
CELJE, VOJNIK
Jeza krajanov ob načrtih o
prenovi cest str. 8
www.lu-celje.si

Živel je v revščini, zdaj je milijonar!
30. SEPTEMBER2021št.39 SPORED
Uroš Slak
Nova
oddaja na
POP TV
Natalija Bratkovič
»Strici iz ozadja ne počivajo«
Tednik za Savinjsko regijo / št. 39 / Leto 76 / 30. september 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Kam tonemo z vedno višjimi
cenami?
Verjetno ste opazili, da se vse draži, od hrane do gradbenega materiala. Pred vrati je zima in tudi cene energentov letijo v nebo.
Kako se bomo v vsem tem znašli potrošniki ob dejstvu, da se plače večini bistveno ne spreminjajo in da so v naši regiji med naj-
nižjimi v državi? str. 12-13
INTERVJU
CELJE
KULTURA
dr. Alma Sedlar,
strokovnjakinja
za področje
preprečevanja
korupcije
str. 26-27
Zakaj dijaška vozovnica ne
velja za Celebus? str. 7
Podeljena pesniška nagrada
Fanny Haussmann str. 11
2
AKTUALNO
Št. 39, 30. september 2021
ZADETKI
»Ne bomo se prestrukturira-
li zaradi 235 milijonov evrov,
ampak zaradi varnosti ljudi in
kakovostnega razvoja doline,
regije.«
Peter Dermol, župan Me-
stne občine Velenje
»Zaupati je treba tudi sebi in
se pri tem zanašati na lastno
pamet ter znati presoditi, kaj je
uporabna in nepristranska ter
predvsem resnična informaci-
ja.«
dr. Alma Sedlar, strokovnja-
kinja za področje preprečeva-
nja korupcije
Fotografija je simbolična. (Foto: arhiv SBC)
Podelili priznanja za izstopajoče delo
»Zavedati bi se morali tega,
da kar v zemljo zlijemo, to tudi
spijemo. Čebele so prvi poka-
zatelj, da je zemlja zastruplje-
na. In zaradi tega bi moralo
vse skrbeti, kadar se zgodi po-
mor čebel.«
Peter Babnik, predsednik
Čebelarskega društva Vojnik
»Ob vseh stiskah mi je ob
strani stalo veliko ljudi. Šte-
vilni Lebensbornovi otroci so
morali žal živeti brez tovrstne
pomoči.«
Ingrid von Oelhafen, ukra-
deni otrok
»Nikoli nisem delal rezulta-
tov le z eno tekmovalko. Moja
sedanja generacija morda ne
bo osredotočena na medalje v
Parizu. Trenutno bolj ciljam na
Los Angeles leta 2028.«
Marjan Fabjan, trener v
Judo klubu Z´dežele San-
kaku
»Kako dolgo bomo
še zdržali?«
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih
tehnikov Celje je v torek med drugim podelilo srebrne
znake za izstopajoče delo. Hkrati je društvo podelilo tudi
zahvale vsem, ki so se upokojili. Gre za proslavo ob med-
narodnem dnevu medicinskih sester in mednarodnem
dnevu babic. Oba dneva obeležujemo maja, a zaradi epi-
demioloških razmer proslave že lani ni bilo. Letos jo je
regijsko društvo, ki šteje malo manj kot 1.600 članic in
članov, organiziralo s časovnim zamikom.
SIMONA ŠOLINIČ
Srebrne znake so prejeli iz-
vajalci zdravstvene nege na
oddelkih Splošne bolnišni-
ce Celje, kjer so se zdravili
covidni bolniki, in Martina
Turner iz Zdravilišča Roga-
ška Slatina – Zdravstvo ter
Tanja Štubelj in Petra Auser
Število bolnikov v Celju se povišuje
V splošni bolnišnici se trenutno zdravi 39 covidnih bol-
nikov, 10 od teh jih potrebuje intenzivno terapijo. Številka
covidnih bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo, se je v za-
dnjih dneh povišala. V četrtem valu širjenja okužb je samo
v celjski bolnišnici umrlo 21 covidnih bolnikov. Zaenkrat
je oskrbi teh bolnikov namenjen oddelek za infekcijska
stanja in vročinske bolezni.
V Savinjski regiji je trenutno
cepljenih 53 odstotkov prebi-
valcev s prvim odmerkom
cepiva proti covidu-19 ter 46
odstotkov z dvema odmerko-
ma. Septembrski podatki o
Štefanič iz Splošne bolnišni-
ce Celje.
Nadgradili so svoje
znanje
»Izvajalci zdravstvene nege
covidnih bolnikov so v epide-
miji postali izvajalci ne samo
precepljenosti v posameznih
občinah se v primerjavi z
mesecem prej niso spreme-
nili. Največ cepljenih z dve-
ma odmerkoma je v občinah
Šmartno ob Paki, Vransko in
zdravstvene nege infekcij-
skega bolnika, temveč tudi
kritično bolnega bolnika na
internističnem, kirurškem,
pediatričnem in ginekološko-
-porodniškem področju, ki je
do zdaj v svoji klinični praksi
niso poznali. To je od zapo-
slenih zahtevalo stalno pri-
lagajanje, sledenje novostim
in nadgradnjo strokovnega
znanja,« so v društvu nave-
dli ob obrazložitvi podelitve
srebrnega znaka izvajalcem
zdravstvene nege na covidnih
oddelkih v celjski bolnišnici.
»Soočali so se z veliko smr-
tnostjo bolnikov, kar je pri
posameznikih povzročalo
nelagodje in dodatne psihič-
Braslovče, medtem ko sta ob-
čini Dobje in Vitanje po pre-
cepljenosti še vedno na repu
občin v naši regiji.
Sicer pa je razmerje ceplje-
nih glede na spol v naši regiji
enako kot slovensko povpre-
čje. Cepilo se je nekoliko več
žensk kot moških, na splošno
je cepljenih 46,9 odstotka pre-
bivalcev Slovenije. Med regija-
mi je največji delež cepljenih v
Zasavju, kjer je z enim odmer-
ne obremenitve. Kot osebe in
kot zdravstveni strokovnjaki
so se soočali z lastnimi dvo-
mi, a so se ob tem zavedali
svojega poslanstva pri skrbi
za bolnike,« so še dodali.
Turnerjeva, ki je prav tako
dobitnica srebrnega znaka, je
vodja kakovosti in namestnica
glavne sestre v diagnostičnem
centru Zdravilišča Rogaška
Slatina – Zdravstvo. Je stro-
kovnjakinja na področju reha-
bilitacije ljudi po operacijah na
prebavilih, tudi na področju di-
etetike med rehabilitacijo ter
mentorica mladim zaposlenim
v zdravstveni negi. Tanja Štu-
belj je zaposlena v centralnem
operacijskem bloku Splošne
kom cepljenih 58,2 odstotka in
z dvema 51,6 odstotka(ljudi).
