija <^uk priti pogledat v gasilno brizgalko, drugače bo vsa zarjavela.
Pravijo, da apij&jo v Logu več 5nop. sa. nego na Krasu vode. Pravijo, da se bo sestala kontifiij* 7.a proučevanje računov veselice v Mai. vuiii šele po žetvi, ker sedaj oiso U-pripravljena stanovanja in niso ime. uovani ic vsi člani komisije. Ilaj« se vrfie pogajanja glede sporeda. CJotO-vo jc le. da se bo vrAil pred pričel kom slnvnosten banket, pri katerem bode sodelovala aprdska godba iZ Koč ii) druitvo »rega- iz »Kala«. Dobro bi bilo. da bi se komisija zanimala tudi glede predstave,.ki hc je vrSila IK lil. 1923.
Pravijo, da »e je ustanovilo 1. apri. la v Kočah godheno druitvo. Zasto« pa ni so vsi sloji, dani so večinoma brez jH>»lulia. In4<rumente jc jircskr-bel predsednik, t. j. gosn<xi. ki je tisti dan nosil dva lx>bruL. Uruitvo m: bo nnjbrže združilo z druitvoln »čotov«. ki tudi dobro deluje.
Pravijo, da sta sklenila odbora mir. karskih zadrug na Prest raneku in v Kočah, da bodeta odala v najem mh> kuriti le tistemu, ki deluje po zistenui »rehtsSvenkcn« ali pa »boeiniSe eir-kcl«. Baje se ta /istem dobro obnc.se.
Pravijo in m: jezijo, du »TUik« btiku lc okoli 1'restranka in pri^ glavni ee.sli in mu svetujejo, naj se ozre malo tu. dl po stranskih potih m krajih
Pravijo, da mislijo spremenili nbč pisarno na 1'n-sl ranku v smclličnico lin je je dobil <»!.< sluga vsled trga na. hod m sklenil .štrajkati.
Pravijo, dn |< gotovo, ilu hodu /«lru/eiie države intervenirale v /.ade vi drnAtva »i»a«. liajc*se 1«) ustanovila (Miiiružiiiea v Logatcu
Pravijo, da so se nekateri Slortki fantje, ko so bili v Kaši n« svatbi, smejali in delali opa/ke /a nekimi gi>. s(M>ib. kar se je /godilo na dal|r lo ve nekdo drtfgi.
Pravijo, da je Inl na Velikonočni pondcljek na 7.agi v gostilni .za rno ntom« Inkften promet, da s<i pipin cc kar ven metali. Sreča za Srpem<-kega »Čuka na pal'ei« da m l>h slučajno navzoč, ker In se tudi njemu lahko pripetilo, da bi skuSnl leteti brez perutnic.
Pravijo, da ustanovijo v kratkcin nA' Srpcnici drufttvo -MoAkih kvantar. jev«, ker ženske preveč popuščajo v teh ozirih. Za predsednika izvolijo nu jholjficga ponočnega prishiScvalca
Ribničan Urban.
JojiiMaics v;ijste, tam 1111 dati ksm hiu |x> diHilcjucm kraje čez Kone. k jc -ve sncjh triu. sni pišu mejil toku <" litine Idt. dc IniIi nes v .h«. IU tu so duostkrct uraj-to v listnico ter mu podal svojo vas zniiicj koj kašuc novuste. Al jc seniinj. čc nej sciniiij jc i>a pnecejsja. I »a glih (t^r.i je biu tam zdiiolej imkI liiihauii. Prc-Ccjsje je bla. |cn jest sm tu precej v ajdo. Koku pa njebi? Sraj-di plača so sveti lice jen pildke PMKlajak:. aden se k; zc dvajst stotink no glavo iiostavu, pa (iokul iiobrnu. Sej je glih toku iu* dan precejsjc. koker ne so-niakti da u.
ni ic biu adeu tiidc, k je zobje s šuštaiskinc klajščcnia z ujst piiki. So djalc. de je le prave duobtar šledjeran jen mxl gc-spujske potrjen. Koku mi je biu jemjene- vajin prou doubru. am-kap luijhej IhxJIii uofertnu jc*uje je jemu; tok«i koker cjesar al' papež inajnde. Zobje jc p.i Se pred precejsjo piilu. Jen vsem tisterti. k'jeb jc ix)piilu, je dan ua dan slalmst nc dtišč jem te-Ijcsi pršla. u ujstali so jcb pa usi zobje feolejli Še bl koker prej, k* je šuštarske klajšče uuotrcv iH)teknu. Pr nas šc da-inač padar U>ku nc dajla. jen Id jem nej toku licdu. zetu k klajšče n rdeč facov zevijc. Pa jest najsm iiiuogu muoje niobe oddat, sm jo kar u ane šiše pil-slu pa prt dume šu.