Najnižji delež cepljenih je v
Obalno-kraški regiji, kjer je
z enim odmerkom cepljenih
49,2 odstotka in z dvema 44,1
odstotka prebivalcev.
Država je za cepljenje pro-
ti covidu-19 doslej namenila
56,97 milijona evrov. Od tega
je šlo 39,79 milijona evrov za
nabavo cepiv in 17,17 milijona
za stroške izvedbe cepljenja.
Nadzor zaradi karantene
Pred časom smo pisali, da se mora
vedno več razredov otrok v karante-
no. V tem času je nekatere na domu
obiskala zdravstvena inšpekcija. Tej
smo zato zastavili vprašanja, po ka-
kšnem ključu izbira, koga bo prever-
jala, in kaj bi se zgodilo, če bi bili
otroci sami doma ter po navodilih
staršev ne bi odprli vrat tujim ose-
bam.
V odgovoru, ki smo ga prejeli pred
dnevi, Zdravstveni inšpektorat RS na-
vaja, da izvaja nadzor nad spoštova-
njem ukrepa karantene na domu na
podlagi podatkov iz evidence karanten
na domu, ki jo upravlja NIJZ. V tej evi-
denci so tisti, ki sta jih v karanteno na
domu napotila policija zaradi priho-
da z območja z visokim tveganjem za
okužbo, ali NIJZ zaradi ugotovljenega
visoko tveganega stika s povzročite-
ljem covida-19. V evidenci so nekateri
tudi na osnovi odločbe ministrstva za
zdravje zaradi zavrnitve podpisa izja-
ve o karanteni na domu. »Inšpektor iz
navedene evidence naključno izbere
osebe, pri katerih preveri spoštovanje
ukrepa karantene.«
Kaj se zgodi, če osebe v času preverja-
nja ni doma? Kako ravna inšpektor, ko je
na primer doma v karanteni samo otrok,
ki nima dovoljenja staršev, da odpira vra-
ta neznancem? Ali so kakšne sankcije?
Inšpektorat odgovarja, da inšpektor, ko
ugotovi, da osebe ni na naslovu, kjer bi
morala prestajati karanteno, začne pre-
krškovni postopek. »Oseba ima možnost,
da poda izjavo o dejstvih in okoliščinah
prekrška.«	TC
Št. 39, 30. september 2021
AKTUALNO
3
Ustavno sodišče naj bi danes na seji obravnavalo zahte-
vo Policijskega sindikata Slovenije za oceno ustavnosti in
zakonitosti vladnega odloka, ki 1. oktobra za zaposlene v
državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC).
Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo vloženih več
ustavnih pobud. Po nekaterih podatki naj bi jih bilo vlože-
nih več kot dvesto. Ustavno sodišče je medtem sporočilo,
da bo nekatere pobude za presojo ustavnosti omenjene-
ga vladnega odloka obravnavalo absolutno prednostno.
Kot je znano, je vlada sklenila, da bodo morali 1. oktobra
zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati
v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoj preboleli ali
cepljeni, medtem ko se bo iz t. i. pogoja PCT izloči T, to-
rej testiranje. Ta pogoj bo veljal za ožjo državno upravo
(ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in
upravne enote) in ne za celoten javni sektor.
CELJE, ŽALEC, LAŠKO – Na Michelinovem kulinaričnem zemljevidu
Kam po kulinarične
presežke v naši regiji?
bolnišnice Celje, kjer je na-
mestnica glavne medicinske
sestre, ob čemer skrbi tudi za
javna naročila za operacijske
prostore. Tudi Petra Auser Šte-
fanič je prejemnica srebrnega
znaka in prav tako zaposlena
v celjski bolnišnici, kjer dela v
pediatričnem urgentnem cen-
tru, v času epidemije je delala
tudi z odraslimi bolniki na co-
vidni urgenci.
Stres in izčrpanost
Na torkovi proslavi je bilo
mogoče slišati tudi, da je
pandemija razkrila pomanj-
kljivosti, ki so bile prisotne v
zdravstvu že prej. »Tokrat si
ne moremo zatiskati oči pred
tem, da nosimo vsi posledice
že prej zgrešenih prijemov in
nerazumevanja zdravstvene
nege s strani državnih siste-
mov po vsem svetu. Da bi za-
gotavljali varno in kakovostno
zdravstveno nego ter dosegali
dostop do zdravstvenega var-
Pripravljen srednješolski program za frizerje
Triletni poklicni program izobraževanja frizerjev je bil doslej edini, ki dijakom ni omogočal nadaljevanja šolanja in
pridobitve srednješolske izobrazbe. V prihodnje bo mogoče tudi to, saj je pripravljen nov program, s katerim bodo dija-
ki lahko pridobili 5. stopnjo izobrazbe z nazivom frizerski tehnik. O tem, katere šole bodo program lahko izvajale, bo
resorno ministrstvo odločilo na podlagi lokalnih potreb, obstoječega kadra in prostorskih pogojev v začetku leta 2022.
Program je nastal zaradi vedno večjih potreb po izobraženem kadru. Frizerji morajo znati celovito izvajati dejavnost, kar se
začne že s pogovorom s stranko, nadaljuje s svetovanjem in konča z izdelavo vrhunske pričeske. Da takšen program nujno po-
trebujejo tudi mladi v Celju, so prepričani v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje. Ravnateljica Saša Silovšek
pravi, da je takšen program nujen, saj bodo sicer najboljši kadri odhajali drugam, s čimer bo po njenem mnenja izgubljalo lokalno
okolje. »Letos imamo vpisanih 229 frizerjev, ki bi z novim programom Frizer tehnik poleg sodobnih lasnih obravnav dobili še
poglobljena teoretična in praktična znanja o vodenju skupin, komuniciranju s strankami, trženju in celo izdelavi maske za film in
gledališče.« V Sloveniji takšnega programa še ni, zato se nekateri frizerji sami udeležujejo priznanih delavnic v Franciji ali Angliji.
Doslej so se dijaki, ki so želeli nadaljevati izobraževanje, vpisovali v druge smeri, »Z novim programom bomo ohranili po-
tencial v okviru stroke, saj se bodo vanj lahko vpisali samo tisti, ki bodo uspešni v triletnem programu Frizer,« je povedal višji
svetovalec za področje frizerstva Centra za poklicno izobraževanje Boris Klančnik.