I i Postuojnc sm pa pred jamo tiiolkra Idi vidu kokor nc sciniii. Use je tlu miotri jet. pa k'jest še nektiol nuotre uajsm biu. jen kc sm mis!u, dc tam tiid' kej prodajejo, sm pa tiid jest zc mine šu. Jojmcnes. nekid kej tacgii. Zc samo nesrječo sm šu kc. No vseli kuoncali jen krajev so bte prtisnene pa vse jc z ncli curlaki. Kar ke ix> ganke sin šu, pa sm vidu, opice, slone, leva. lesico jen cev svajt divjeli zveri. Pa k' sin šu glih ne must. de bi čez jezeru pršu. sin šu glili niemu sluonave glave, pa sin se toku prestrašil' de sm z mr.ista u vodo ne glavo pou.
loku ine jc bla voda u glavo udarla, de sm prav v«xleničen postou. Pa žlak sc je stišov kar kc ix> ga nkc, de sin mislu. de je tam ne uiiem kraje šc aden u vodo pou. Pa k sin šu kc poglje-dat nej vseglih nekesogar biu. Tu me je toku prestrašili, dc sm jo uodkiiru kar ven z jame. Arn-Dek k'sm ven šu. sm muogu kar zemižet de b'inc ne biu preveč srtah. zetu ksm jemu zmirej kašno prkazen. Še buožji grob sm vidiu, pr moj kirše. glih tak koker pr nas u cjerkvi. Sam buh buode zehvalen, de sm še ziv uostau jen sriečnu ven pršu, čc ne brme bfi morde še tam na kašen britof pokopali.
Pisma.
MIK AFIOKI. Mokaron.skc pozdrave po« šiljajo vsem slovenskim dekle« lom. znancem in prijateljem Cukovi sorodniki. uvijatiki iz urina.
Dragotin Albreeht, Idrija; August (inbrijelčič, Pluve; 1'ranc Vedrich, (iorica; Franc Božič, Sltirjc; Zdravko Tomšič l)rsk,ovčc; Anton Klančar, St. Vi<l; Franc Trkinan, Vipava; Iv,»n l Jvšič, Idersko; Karel Sel j. Budunjc; Andrej Sorli, (»rakovo; Frane Ccsnik, Selce; August Bolko, Lokavcc; Prin« čič Alojz, (iorica; Dcbcnjak Jožef, Anhovo.
TORINO. .
Pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam, fantom, dekletam, starišem, bratom in sestram iz daljnega kraja in jim želimo vesele VclkonOčnc praznike, dasi malo pozno.
Bevk Alojz in Stucin Janez iz Zakojče; Anton Pagon iz Kavni; Laharnar Anton iz Bu* kovega; Jože Bevk iz Dol. Mo< vakov; Franc Mavric, Crničc pri Ciorici, Kavnar Fdvard iz Mirna pri Gorici; Kralj Franc, Mariiino Celje nad Kanalom.
Iz Betiune. Pozdrav iz Beflu-ne od mladega vojaka, ki črez mu!e skaka, posebno i>a i*>-zdrav našdm dekletom. Mcrše Šrtefan iz Smihela. Klemene Artton. Vel. IJbeijsIko. Sabec Peter, Hruševje. Zaiiko Anton; Slavinjc. Klun Janez, Malo UlH^jsko. BJažič Ivan. Stude nec; Bajjc Andrej. Gorice; Mal-neršnč Jakob. Mjutcmia vas; Gerželj Prane, Senožeče, I >o-lenc Maks. Orelidk. Pečaj Ma-rio. Umjerc, Lcban Jakob. Za-dbiz. Logar Albert. Tolmin, Tuta Ivam, Tolmin. Bizjalk Leopold, Osp, lančič Ivan. Miiren, Gadirik Jožef. Zabrdo. Jožef Su-ligoG. Lokavcc. Skolk Ivan. Wav.» ui pri Cerikncm. Luk Andrej, Bratof. Benčnna Ivan. I\*š«vijc, Rupnik Alojzij, Črnfvrh. Valar-šič Kanlo. Tratniik Ivan: Idcr-skoj Ravan Franc. Podgnič, javec Prane, Trnrivo. Razpet Anrton pri Cerknem. Maver Jožef, Logar pni 'I rsitu. Šlknmix:nle Franc, Senožeče, Grlj Josip. Trnovo pri II. Bistrioi. Sk<ik Jožef iz Topolca, Nabrgoj Jak oh. (>re-hoviai. Istenič Franc. Budarnje., Franetič Andrej. Pofočc. ftajjn Franc. Juršiče. KoVaoič Anton, II. Bistrica, Roje Anton. Ver-bica. Natlačen Ivan. Orelidk, Je-seriko Jožef. Studeno.
Slovenski fantie iz Aoste.
Prišla je VeHka noč. Ji mi smo daleč od doma proč. I>o-pusta nisnao dol)ili, da W se doma veselili. Zato smo paš to hranili, da bi do Čuka telefon z njo naredili. *
Ali kar Slovenoeni pašte jc ostiilo, sc je toliko miš nabralo, da so vso frašfao pojelč in Slovence so zadele, ko ne izvejo nič novls Iz njili dežele. Pa nI rešitve za te, živali, fantom lx>-do vedno (KvŠto dajali. Deiuirja pa za vlucc ni, (>ij ga i>a čuk veselo ti ki dragi KraŠevcL Pa Čuka čitajte ln vašim fantom kaj |x»šllLtc iu nanje se six>ml-ujUx Pozdnive pošiljajo slo-'venski planinci iz Aoste, bra» lom, sestram, fantom, dekle« lom in svojiin starišem.
Trampiiš PrUnc lz Temnico, Me ti Jak 'Ak>jz iz Temnice, Le-ban Prane. SUvno, S|>ačal Prane, Kostanjevica, Mevlja Rudolf, Lokev, Ccsnik Tomaž, J>jdčije, Mergec Prane, Ostro-vica. Iskra Jožef. Novokračina, Cetin Anton. Istra, Kuret Ivan, jz Žirij pri Sežani.