Na 36 srečanjih za pripravo poklicnih standardov in katalogov znanj je sodelovalo skoraj 20 delodajalcev in učiteljev vseh šestih
šol v Sloveniji, ki program izvajajo, ter delodajalcev z dolgoletno željo po usposobljenem kadru in vizijo o učinkih.	TC
stva, kot si prizadeva Svetov-
na zdravstvena organizacija
do leta 2030, bi potrebovali
po svetu in tudi pri nas še več
usposobljenega kadra, ki bi
bil primerno vrednoten, upo-
števan in cenjen od odloče-
valcev,« je dejala predsednica
Društva medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehni-
kov Celje Tomica Kordiš.
Spomnila je, da so ko-
ronačasi prinesli številne
spremembe in pokazali po-
manjkljivosti, ki so bile prej
mogoče neopazne, v tem tre-
nutku pa so videti ogromne.
»Izčrpanost se kaže vsak dan
in iz dneva v dan bolj. Ukrepi
so prepočasni in bojimo se,
da bodo prepozni za vse tiste,
ki so že na robu zmogljivo-
sti, tako fizične kot psihične.
Stres je vsakdanjik, ki spre-
mlja vse zaposlene v zdra-
vstveni negi na vseh ravneh.
Kako dolgo bomo še zdržali?«
se je vprašala Kordiševa.
V preteklih dneh so se zagotovo vsem cedile sline.
Napočil je namreč čas v letu, ko svetovno znani kuli-
narični vodnik Michelin razglasi prejemnike nagrad
in tudi najbolj zaželenih zvezdic. Michelinove zvez-
dice ponudnikom v naši regiji tudi letos ni namenil,
a se lahko kar tri restavracije pohvalijo s priznanjem
Michelinov krožnik. Prejmejo ga ponudniki, ki jih
Michelinovi inšpektorji priporočajo zaradi dobrega
obroka s svežimi sestavinami in skrbno pripravo. V
naši regiji so to letos ponovno Gostilna Francl iz Celja,
Pavus iz Laškega in Galerija okusov iz Petrovč.
ŠPELA OŽIR
»Leti 2020 in 2021 sta bili
za gostinstvo težki. Ne gle-
de na to, da so se slovenski
chefi morali spoprijemati s
pogostim odpiranjem in za-
piranjem svojih restavracij,
so dokazali svojo odpornost,
borbenost in neusahljiv ta-
lent, kar nas je zelo navdu-
šilo. Zato izbor restavracij
odraža lokalno kulinarično
sceno, ki je še posebej zave-
zana trajnostni gastronomiji
in se še naprej razvija,« je ob
razglasitvi povedal Gwendal
Poullennec, globalni direktor
Michelinovih vodnikov, ki so v
Sloveniji prisotni od lani, kar
sicer ni nekaj samoumevnega.
Slovenska turistična organi-
zacija je morala po poročanju
nekaterih medijev za dveletno
pogodbo z najbolj znanim
kulinaričnim vodnikom od-
šteti približno milijon evrov.
A kulinarična prepoznavnost
nekaterih ponudnikov naj bi
koristi prinesla širši regiji.
V zavetrju grajskih
zidkov
Na kulinarične presežke v
naši regiji lahko naletite v re-
stavraciji Pavus, ki jo najdete
na laškem gradu Tabor, kjer
zaseda dve nadstropji grajske-
ga stolpa. Chef Marko Pavčnik
ustvarja sezonsko in z lokalni-
mi sestavinami, obožuje divjo
hrano in kuhanje s pivom. Sodi
Chef Marko Magajne ustvarja v kuhinji Galerije okusov iz Petrovč. (Foto:
arhiv Galerije okusov)
med chefe mlajše generacije,
ki pomembno vpliva na ra-
zvoj nove slovenske kuhinje.
Nedaleč stran, pod vznožjem
celjskega Starega gradu, že od
leta 1895 stoji Gostilna Fran-
cl. Njena ponudba temelji na
bogati tradiciji slovenske ku-
hinje, svojevrsten pečat jedem
s sodobno noto dajejo tamkaj-
šnji kuharski mojstri s Seba-
stjanom Grobelškom na čelu.
Galerija Okusov, katere lastnik
in direktor je Gašper Puhan, v
Petrovčah domuje v dvorcu iz
18. stoletja v neposredni bližini
dvorca Novo Celje. Jedilnica je
urejena v nekdanji dvorni pral-
nici, v toplejših mesecih po-
strežejo tudi na velikem vrtu.
Tudi tam mlada chefa Luka
Gmajner in Marko Magajne
navdušujeta z ustvarjalnostjo.
Kreativni in drzni
»V Sloveniji že od nekdaj
dobro jemo, uživamo v vr-
hunski kulinariki in vinih. Iz
lokalno pridelanih sestavin z
visoko stopnjo kreativnosti
in drznosti nastajajo vrhun-
ske kulinarične mojstrovine.
Vedno bolj so s tem sezna-
njeni tudi v tujini, predvsem
zahvaljujoč svetovno znanim
gastronomskim vodnikom,
kakršen je Michelin. Prav je,
da ves svet spozna naše vre-
dnote, okuse in gastronomske
mojstrovine, na osnovi katerih
je Slovenija postala Evropska
gastronomska regija 2021,« je
ob nedavni razglasitvi izpo-
stavil minister za gospodarski
razvoj in tehnologijo Zdravko
Počivalšek.
Evropski povezovalni vlak tudi v Celju
CELJE – To jesen po državah Evropske unije potuje Evropski
povezovalni vlak (Connecting Europe Express) in promovira
vlogo železnice kot pomembne sile trajnostne mobilnosti,
gospodarskega razvoja in evropske identitete. Minuli petek
je vlak, potem ko se je ustavil v Ljubljani, prispel tudi v Celje
(od tod je pot nadaljeval v Maribor). S tem so v mestni občini
obeležili evropsko leto železnic in se spomnili pomembne
vloge, ki jo ima železnica v razvoju knežjega mesta.
Evropski povezovalni vlak ter delegacijo Evropske komisije,
Ministrstva za infrastrukturo RS in Slovenskih železnic je na celj-
ski železniški postaji pričakala podžupanja Mestne občine Celje
Breda Arnšek. Med drugim je poudarila, kako pomemben je bil
prihod prvega vlaka v Celje in kako je enako kot vstop v Evropsko
unijo pomenil velik korak naprej v razvoju za knežje mesto.
Vlak se je v Celju prvič ustavil pred 175 leti, natančneje 2. junija
1846, na poti z Dunaja proti Trstu. »To je bilo za Celje izjemnega
pomena, saj je ob tem mesto doživelo svojevrsten razvoj. Število
prebivalcev se je močno povečalo, tudi gospodarska razvitost
Celja je vzcvetela,« je dejala podžupanja in dodala, da ima prihod
Evropskega povezovalnega vlaka v Celje tudi simbolni pomen
– kot nekakšno sklepno dejanje ob obnovi železniške proge Ce-
lje–Zidani Most, ki velja za največjo naložbo od prihoda prvega
vlaka po Južni železnici 1846.