IZ UOLOGNE. . Vs«d« brcnil* n»a icoi Je kruU, (u v mesto, ki zove M Bologna kjer poje vsaki dan le p«lta ftuta povrh ui belijo jo brce koaj«. Z« »fruStck futrajo« nas % »kipkj«, Opoldne iupca Sita je, zvečer k ter* piie svoji pupki: Ostani zvesto mi, dekle. «	^
Po&iljamo Vata. mi pozdrave čez laike -rse planjave. Vam i lah ta, znanci drsgi in domovini blagi
Prane Pertot, Nabreltaa; Panič Ferdinand. Postojna; 2u2ek Alojz. Knciak; Franc Prainikar, Dekani pri Trstu; Maro Nikolaj. Budsnje; Rudolf Ivančič, Naklo; Anton 1'rcmru. Ncmika vsa pri St. Petru; Ludvik Lapanja, Stopnik pri Tolminu; Ma« rinSek Andrej, Bukovje pri Postojni; Tratnik Ferdinand. Idrija; Cebokin Franc. Rodik; Milič Ivsrf. I)rags pri Trstu; Žigon Albin, Carčarevcc pri Planini.
Kmih li triifti kriiti.
Kume: 'K' ste bla komare. dc s(c trku sfxjljcna?«
Kumare: » Vole l;in u via San rranccsco pr triuinfiji nicdiki. Srwičo sn sc na tnalu nc prst o-fcndirala, pej sn jfa Sla medi-kirat*.
Kume: »Homo htnno čc komare, van bpn noikej [*>vii. Cc srt smiče znod, dc IkisLc šla dc-nes nc niazo. bVan <hiu an hjlet, de beste bla šla po srnide zc naiira Mintelc«.
Kumare: »Ho kešne sornlv? Pel zakaj ne ftrje sam imjn >.
Kume: »CHjIc. komare! <ia siiru nima kurajic zetu. k'k: nn Sfio. 1'asaiH) srejdo jc jeRKni m lot, ion jo ijedii amho. Zdi-, ,K., se baji. de b'ita ne stiivli <i ,„ ižoii /otu k ie zjedu«.
Kumare: .O vaj rcmiiw> ailku ta Je <kil)ral K<*n r^k-' do Ka stavjo u initm. e,-št jenu primii ne kK!.
Kume: .Nje pcjl Kn m hi, čilLl, de je u 1'rsto udon ihv*„ Piran zjedu na km od ilm, .i,,,, če ru.se« M.mt lir? N,, „„ ■kroče rnsa« je u Rhih- (in s „. spajodu «10 Ur. pej s« ic s I,-.., Ui pjelov če pojn lire.
Kumare: .l>ej (Hi jo ank.i „,i mu nje?«
: Kume: »Kei jo nej! I Jo le primu. Sinjorr Kiurd«; Ka prlinle. Jenu stavk: n urltm člljoslcl Ma sle čliilm auka vi' al'pa (lojlaste lililo ,k- „, iu.,' ste neč!«
Kumare: .Oblast me mjcčl. če sn do zdej znala ze kajim »kročo niso« Jon ze JKIOIHI Url« .
Kume: .Altrokc kunuin 1 Ca-b' bla zedclla keina fejsl mlada nuptu. b' je se(turnu spiaMi Ma k* Je Mv disokurtran maJS6j. so Ka slavH u pržon. Z4ej i» i Jema nai Mintelc strali, jeuu b rad poskuv. ailo leinino jenjuisi rat ambo ne lo<«.
Kumare: .IVJ kokn. de ini nejso spliče« listine .kroče ruši. al iuiko ste ira nomenjerov?.
Kume: .Tržaške [olji so pisa li. dc niso pršlo karte, u pravem cajtc u Rim, pej so zetu vse a-nulrrall. Jen Mintelc Se zdej baji, de nobene'karte, ne pridejo u pravem cadte u.Rim; jen zetu jema strah jet po ambo ne lot anka on«.
Kumare: »Strcjla jeh mječi I Zdej šele znan, zekej nejso ledje primii indcnicjo od vojsk«, jen zekaj jeh je trku po pržonali. Jušto zetu, k* nejso pršie karte u ta bravem cajtc u Rim«.
Kume: >Brava kumare! P.ko. k'ste jo intanto vsaj ano ankret indovinirala. Glih toku je moglu bet. Iicjn kumare, čc grjeste jii-tre šau bot ne piaco, bejšte vi ix>jn lire za andx) ne lot od naš-ga Mintelc«.
Kumare: »I3on šla lx>n! Pej če anka zdej niso pršle karte u praven cajtc u Rim. so pej gvi šnu vse ferate ofendčraue. Ak>r;i Mintelc krjcma forte douge ni>-ge, h' pršu gvišiai š;ui bot po prej!«
Kume: »Anka jest nu vi b pršla. čc pensjer.un krkni let m> h<xlile naše karte u Rim«.
Kunuirc.: »Ošlritfeta jfime. če ne šrajeste jušto. Adiol«
Kume: »Srečno kumare, jim* dobrn iMxlpravte!«
POZOR!
Vojnim oškodovancem ki uilso šc izročili nobeni zadrugi (Sinovo svoic hiše, priporoča Cuk p a palci zadrugo na Voiščici. O pomnim i*a. cbi morejo vs<» ix>-trebno sami lArcniiti. drugam nc sprejme predseduj te zadruge ponudbe. Mogoče uril niso dovolj znani rx*trcbrri uratli. izvzemšS Ic liiix>tečni zavod, ako sc nc morti za vse tskui»aj Cuk na palci.
Prizanesljivo poročilo-
I Sflul muk Cnin
I Ko sc jc nekoč čuditi sodnik [KagLcj v sodniji spodtakniL nc prevtkci po stolpnicah lil sl zlo-tini vrat. ic nastalo veliko vprašanje. kako sporočili iiix»Ki Ko-Ipci Danici to sporoiilo. Kontno so naložiti mrtvo v truplo Ha voz uaScKn staresa ' marljivega voznika ter mu naročili naj pelje truplo k Kosi>ei jrtcij. sicer ]>.i naj napravi to z /eliko obzirnostjo In previdno-itio. zlasti nr Mm' nesreče nc-ladiana na/.uCTiili aiupak mora CTi&pu ISanici prej polauoina na pripraviti.
Ko pa je dospel'voznik s svojim žalostnim bremenom k do> ■iu gospe HaKlcj. jc ulasno za-clical iu ima je stopila na pran.
Nato je vprašal: »Stanuje tu-.ai vdova llaKlcj?« • Vdova BagleJ? - Ne, la ne inuje tukaj.«
»Jaz i*a stavim, da stanuje kaj! — Pa brez zamere. — anuje morda tukaj Kospod dni)! BafcleJ?«
•OS. gospod sodnik Baglej tanujc t tikaj.«
•Jai [ki stavim, da ne stanr.i-e tnlcaj. — Toda, kakor hoče-e. gospa: siuir pa ni treba, da nuim jaz prav. Ali je nospod odnik Aiina?« •Ne. la trenutek ca ni.. •Sera si mislil! — Ker nam-oč - naslonite se na steno, :as*> malenkost, kl Vam je .orani naznaniti, vas bo moril spravila nekoliko iz ravno-ija. Zgodila sc je namreč ne-«ča — zunaj na mojem vozu ti stari sodnik. Cc si ga bližje iledate. boste ugiitovHi. da ni ničesar drugega toč. ka-or prepričati sc, da je mrtev.«
M linto hitom.
Narodna knjigarna v Gorici, r«a Carducci 7 priporoča slav* emu občinstvu na deželi in v testu svojo veliko zalogo raz* lih knjig, pisarniških potreh* šein, šolskih zvezkov, cigaret* aih papirčkov i. t d.
Knjigarna jc izdala velik ka* talog slovenskih knjig. ■ Pišite •dopisnico, dobite katalog.za* stori j.
Te dni so izšle nove knjige, katere ima vse Narodna kri ji* gama v zalogi:
1.	Priročna knjižica za slos renske vojake v Italiji. Str. 300. To je učna knjiga italijan* »kega jezika, ki bo služila mar* sikomu dobro. Cena 5 L. Po petšti 70 c. več. ,
2.	Valdemar Bonsets: Prigo-de čebelice Maje. Roman za dec o. Poslovenil Vladimir Lev* st*.
3.	Marguerite Btirnat * Pro* vina: Knjiga za Tebe. Pesmi v prozi. Poslovenil Alojz Gradnik.
4.	Alojz Gradnik: Padajoče zvezde. Ilustriral Jakac. (Leso* rezi.)
5.	Igo Gruden: Miška osedla» na. Pesmi za deco. Ilustriral Vavpotič.
Dalje opozarjamo na nove j* še knjige: Ulenspiegel, Arsene Lupin, Morski razbojnik in druge.
Velika zaloga le|>ih voščilnib razglednic po zelo nizki ceni.
Odgovor na pesem.
(DundanaAnji časi) iz it. 10, ii. 1. april«.' To žulihog rr h n i ca jc.' dekletom v Idriji slabo |(rc. Cc v/muc Laha ali knapa, Kcvca jc, ostane vsaka. Lahu mora ilajf vrteti. V lonec n i uta |>a kaj deti. Pri knapu pa nič boljic ni. Saj mora vsaka kkr klati. Bo Lahu pasto Iu to dala. Sc bo gotovo rpu dopala. Al knapu mora žlikrof bit. ic ne ta sitnež pa ni sit. A kiular jc plačilni dan. gre vsaki knap domu pijan, potem pa mora geruA bit čc neče ienka tope na bit. Dekletom sc vseeno zdi, naj knapa. žlajfarja dobi. Ce knap bo gcruA kdaj pustil bo lahko 16 deklet dobil. Ce vsaka pametna bi bila. l>i sc nobena ne možila. Naj bodfc knap ali Taljan. z napakami vsak jc obdan.
UDAREC.
Nek pošten delavec je bil poklican s svojim učencem v neko stanovaarje, da opravi neka popravila. Gospa v stanovanju pozvoni in reče služkinji: »Vzemite moje dragocenosti in zaktonite jih v omaro v zadnji sobi«.
Delavec ni niti trenil z očesom. marveč si je snel uro hi verižioo iz žepa i jo izročil učencu rekoč:
»Peter, nesi to k inorti na dom. ker se mi zdi — da ta hiša ni povsem varna«.
V BOLNIŠNICI.
Bolnik: »Čogave so vse te slike nabite po zidih?«
Postrežnica: »To so fotografije različnih dobra trnkov. VidS-te, ta^le je zapusti! 80.000 lir, oni-le v kotu 150.000 lir....«
, »Jaz bom pustil mnogi) več!« vskllkne umirajoč* sileč se na smeh.
»In kaj boste zapustili?« vpraša postrežnica. ki so ji oči oživele.