Evropski povezovalni vlak bo prevozil 26 držav in se ustavil v
več kot stotih mestih. Svojo pot je začel 2. septembra v Lizboni



in jo bo končal 7. oktobra v Parizu.
BA, foto: SHERPA
Celjska podžupanja Breda Arnšek in direktor direktorata za investicije, inovativni in trajnostni promet v generalnem direktoratu Evropske komisije za
mobilnost in promet Herald Ruijters sta si izmenjala zastavi Mestne občine Celje in Evropske unije.
4
GOSPODARSTVO
Št. 39, 30. september 2021
V zgradbi, ki so jo terme preuredile v Boutique hotel Dobrna, so nekoč bivali imenitneži iz vse Evrope. Danes je v
njej 13 nadstandardnih sob, prenočitev v njih stane 135 evrov.
Zadnja pridobitev Term Dobrna je šest apartmajev, za katere v podjetju pravijo, da so vrhunec udobja, prestiža in
elegance. Najem apartmaja, ki ima lastno turško savno in zunanjo leseno kad s termalno vodo, skupaj z zajtrkom
stane za dve osebi 299 evrov na noč.
V Termah Dobrna predstavili nove pridobitve in načrte
Ohranjajo tradicijo in
razvijajo butični turizem
Terme Dobrna bodo sčasoma svoj zdraviliški kom-
pleks razdelile na spodnji del, ki bo namenjen zdra-
vstveni dejavnosti, ter zgornji, kjer bodo razvijale
turistično ponudbo. Načrte so že začele uresničevati,
saj so v zadnjem letu in pol v hotelu Vita še v enem
nadstropju turistične sobe preuredile v negovalne, v
parku pa so že prenovile prvi dve spomeniško zaščite-
ni stavbi, ki sta zdaj namenjeni zahtevnejšim gostom.
»Še pred nekaj leti smo se spopadali s finančnimi
težavami in nismo mogli vlagati v razvoj. Zdaj denar
za naložbe imamo,« pravi direktor Leon Tomašić.
Terme Dobrna so lani kljub večmesečni prepovedi
delovanja poslovale dobro in imele dobiček. Tomašić
dobre rezultate, ki bodo najverjetneje presegli tiste v
letu 2019, napoveduje tudi za letos.
JANJA INTIHAR
Zaradi epidemija koronavi-
rusa so se lani v Termah Do-
brna morali odpovedati načr-
tom o še boljšem poslovanju
kot v letu 2019. Pričakovali so
občuten upad števila nočitev
in prihodkov od prodaje, pre-
pričani so bili, da bodo leto
zaključili v rdečih številkah.
A so potem v poletnih mese-
cih, ko so spet lahko odprli
svoje hotele, delali odlično in
namesto pričakovane izgube
imeli 248 tisoč evrov čistega
dobička. Ustvarili so tudi več
čistih prihodkov od prodaje,
kot so pričakovali. Znašali so
8,8 milijona evrov, kar je le
za 16 odstotkov manj kot leta
2019. Višje od pričakovane-
ga je bilo tudi število nočitev.
Povprečna zasedenost hote-
lov, kjer so bivali predvsem
domači gosti, je bila 56-od-
stotna.
»Prva prepoved delovanja
je bila šok za vse, še zlasti ker
je veljala tudi za našo zdra-
vstveno dejavnost. A nismo
zaspali. Razmišljali smo o
prihodnosti, urejali nove na-
mestitvene zmogljivosti in se
pripravljali na ponovno od-
prtje. Z racionalizacijo stro-
škov na vseh področjih nam
je uspelo in na koncu smo
imeli celo višji čisti dobiček
kot leta 2019. Spremenili smo
tudi cenovno politiko, kar ne
pomeni, da smo zvišali cene,
ampak smo spremenili svoje
storitve in dopolnili progra-
me ter gostom, tudi tistim,
ki prihajajo k nam samo na
letovanje, zdaj poleg bivanja
ponujamo tudi storitve za
krepitev zdravja,« našteva
Leon Tomašić in dodaja, da
so se žal od nekaj zaposlenih
morali posloviti. »Nismo po-
daljševali pogodb o zaposli-
tvi in v času prvega zaprtja
je število zaposlenih z 210
padlo na 155. To je bil hud
udarec za podjetje, a smo s
tem občutno zmanjšali stro-
ške. Ko smo hotele spet od-
prli, smo vse, ki so to želeli,
spet zaposlili. Trenutno nas
je 191,« pravi Tomašić.
Začeli obsežen
naložbeni cikel
Kljub krizi so lani v termah
popolnoma prenovili Vilo Hi-
giea ter odprli nov Boutique
hotel Dobrna, ki so ga uredili
v stavbi iz 18. stoletja, v ka-
teri je nekoč imela prostore
uprava zdravilišča. S preno-
vo so v novem hotelu prido-
bili trinajst nadstandardnih
sob in restavracijo. Prenova
nekdanje upravne stavbe je
pomenila začetek večjega
naložbenega cikla, s katerim
nameravajo povečati nastani-
tvene zmogljivosti ter ponud-
bo dvigniti na višjo raven. Le-
tos so to svojo novo butično
turistično ponudbo obogatili
še s šestimi nadstandardni-
mi apartmaji, ki so jih poi-
menovali Spa Suite Dobrna.
Uredili so jih v stavbi, kjer so
bile nekoč sobe za zaposlene
ter garaže za avtomobile in
še prej za kočije. Idejno za-
snovo za butični hotel in za
apartmaje je pripravil celjski
Terme Dobrna imajo trenutno 465 postelj. Z naložbami, ki jih načrtujejo,
bi njihovo število povečali na 750. »Želimo, da bi sčasoma imeli dnevno
tisoč gostov, kar je za takšen kraj, kot je Dobrna, primerno število,« pravi
Leon Tomašić.
odvetnik Dušan Korošec, ki je
s svojim podjetjem Alea Inže-
niring večinski lastnik term.
V Termah Dobrna lani in
letos niso širili in posodablja-
li samo hotelskih zmogljivo-
sti, ampak so veliko vlagali
tudi v diagnostično-rehabi-
litacijski center, ki ga vodi
nekdanji infektolog v celjski
bolnišnici Branko Šibanc,
dr. med.. Uvedli so več no-
vih zdravstvenih programov,
med njimi tudi programa
za zdravljenje redkih oblik
borelioze in motenj spanca
ter postcovidno rehabilitaci-
jo, ki so privabili drugačno
strukturo gostov. »Takšni
programi, ki so samoplačni-
ški, pomenijo več gostov in
tudi boljši zaslužek. Seveda
ob tem dosedanjih progra-
mov zdravljenja in rehabili-
tacije nismo opustili, a se je z
uvajanjem novih spremenila
struktura gostov, ki prihajajo
k nam zaradi zdravja,« pravi
Tomašić. Že lani je bil delež
tako imenovanega klasične-
ga turizma manjši, več je bilo
gostov, ki so v terme prišli
zaradi posebnih zdravstve-
nih storitev. Kot pravi Toma-
šić, jim zdraviliški gosti pri-
našajo polovico prihodkov
in ustvarijo malo več kot 40
odstotkov nočitev.