»Jaz bom pustil v bolnišnici — svojo kožo«.
Pruvijo, da bo v .Zarakovcu tovarna za kratka krila začela kmalu dck>v*ti, povsod Vlada zato veliko zanimanje. Zaradi tega je sklenilo poilno mini« ulcrslvo, Ja vpostavi taiu tudi |H)fttni urad, služba lx> v kratkem razpisana. Vsi ki se zatoiulcresiratc, ne zainu« »lito ugodne prilike, služba bo lah« ka, kajti poŠto dobivajo večinoma Ic »loco«, n tcili »e lx> Zarakovcu zago« tovilu dnevna poAta, sedanjemu lila« ■iionoAu pu bo služba v toliko olaj« Aana, da mu ne lx» potreba poAte v Hodu voziti.
Pravijo, ila <"uk za to ni toliko časa obiskal Vipave, ker se boji. da bi »e ponoči nc zalolcl v kako obcestno svetilko v »led prevelike svetlobe, ker bi nc mu zabhAčalo in bi se lako ubil. Kdo bi'poicui potolažil gospo sopriK. gu Sovo.
Pravijo, da oo krive .SrpoiiiAk^ ktc« pet ulje. ija )e Dolli prejel za veliko noč kur dve »korb'cl.> 1'ruvijo. da Jc v eni teli »Korb'c« uu&cl eii<» rekainU rano rutico, da ho z lijo svo|c bridke solzo prevejid. Dolfi so tem »pravijo« prav Iz uren nm«|e, ker je imel U-. naprej |ir(prnvl|eno rrnerVo.
Pravilu, ilu bodo vitlanovlli nu Sr« prilivi luAlstovitki krožek. Nastanili jfu bodejo v •Kobeluovi vili na Zurah. in K občina postavi|o za rtredacdnika.
1'rnvlfv. <la je Cuk na Valui padel «koro v oniedlevieo isti dali. ko je vi« <lcl pri odhodu rrkrutov dve osebi že ob 6.M) nu kanalski postaji.
1'ruvl/o, tla so v Kanalu že pred ovc I no nedeljo brusili palankc da hudo čepeti velikonočne pirhe.
Pravijo, tudi da »o bila jajca kuha« nu v fižolu - zato so bila tako trda.
1'ruvlfo, da Je Jože poročal odkar jc Acl k vojukom, da se jc zredil 5 kg. ter viita j h v mik i dan ob 5. (kar jo nc> ilaj verjetno. Medtem ko jc oberst pl. Kadcusky postal rekrut, -/.rastel 7.a eno quiirto in ima to čast, da sc vozi vsaki dan s kanonom zastonj.
Pruvijo, da so v Kanalu začeli Acs-tič zidnti zvonik. — Cuk nima več stnlnega bivaliAča v- zvoniku — tem« več so jc preselil radi varnosti, da ne dobi porcljo »ruita« na glavo k »Malnom za jez«.
■ Pravdo, da »o si S. H. S. državljani premislili, da bi al preskrbeli volilnih krogtjic v Budanjah. ker jc prevelika carina. Pa mi tyud*njci smo le bob nusndili, a porabili bo demo bob za zdravilne pračke, katere toplo pri po« ročamo neki osebi.
J'rav/yo, da jc videl Cftk kako ho sc Grižarska dekleta pretepale radi lan« tov do krvi.
Pravijo, da so Vilnjcvski fantje za velikonočni pondcljek naročili iz Noz« nega »Sramclj konccrt«? Plesalo sc je na žive in za mrtve. — Dekleta so fantom pohodile vsa kurja očesa.... — Ziurcdidc so se, da je fantom pogrelo douftcs — odhajale o na sprehod. Cuk jc to vse videl — drugič živah« nejše.
Pravijo, da v Dcvinu »nauka« o pustu ni bilo videti tako »lepih« maA< kar kakor je »spfcncirala« ena letos i o VclikinoČi.
Pravijo, da so devinakc »signoririe« jako pobožne, ker se prav vsako ne. deljo mod celo sv. mašo kar same med seboj H|H>vcdujcjo.
Pravijo, du je rodiški občinski taj« nik vložil protest pri ministru Muso« linijti, ker so mu pozabili poslati dc« koracljo, čcA du se je tudi ori mnogo trudil 7.u zgradbo vodovoda. Na nje« govrt proAnjo so mu privolili v zadnji rimski seji, du takoj skujejo medaljo iz starih rijavih obročov, katere so hranili v to avrlio.
Pravijo, du ima vodu v rodiAkem vodovodu posebno zdravilno inoč v m-bi. Zato so sklenili zdravniki iz Ju« lijske licručijc, da tam postavijo to« pliec, v katerih se bodo (gratiA) /dra« vili občinski poglavarij. kateri šc tr« pijo velike bolečine kladnih brc in /auAnic.
1'ravijo, da Nabrcžinska Atacijonar« sku republika jc prav vesela, ker sc je mavhinjskiin dekletom prodaja pctcr.Ailja na velikonočni pondcljek prav dobro obncBla.
Pravijo, da bodo vipavski »metli« čar ji« vabljeni k sestanku, na »Ojstri Vrh« v gornji Vipavi. Na dnev. redu bo enako delo mctlic v prihodnje; da nc bo medsebojne konkurence v bla« gu. Dan in ura sestanka sc določi, ko pridete na »nkof od žganccv«. Vabljeni vaill« mctlčiarji »z metlo v roki«, na omenjeni dan. kjer sc bojo kuhali ftganci t »bednjoc.