Letos so v hotelu Vita raz-
širili tudi negovalni oddelek
in ga uredili tako, da gosti
nimajo občutka, da so v bol-
niški sobi. Sčasoma bodo
programom zdravljenja in
rehabilitaciji namenili ves
hotel. »Zdravstveno ponud-
bo usmerjamo v programe,
ki nam bodo zagotovili dol-
goročno preživetje. Naše
medicinske storitve so res
na zelo visoki ravni in tudi
naša medicinska ekipa je
obsežna. Pri nas delata dva
fiziatra, kar je redkost, ima-
mo svojo ginekologinjo ter
še petnajst drugih zdravni-
kov specialistov. Po obsegu
zdravstvenih storitev smo
med slovenskimi zdravili-
Med gosti Term Dobrna je bilo lani le 10
odstotkov tujcev in čeprav v zadnjem času
prihajajo k njim tudi Nemci in Avstrijci,
tolikšen delež pričakujejo tudi letos.
šči že na drugem mestu,«
poudarja direktor.
Letos bodo
podvojili dobiček
Terme Dobrna dobro po-
slujejo tudi letos. Do konca
avgusta so imele že malo več
kot pol milijona evrov dobič-
ka iz poslovanja. »Če zaradi
koronavirusa ne bo spet ukre-
pov in bomo normalno delali
še naprej, bomo najverjetneje
podvojili lanski čisti dobiček,
EBITDA bo presegel dva mi-
lijona evrov. Načrtujemo, da
bomo letos ustvarili 11 do 12
milijonov evrov prihodkov
od prodaje. Trenutno so naši
prihodki višji od načrtovanih
in primerljivi s tistimi v letu
2019. Če pri namestitvah go-
stov ne bi bilo omejitev, bi
bila naša zasedenost 85-od-
stotna,« je zadovoljen Leon
Tomašić.
V zadnjem letu in pol so
terme v širitev namestitvenih
zmogljivosti vložile 3 milijone
evrov. Ureditev Boutique hote-
la je stala 1,3 milijona evrov,
približno toliko so plačale tudi
za ureditev novih apartmajev.
Poleg tega so v medicinskem
centru nakupile nekaj nove
opreme in uredile še eno am-
bulanto, posodobile so tudi
gostinsko opremo. »V prete-
klih letih smo reševali podjetje
in bilanca nam zdaj omogo-
ča normalno zadolževanje.
Ne gre za to, da prej nismo
želeli investirati. Preprosto
nismo mogli, ker nismo ime-
li denarja. V zadnjih letih se
je spremenila tudi lastniška
struktura in naš večinski la-
stnik podpira razvoj,« pravi
Tomašić.
Največji projekt
bo obnova
Zdraviliškega doma
Prva naslednja naložba v
Termah Dobrna bo preure-
ditev nekdanje letne kavarne
nasproti hotela Vita v štiri
nadstandardne apartmaje,
ki bodo merili od 60 do 100
kvadratnih metrov. Idejno za-
snovo že imajo in upajo, da
bodo še letos dobili gradbeno
dovoljenje. Nato bo na vrsti
gradnja bazenskega komple-
ksa s termalno vodo, ki ga na-
črtujejo med hotelom Park in
stavbo, v kateri so bile včasih
mizarske delavnice. Te bodo
preuredili v turistične sobe s
50 ležišči. V sodelovanju z ob-
čino nameravajo urediti tudi
cestno infrastrukturo. Želijo
namreč, da bi bilo na obmo-
čju zdravilišča čim manj pro-
meta in čim več sprehajalnih
poti. V naslednjih letih name-
ravajo na pobočju za hotelom
Park postaviti tudi več tako
imenovanih wellness hišk.
Zemljišče zanje so že kupili.
In kdaj bo končno prišel
na vrsto za obnovo tudi zna-
meniti Zdraviliški dom? »S
pomočjo zavoda za varstvo
kulturne dediščine še zbira-
mo podatke o tem, kaj v tej
stavbi sodi pod spomeniško
varstvo in kaj ne. Ko bomo
zbrali vse informacije, bomo
začeli prenovo. Najprej bomo
rekonstruirali zunanji del, to
je stavbno pohištvo, streho
in fasado, ter uredili električ-
no napeljavo, nato bo prišla
na vrsto notranjost. Prenova
Zdraviliškega doma bo to-
rej proces, ki bo trajal 5 do
10 let. Ocenjujemo, da bo ta
investicija stala najmanj 25
milijonov evrov. Kolikšen bo
končni znesek, ne vemo, a
pri tako obsežnih prenovah
se običajno skoraj podvoji.
Kljub temu bomo vztrajali,
saj načrtujemo, da bo Zdra-
viliški dom nekoč središče
naše turistične ponudbe, ki
smo jo začeli razvijati v zgor-
njem delu zdraviliškega par-
ka,« odgovarja Leon Tomašić.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 39, 30. september 2021
GOSPODARSTVO
5
Letošnji zmagovalci razpisa za najboljše inovacije v celjski
regiji (Foto: arhiv GZS, Tadej Kreft)

Celjska in velenjska gospodarska zbornica izbrali najboljše inovacije
Pandemija ni ustavila inovativnosti
Regionalna gospodarska zbornica Celje in Savinjsko-
-šaleška gospodarska zbornica sta vsaka v svoji regiji
podelili priznanja najboljšim inovacijam za leto 2021.
Letos se je na poziv celjske zbornice odzvalo dvanajst
podjetij, ki so prijavila petnajst inovacij, pri katerih
je sodelovalo 46 inovatorjev. Na razpis savinjsko-šale-
ške zbornice je enajst podjetij prijavilo 14 inovacijskih
projektov, pri katerih je sodelovalo 138 inovatorjev.
Tri najbolje ocenjene inovacije na regijskem izboru se
bodo potegovale za najvišja priznanja v državi.
JANJA INTIHAR, LEA KOTNIK KOMERIČKI
Celjska gospodarska zborni-
ca je letos podelila štiri zlata,
pet srebrnih in dve bronasti
priznanji ter štiri priznanja za
prispevek na področju inova-
tivnosti. Tri najbolje ocenjene
inovacije, ki se bodo potegovale
tudi za priznanja na nacional-
ni ravni, so delo inovatorjev v
podjetjih Kronoterm, Hermi in
Bosio, V Kronotermu, ki mu je
Poleg inovatorjev Gorenja in BSH Hišnih aparatov se bodo za najboljše inovacije v državi potegovali tudi razvojniki
iz podjetja Mega M. Na fotografiji stojijo z generalnim direktorjem GZS Alešem Cantaruttijem (levo) in podpred-
sednikom SŠGZ Matijem Petrinom (desno). Foto: arhiv SŠG
Najboljša mobilna banka tudi letos
mBank@Net
V neodvisni raziskavi pod-
jetja E-laborat, ki je analizira-
lo digitalno bančništvo v Slo-
veniji in je tretje leto zapored
vključilo tudi mobilne banke
tako imenovanih fintech po-
nudnikov, je mobilna banka
Nove KBM prejela največ točk
in že drugo leto zapored po-
stala najboljša mobilna ban-
ka v Sloveniji.
Mobilna banka mBank@Net
je bila najbolje ocenjena v šte-
vilnih kategorijah, največ točk
je zbrala tudi v vsebinski, kjer
so se ocenjevalci osredotočili
na prijavno stran, nadzorno
ocenjevalna komisija tudi letos
podelila največ točk, so prizna-
nje dobili za novo učinkovito in
okolju prijazno toplotno črpal-
ko. V podjetju Hermi, ki se je
na razpis letos prijavilo prvič,
čeprav svoj razvoj gradi prav na
inovativnih rešitvah in je svoje
znanje zaščitilo že z več kot de-
setimi patenti, so prijavili ino-
vativen povezovalni element za
ploščo, vsakodnevno bančni-
štvo, napredne funkcional-
nosti, naročila in storitve ter
uporabniške nastavitve. Poleg
mobilne ima najboljšo oceno
tudi spletna banka Nove KBM.
»Naša mobilna banka, podob-
no kot spletna banka Bank@
Net, dokazano ponuja največ
vsebin in funkcionalnosti, kar
pomembno vpliva tudi na do-
bro uporabniško izkušnjo. Obe
najboljši oceni potrjujeta zado-
voljstvo naših strank. Na digi-
talne platforme prihaja rekor-
dno število strank, zato razvoj
digitalnih kanalov opravljanja
spajanje kabelskih polic brez
uporabe orodja in vijakov, ki
pri montaži prihrani do 40 od-
stotkov časa. Inovacija celjske
družbe Bosio je plinsko ogre-
vana industrijska peč za žarje-
nje, primerna za proizvajalce,
ki imajo majhne serije različnih
izdelkov. Zlato priznanje je do-
bilo tudi celjske podjetje CPPE,
ki je razvilo sistem, ki združuje
več operacij nelepljivih aktiv-
nih farmacevtskih učinkovin v
eni večnamenski napravi.
Srebrna priznanja so dobili
inovatorji iz podjetij Container,
Cinkarna Celje, Silco, Sico in
Kočevar. Družba Silco je za še
eno svojo inovacijo dobila tudi
bronasto priznanje, nagrajen-
ca v tej kategoriji sta še podjetji
Žična kovina in Jelenko Egine-
ering, ki sta prijavili skupno
inovacijo. Prejemnika priznanj
bančnih storitev ostaja naša
prednost,« je povedal vodja od-
delka digitalnega bančništva v
Novi KBM Tolga Yurteri.
Cilj obeh neodvisnih razi-
skav je bil ugotoviti, v kolikšni
meri spletne in mobilne banke
zadovoljujejo potrebe uporab-
nikov, sledijo smernicam po-
slovanja ter upoštevajo pravila,
ki so se v zadnjih letih močno
spremenila. Zaradi spremenje-
nih razmer so digitalne rešitve
usmerjene v zagotavljanje eno-
stavnih, hitrih in preglednih
postopkov tako v spletni kot
mobilni banki.	NT
za prispevek na področju ino-
vativnosti sta letos podjetji Bo-
vian Plus in Štore Steel.
Vedno več
inovativnih malih
podjetij
Strokovna komisija Savinj-
sko-šaleške gospodarske zbor-
nice je ugotovila, da kakovost
prijavljenih inovacij v Saša re-
giji ostaja na zelo visoki ravni
in da se nadaljuje rast števila
prijav iz malega gospodarstva.
Od 14 prispelih inovacijskih
prijav je bilo osem produktnih
in pet procesnih inovacij. Med
prijavitelji so bila tri velika, štiri
srednja in štiri mala podjetja.
Komisija pod vodstvom pred-
sednika dr. Marka Uplaznika je
TURŠKA IN FINSKA SAVNA
GSH d.o.o., Garni sport hotel Prebold, Graščinska cesta 9, 3312
OLD
+ 386 (0) 31 628 442 l info@hotel-prebold.si
- WELLNESS RAZVAJANJE
- JACUZZI
- PRENOVLJENI HOTEL
- MNOGO MOŽNOSTI ZA ZUNANJE DEJAVNOSTI

podelila šest zlatih, šest srebr-
nih in dve bronasti priznanji.
Na nacionalno ocenjevanje so
se uvrstile tri najbolje ocenjene
inovacije, in sicer nova gene-
racija samostojnih hladilno-za-
mrzovalnih aparatov podjetja
Gorenje iz Velenja, inovativni
kuhalni procesor Cookit podje-
tja BSH Hišni aparati iz Nazarij
in pametno domače polnjenje
električnih vozil podjetja Mega
M iz Velenja.
V kategoriji inovacij brez
profesionalne podpore sta
srebrno priznanje prejeli ve-
lenjski družbi Autotech za
avtomatizacijo livarne in Da-
tagrad za elektronski gradbeni
dnevnik. Zlato priznanje je v
tej kategoriji prejelo podjetje


Amibit iz Velenja, ki je razvilo
sistem za optimizacijo porabe
energije Reduxi. Med profesi-
onalno podprtimi inovacijami
sta bronasti priznanji prejela
podjetje Skaza za kuhinjski
kompostnik iz recikliranih
ribiških mrež in Komunalno
podjetje Velenje za zvišanje
učinkovitosti proizvodnje ele-
ktrične energije iz bioplina na
centralni čistilni napravi Šale-
ške doline.
Srebrni priznanji sta prejeli
družbi Premogovnik Velenje
za magnetno izločevanje fero-
magnetnih tujkov iz transporta
premoga in BSH Hišni aparati
za napovedi kakovosti aparatov
v proizvodnji s pomočjo ume-
tne inteligence.