PrmvijQ, da so kraiki Poni k ovci lah« ko zadovoljni, ker jih »batgar« pro skrbi z norve vratc »cukrom«. Cu« dezna kvaliteta« pod Aifrtt »Ajdova moka«, za poIrnU) in »cuker« ob c-nem. 1'osnciualci pozorl Konsumcuti •kupa j I l'rip<iro6a vam »Cuk«.
Pravijo, da bodo doltili Sciaucl *e onega pismonoAa, ker je. sedanji »bril« troger« .Tomu j »k i francelj« nreve.č zupoHlcu z ljuhinskimi pismi, ki pri« hajujo iz jugu.
Pravijo, da so imeli Ima rak i fantje na Velikonočni |K>ndcljek 500. lir iko-dc. ker »r. niso grliAkr- frajle udeležile njih plosa. Sko<lo bajč poravpajo II« beljci, ker Jim niso Ac popravili uoro-pUna.
Pravijo, ilu so se na Velikonočni jKindoljek v 20 minut od Vostojiie oddaljr.nl vuai <Ive ooelii akregali ra« di lega. ker ja trdila ena, da Je. bilo vino »vipaviiu«, drogu pa, da jc >iatri« Jan«. Da bi bilo mir lx-*cd, Jc ra dr« Volje priskočila na pomoč Umoinla žu od puinliveka obstoječa »Sv. lil.t&n vino • jiivnka biatovAčina«, lor Iz av* jc dolgoletlie i/kiiAnje ilozna)a, d« vino ni bilo niti vipavsV:i in tudi ■••. isti i jansko. pač pa desetkrat čez mlinska kolesa prelita voda.
/'rui'iy<>, da ni re.o, da so v 1 >ol>ro-jNdjuli pouuli ceato z inrtvaAimi gla« vami Kes pa jc, da jiin jc kamenje zelo |H»dobno, po velikosti in obliki.
Pravijo, da jc znanemu veletricu z vinom iz Oolcnj ob brezmejne Iju« bc/ui in od pre.rahločiilnc dob robot« noatl zvezane z vzgicdtui aoUdarnoatjo tlo sviijih planiiiskih s<K>bčanov vino« g rudnik o v. trpinov pričelo krvaveti ar« ce. nad nezgodo, ki jih je. zadela; V celi planinski občini ni najti ve£ kap» Ijioe vina. Dobrohotni veletrlec se v brezmejni ohnpnoHti, ki mu razriva njegovo doinorodno srce ogibljc svojih nesrpčnih sotrpinov ter preklinja usodo, ki ga sili kupovati in (ivažati a svojimi konji vino iz drugih krajev. "
Cuk sc bode za zadevo zanimal ter osebno dal navodila svojemu prijatc« Iju vzglcdncinu vclctržcu z vinom, ka« ko je rcAiti to Škandalozno krizo, al^o sc ista zavleče.
Pravijo, da v Rilicnbcrku bodo sta« vili v zvonove žepco, zato jih nc mislijo Ae obesiti v zvonik.
Pravijo I.okvari, da «o Laznari Ve« likonočni blagoslov odnesli v mehu domov za kar so dobili 50 L. nagrade.
Pravijo, da hc I .okvari zahvaljujejo Laznarskcmu M letnemu plesnemu in« Atruktorju, ker jim je prodajal plemič akorde po 10 L. na uro.	'
Pesem o dekletih.
Naša dekleta
res niso za kmeta.
za gospoda tud'rte,
zato pa jih snul)ijo
slamnati možjč.
So čedne — štasturc
ti čudni možici,
jih naše punčure
dolže po krivici,
da v noči — peštajo —
vrzotce zelene,
jim vrata — rcgljajo,
»liortone« lesene.
lX*kleta korajžo!
Pri možu iz slame,
ki hodi vam v kajžo —
ljubezen se vnama
Ve luštk»nc pupe!
Ni v zlo trebil to vzeti;
sklofluii smo brozgo le žiipe
v kavarni pri mrzlem »kofetu«.
PKVA VOŽNJA.
Hlapec Jurij in dekla Neža sLi itneLa prost dan. Vporal»ila sla to prilfko iu se odpeljala v Trst prvič ik) železnid. Od Devina je tekel vJalk dokaj urno nizdolu, da so se Neži. kar l.isje jcžili. »Glej, glej. Jure, kako to drvi; človeku kar sapa zastaja«. Jure (pomembno): »Da. da. Neža, a midva se pel jeva le v tretjem razredu. Kako bi šc bik), čc bi se peljala v drugem ali ceik) v prvem!«
Tine Burkež sanja.
Fine I lut ke* K' titm-.I nnvstdo v euimju govoriti. Ko rte meicoč »najžal«. se io ImI prwveč e.pri-la/.aM s cUrieein brucem. iki k« h- !>H <rtko letno olilnčtil v *r<>2-oini*, da le samega uaiiduše-itfa [HokI<Mid octrdoti padel v sla 11( o nanočje <wlo sem c. Ko n*a) ga prime za glavo Muc spanec. Že ga »lavi sirac sanjač. Razburili se in brone <ei k niča: Orko dintlflo. oika ipipo. kej tiš li. parila šinili la". Iki iu;iš kiilo ku ^ste iz liiŠe Cveduoslji Iki. Iia. lui (smrči), kažeš kaiciidre, Ifcc nia$ gii«siiinr> samo po ><itl-nein« kraju. Sram (e bodi! Ti bi z« v ljleM> pr uu-.j kuš hu. Iia, lu. Iiu. (Smrči). Nc. nc. )a. Ja, orkmNks, k<H bš lu Iki stre*. UJsrtii »BaSlon«. e.imlio butasjl. Iiu. hu. o Jej. o kij. Iia. tat. ha. Iiu. (Smr I Čl). A ne bš Jafctt >K'aklou< ne pijem. Za b rtiča pre.lilH*m kri 1
V (M)STILNI. »Jaz imam sitnosti
»Jaz tudi«.