6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 39, 30. september 2021
VELENJE – Kako v Evropi opuščajo premog
»Zaradi ljudi, ne zaradi denarja!«
Minuli teden so številni domači in tuji strokovnjaki
na dvodnevni mednarodni konferenci, ki jo je ob podN
pori nemškega veleposlaništva gostila velenjska obči-
na, pretresali različne evropske izkušnje za pravičen
izstop iz premoga. Predstavnika Evropske komisije
sta dejala, da ima Slovenija poleg 235 milijonov evrov
iz sklada tudi druge možnosti sofinanciranja izstopa.
Koliko denarja bo za prestrukturiranje dobila Šaleška
dolina, bo pokazal čas.
Št. 39, 30. september 2021
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Zavod Celeia Celje v imenu kolegija direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni
občini Celje, Zveze kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti,
OI Celje na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj »Priznanje celjske zvezde za
dosežke na področju kulture« in Poslovnika o delu komisije za podelitev priznanj
»Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« objavlja
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ
»PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA
PODROČJU KULTURE«
Priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« se
podeljujejo ustvarjalcem in skupinam ustvarjalcev za uspešno delo in pomembne
dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti mesta
Celje v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto Celje razvija
kot mesto, ki je odprto za različne umetniške forme in kulturne prakse ali pa trajno
obogatili slovenski kulturni prostor.
Vsako leto se lahko podelijo tri priznanja v okviru »Priznanje celjske
zvezde za dosežke na področju kulture«, in sicer:
•	priznanje za življenjsko delo ter
•	največ dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.
Priznanje za življenjsko delo podeli komisija ustvarjalcu ali skupini ustvarjalcev,
ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno, in je rojen/a ali ima stalno prebi-
vališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za izredno življenjsko delo za
dolgoletne vrhunske dosežke ali za projekte, ki pomembno prispevajo h kulturni
podobi mesta Celje in so pomembni za razvoj in promocijo celjske kulture v širšem
prostoru.
Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih podeli komisija ustvarjalcu
ali skupini ustvarjalcev, ki deluje bodisi amatersko bodisi profesionalno, in je
rojen/a ali ima stalno prebivališče ali ustvarja na območju Mestne občine Celje, za
odmevne in inovativne projekte, ki so bili na področju kulture realizirani oziroma
zaključeni v preteklih dveh letih in dajejo pomemben prispevek h kulturni podobi
mesta Celje.
Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki in
pravne osebe.
Pobuda za priznanje mora biti predložena v pisni obliki in mora
vsebovati:
•	splošne podatke o pobudniku (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe,
naslov, telefon, ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba še kontaktno osebo,
če je to mogoče)
•	predstavitvene podatke o kandidatu (ime in priimek oziroma naziv pravne
osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon, ter v primeru
pravne osebe še kontaktno osebo, če je to mogoče)
•	navedbo vrste priznanja:
Priznanje za življenjsko delo
Priznanje za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih
•	utemeljitev pobude ter morebitna dodatna mnenja tistih, ki pobudo podpirajo,
• dokumente in druga dokazila (npr. katalog, video, fotografije, diapozitivi in
drugo), ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi.
Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA
PODROČJU KULTURE« bo pozvala kandidata, da poda soglasje h kandidaturi, ter v
primeru, da je kandidat fizična oseba, tudi soglasje za uporabo osebnih podatkov.
Če kandidat ne bo podal soglasja, bo pobuda izločena iz nadaljnje obravnave.
Javni razpis za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA
PODROČJU KULTURE« je objavljen na spletni strani Mestne občine Celje (moc.
celje.si), kjer je objavljen tudi razpisni obrazec, in v Novem tedniku. Prav tako bo
možno zaslediti javni razpis in obrazec na spletnih straneh celjskih kulturnih
institucij (Zavoda Celeia Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje, Celjskega mladin-
skega centra, Pokrajinskega muzeja Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zgodovinskega
arhiva Celje, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Zveze kulturnih društev Celje in
Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Celje).
Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu Celeia Celje, Krekov trg 3,
na tel. št.: 03 42 87 941 ter po e-pošti: kristijan.erjavec@celje.si.
Pobude za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA
PODROČJU KULTURE« 2021 pošljite na razpisnem obrazcu na naslov: Zavod
Celeia Celje, Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA
DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« za leto 2021, Krekov trg 3, 3000 Celje, do
vključno 30. 10. 2021 (datum poštnega žiga) kot priporočeno pošiljko v zaprti
ovojnici s pripisom na sprednji strani: »Za razpis: »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE
ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« 2021 – ne odpiraj!«
V Velenju, kjer so v občini v
zadnjem letu vzpostavili tudi
poseben urad za gospodarski
razvoj in prestrukturiranje
in kjer napovedani letnici iz-
stopa iz premoga 2033 niso
naklonjeni, si želijo na pot
izstopanja iz premoga stopi-
ti pripravljeni s konkretnimi
programi, vsebinami in ukre-
pi. Vse z namenom, da bodo
lahko izvedli kakovostno in
pravično prestrukturiranje
tudi za pet tisoč v prihodnjih
letih ogroženih delovnih mest.
Pri vprašanjih, ki se poraja-
jo v zvezi s tem, imajo, kot je
v okviru srečanja dejal župan
Mestne občine Velenje Peter
Dermol, velikokrat občutek,
da so osamljeni in ne(u)sliša-
ni, zato od države pričakuje-
jo, da jim bo v procesu izho-
da iz premoga stala ob strani.
»V Sloveniji niste
sami«
Iz evropskega sklada za
pravičen prehod je Sloveniji
na voljo 235 milijonov evrov,
ki jih lahko koristita v prehod
vključeni regiji Zasavje in Ša-
leška dolina. A teh sredstev je
po besedah Dermola znatno
premalo, glede na to, da so
samo v Velenju evidentirali za
1,1 milijarde evrov projektov.