»Sa*j vi ne izgledate Ihj-
A.: jotri«.
B.:
A.: lan«.
B.:	»Tudi nisem; jaz izdelujem jetrne klnjKLse«.
I»RI SLIKARJU.
Umetni slikar: »želiste d:i Vas slikam ua olje?«
Verižnih: »Kako. mislite mor da. da sem sardina?«
V 1IIMŠCAII pravijo, da pravi natakarica pri Stojcr-ju, da pravijo tam, da ni ix> pustu več tako »luštno« kakor je bilo na ppstni torek, ko je ona dobilo -cvetlico s |x>pkom. Dala jo je prosa ti v knjigo v trajen sroniiit,. a na veliko žalost ji jc v petek poi>ek razpočil.
fl-ll-hudič. O. sej ni refc. da sitli. 1 ti in tole štiri fuiiiicc ood It ona se sm^lale od vnseilla da uiEVti- ' iK^nalran frls an i»lešasle k'a-laiHlre! Kei. Ike«. oifca maJona. aiin Inkis, Im. lui. (SiiMČi). Orko pamkior. kei bš /. Icatnum o pu noči joskan ftrtoldo di ventfittre aul. ha. hu- (Smrči.) Oilka bam-bifia. (kki lic iiržoli. Jti/. ti dam 119 igu/ioo, ti rja vri spaček, bš <ti z nfeiuc uofioe brilsi. toi c*> it'bir-mali [po ValerŠča. - - me. nc. ne boš I Polomim ti IkosrtS. thi to 9o pes ne povoha	ha. ha.
fSrnrCi).
V lern »krikscajtu« prikoraka po pota stric Vetselfctk. prime Tineto. za uhk> icflooč: A ga bš plalil pu litra (kali?
Tine omenca oči in a>rajvri: »Akriapient. jes* sem sitnašno sanjou«. »Kei pa sa se sanjali«, upraša Veseljak. »Za anu l>ot ti ne povem zdej«. odvrne Tdne. Veseljak pa internira pasem: »En hrifiČek bom (kupi!«____Tine basira dri jo abraoeto udarita v gostilno alla bella veduta, kjer je bilo veselja za prodajat..
OSVPTA NAI AKAPICP.
Na imivo nastavljen;? natakarica jc bila strašno nermliia. Rcstavmter ji jc ukazal prinesti kozanx: Cuja in jo jc po-scJ>ej <>j po/oril, naj [»azi, da po vrže vsega ixi tleh p red no do miz« prinese. Moj I log. saj ona bi bila rada tiljogala. toda kdo ve, kaku jm> strani jc nosla, da ji je ko/arei: \|m>I/.iiiI \ krožnika ua tla in se r:ubi(. (iospodar logo-ten je zahteval Lakoj .') Ur za IMrMMhi. tV-v da se lxi v prihod rt j ic': iKizila. Natakarica jc mirno plačala <kotlo iu vprašala: »Je li s lioznroem vračunlcu "tudi kio/nlk?« »Kajpada • odgovori ta. Natakarica. -No čc je tako. pa še kio/uik 1 .izbi jem!« lo rckši ic butnila kiožnik o(j tla. (la so vse čirpinje /.letele ixxl gosi m »dal |eve noge
USTNICA UlUDNISTVA. Mita,, l'..ilj.l. diugn' mulo krajše. I,,,!„.. / vi-M-1). m piu.hč.li Pozdrave:
< 1 m.mi 1'iihlini" tak« 1 c.čl. ca: hi li.,l. i ( .il. |ti>i<m'aO t» \i.ak 1 |iunci in o vh.il. in laolii. lu nioial irhaji(|i dehrl pui .1i0 .i111111 katim. 1'ruvite. iiu laiadl|<* ilcklcla /a lani«. To rm oi »ki-ilohim. kol imli m s|»odt>biio, da fmiu i j o iii ji- do |>o/«u »larokli popivajo, kol hi »i poiskali družico tu 'življenje. ae (" ukn iu dobro sauicmu bili. Hutlujuiiui. Jeziček IcLe izpod gnojil jiiiio vigb v koš. da iiiiui lista nc Za« .'.Irupi la>hje- Morda jo v*c res, a včaiiib ji: (udi resnica kaznjiva, čo bi jo spruvili v svet. - Cerkno. Osebno radi koiikureiiec morda, zato ni nrečo imeio in jc v koa zletelo. — Gabrlje. Slabo pisano. f:uk iti mogel prebrati Nutneiinu. Fant jc kupil dekletu mrežo r.a oa glavo. v jame naj ga z« kazen vanjo. - Lmndol. z zrakoplovom bodo iia dekleta po ženine? In fantje? z lučjo opoldne po nevesto? — Cio> tpodičiui A. Brez podpisa — v>koil — Dolrrvtjr Slabo pisano. Ouk je ipcglc kupil. |w ic tc mu nič ne pomagajo. — hudmtjr Malo neumljivo pitAno. i'« drugič kaj. Nobreilna. Nomic incil mašo mnlo preveč osebno. - mov-hinjc Ples, huočniki in drugo. Zletelo v kofc. osebno. — Nabreiinu. Ljubo* siininost je res nujgr.ša stvar. Zato ne pišite takiii stvari o ljubosumnosti ravno radi Ijubosumnja. — Son Pletro. mi. ki smo vedno Slovenci, bi dejali privatno si, Peter. Drugo nečitljivo. -1'odmelec. Morda pripravimo za pri' hmlnjič. BU/e. Mi nc razumemo. Detkle. 1'iaitc drugič s črnilom in Dolj razločno. Stavci se bodo Čuku uprli, če jih bo »fulral« s takimi rokopisi; saj sc jim še želodci obrnejo. - gre* gor Muriut. Slo dol v košius. Ver/.aeius prcslabaciiu. za c^kijus. f ."upirai ijusV Riirsluvu ženskih bodlnov. Brc/, podpisa kraja, nerazločen podpis pisca. zato sc tudi cuk ne podptAc nad va-5o poSiljatev; izročil jo jc hI. n Koftu v žrelo. Dornbcrg. s črnilom piilte. Dobile ga v Narodni knjigarni v (.<»• riei. - Seienn. Pošljite kaj boljšega Firen/c Pošljite <trugo. U KoC* mu-. Ali nc veste, da jc dobro, da molčite, kje ste di>hili knjige. Zakaj? Vprašajte svoje uur/ganc. 1'ošljltc kaj drugega l~rxt Nič. > Ruvnc. Ne vm-' Drugič kaj. - lOmaj (Ur bi lule vsuj umlo kIiiuc. In slo. Tiiko pa nič. /l«Wog/wi. Pošlji ti- nam še. bolj vestno pisano. To nuin du i)ri-iuiiogo dela, te prepisujemo. <'vknvnik. Nam nc. vgaja. ker preveč udjitite po dekletih. Veste, včasih :ie mora tudi (".lik zavzeti zanje ?K Colljite Se kaj boljšega! Trst (<inh,) Pošljite kaj drugega - Bistricii lli |>nobčili, r smatramo, da sta pri vsakem Inkcm pregrešku krivit dvn Crmu bi gromn« dili iwm(i na enega. Trrha je včasih previdnosti. '/.van. Prejeli Je do« hro. Ali plačate kliSej? 1'rfo/b/i. V k<«4!
Zapomnite si:
Fotograf JERKIC
ima svoje odlikovano podjetje v Vrtni ulici ,(Corso Verdi) St. 3© -v vlllcl na dvorliCu.......
Med Univ.
Bf. im
se je preselil y
VluMameU (Via Scuole) H 8.
ta litre >ir»n«IK.
ter ordimije za ki ruraijo. porodništvo in žeaske bolezni od 9 TI In 2 -3.
MIRODILNIC«
v »vezi v lastno
MT cHSavnico
e. GRAPULIN
hitprali Ljadilumu .rtu) M. itii/no	n. dtbtio
Cen«( kru >uk| konku..nc«
■ ' ' __
roroakAr joftnAN OBUI
Ooriui. 'ufldt XXIV /H.(d,) K
v (prej Tre Re) fri|wro^i-MW»i Iglupadtli, u
nwtii%| aldlt-Nu ždlo " iwtie -Jtfcin tinti dom. Ravečutc »ti uiuiij&iiJi ViMionmtm!	Im
lui« (bloKiillle »t ix4nr Jokih v al url
Pozor	Pozor
na najstarejšo goriško zalogo pohištva!
Prodajani pnhiSIvo po zrlo nizkih cenah, iu »ict-r
Omare .. .	od 200 L. navzgor
Potleljnake	»H» „
Vzmeti . .	70 .
Zlmnlce	OO ,,
Spalne sobe	„ SOO „
Velik« izbera kompletnih spalnic najeteKiimnejftih in pnpioslih z železni mi po,leljn)akl.
Z obilen obisk sr priporoča
flnt Breščak,
»Cofid.lflat«r(luttiU(pr«i Gosposki aMo) In Vb Uwtti3

jJ Josip Kerševani
' mehanik In puSkar
T1^ v Garici, Stolni trg 9, desne.
Zaloga raznih llvalnJb in kmetijskih stroje,, drokoles, pulk In samokresov, ter vieh poumezulh delor, ipadaJoCih v meha nično iii paikartko stroko. Strokovni, br«pUftn (krak ,
umetnem vezanja ln krpanju Lastna delavnJqa ln poprarljal-niea, Stolni trg 6,
Poalklasja b laUraal, , nald kuH Priporočali viakeaiD Original ■nndlo« llvalne stroje, ker so najbolj uaegljlvl, sa te Jamitat U let.

gorica BRUNO SAUNIG gorica
Ifia Carducd 7 , Jjfl flf. |||Hk( mm, Via	1
usje, nadplatt, podplati, fenljarske, sedlarske potrebUine Vrvi, bifi, bifevniki. masti, llfila, barvila. n Sveče, vesek, ka<llla.
Kupuje tebelni vosek po najvišjih dnevnik cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PIRELU na debelo.
JlJ Podružnica -v Solkanu. J*;
r "iniiTiTfrf-r-----r-».a.,«,,.,«,m,
RAZŠIRJAJTE ČUKA