Številka 235 milijonov
evrov iz sklada za Slovenijo
je dokončna, a to niso edina
sredstva, ki so na voljo za na-
ložbe, je županu med drugim
odgovoril koordinator evrop-
skega sklada za pravičen
prehod Sander Happaerts
iz Evropske komisije. Dodal
je, da je za projekte potrebno
tudi nacionalno sofinancira-
nje, prav tako je možno, da
slovenske oblasti prenesejo
nekaj kohezijskih sredstev v
sklad za pravičen prehod, na
voljo bodo med drugim tudi
možnosti posojil. »Poskrbeti
morate, da boste vse projekte
pripravili in s tem pospešili iz-
vedbo,« je opozoril in potrdil,
da mora biti v nacionalni stra-
tegiji kot podlaga za črpanje
evropskih sredstev določena
letnica zapiranja Premogovni-
ka Velenje. »Če ni jasne časov-
nice, komisija ne bo potrdila
načrta. V nadaljevanju mora
država za pridobitev financi-
ranja dokazovati, da prizade-
to območje doživlja negativne
posledice opuščanja premoga
do leta 2030 ali prej.«
Koordinatorica za strateške
programe premogovnih regij
v tranziciji Anna Sobczak iz
»Ne bomo se prestrukturirali zaradi 235
milijonov evrov, ki so zaenkrat na voljo
za dve premogovni regiji iz evropskega
sklada za pravičen prehod, ampak zaradi
varnosti ljudi in kakovostnega razvoja
doline, regije,« je jasen župan Mestne
občine Velenje Peter Dermol.
generalnega direktorata za
energetiko pri Evropski ko-
misiji je izpostavila možnosti
tehnične pomoči komisije, ki
je državam na voljo pri pri-
pravi strategij opuščanja pre-
moga in pri izvajanju projek-
tov. »V Sloveniji niste sami,
tu smo, da vam pomagamo,
da vas pripravimo na posto-
pno opuščanje premoga,« je
zagotovila.
Želijo jasna
zagotovila
Iz velenjske občine so po
konferenci sporočili, da so
na podlagi predstavitev raz-
ličnih strokovnjakov še bolj
prepričani, da bi morali v Slo-
veniji prevzeti nemški model
prestrukturiranja. Nemčija, ki
bo zadnjo termoelektrarno za-
prla leta 2038, bo za prestruk-
turiranje premogovnih regij
od leta 2020 do leta 2038 na-
menila 40 milistr an 1t
poudarjajo v Velenju, name-
njajo Nemci velik poudarek
dobremu sodelovanju delovne
skupine za prestrukturiranje,
v katero so vključeni predstav-
niki z različnih ravni oblasti.
»Šaleška dolina od države
pričakuje, da bo predstavila,
koliko sredstev državnega
proračuna bo namenjenih
za razogljičenje energetike
in za prestrukturiranje Saša
regije. Prav tako bi v doli-
ni želeli odgovor, kdo se v
imenu Šaleške doline glede
prestrukturiranja Saša regije
pogaja z Evropsko unijo,« so
jasni v Velenju.
»Ne bomo se prestruktu-
rirali zaradi 235 milijonov
evrov, ki so v evropskem
skladu za pravičen prehod
zaenkrat na voljo za dve pre-
mogovni regiji, ampak zaradi
varnosti ljudi in kakovostne-
ga razvoja doline, regije,«
je poudaril velenjski župan
in dodal, da bosta izhod iz
premoga in ustavitev proi-
zvodnje v Termoelektrarni
Šoštanj izvedljiva takrat, ko
s tem ne bomo povečevali
energetske odvisnosti države
na področju električne ener-
gije. Povečevanje uvozne od-
visnosti bi pomenilo dvig cen
električne energije, kar bi v
znatni meri ogrozilo konku-
renčnost slovenskega gospo-
darstva in povečalo energet-
sko revščino državljanov.
Foto: arhiv NT (Andraž
Purg – GrupA)
Premogovnik Velenje, ki ima zaloge premoga še vsaj do leta 2054, je lani posloval
z izgubo 9,5 milijona evrov. »Letos bo še višja,« je povedal direktor Premogovnika
Velenje Janez Rošer.
Najprej zakonska podlaga,
šele nato zaprtje
Zakon o zapiranju Premo-
govnika Velenje in Zakon o
prestrukturiranju Savinj-
sko-šaleške regije naj bi bila
sprejeta do konca leta. Vla-
da namerava rudnik zapreti
leta 2033, v Šaleški dolini pa
se zavzemajo za čim kasnej-
še zapiranje.
Za velenjskega župana Pe-
tra Dermola je pomembno,
da bi parlament oba zakona
potrdil istočasno, saj se do-
polnjujeta. Zakona bosta si-
cer podlaga za pridobitev fi-
nančnih sredstev za zapiranje
rudnika in prestrukturiranje
regije. Za zdaj je za prestruk-
turiranje zagotovljenih 235
milijonov evrov evropskih
sredstev.
Glede napovedane letnice
zaprtja je Dermol v okviru
mednarodne razvojne kon-
ference večkrat dejal, da ji v
dolini niso naklonjeni, saj še
vedno nimajo nobenih zavez,
da se bo do takrat res ustva-
rilo pet tisoč novih delovnih
mest in da bo zagotovljen na-
domestni toplotni vir energi-
je. Opozoril je, da ga prav ta
toplotni vir zelo skrbi, saj bo
po ocenah stal približno 140
milijonov evrov, velenjska
občina pa tega denarja nima.
Po županovih besedah
bodo vse priložnosti, ki se
jim bodo odprle, zgrabili in
izkoristili. Do leta 2033 priča-
kuje, da bo Velenje povezano
z avtocesto, do takrat naj bi
zapolnili tudi poslovni coni,
zgradili stanovanjski naselji in
poskrbeli za kakovostnejše iz-
obraževanje.
Za Dermola je prehod iz
premoga pomemben pro-
ces, ki bo imel dolgoročne
posledice za gospodarstvo in
bo močno vplival na sektor
energetike v državi. Zato je
Na okrogli mizi o kakovostnejšem
življenju v Velenju, ki je bila organizirana v
okviru razvojne konference Pozdravljena,
prihodnost, smo slišali že znana stališča
lokalne skupnosti in države. Slednja bi
rada do leta 2033 zaprla premogovnik
in ugasnila Teš. V dolini menijo, da je
dvanajst let za to premalo.
treba temelje, ki bodo omo-
gočili, da bo ta proces pravi-
čen, zastaviti premišljeno in
v sodelovanju.
Brez »šestice« (še)
ne gre
Državni sekretar na infra-
strukturnem ministrstvu Blaž
Košorok je napovedal, da bo
vlada na eni od oktobrskih sej
obravnavala strategijo za iz-
stop iz premoga. Glede Zako-
na o prestrukturiranju regije
je dejal, da ga pripravlja več
ministrstev, sodelovali naj bi
tudi predstavniki lokalne
oblasti in stroke.
Predsednik Sindikata de-
lavcev dejavnosti energetike
Slovenije Branko Sevčnikar
ocenjuje, da država šesti blok
Teša še potrebuje in ga bo go-
tovo še nekaj časa. »Teš 6 je
doživel medijski linč in je ne-
hvaležna politična tema, če-
prav davkoplačevalcev doslej
ni stal niti evra.«
Predsednik Savinjsko-ša-
leške gospodarske zbornice
Tomaž Korošec je med dru-
gim spomnil, da pet tisoč no-
vih delovnih mest ni mogoče
ustvariti čez noč. »Treba je
najprej premisliti o nadome-
stnem viru energije in oprede-
liti projekte, ki bodo zagotovili
nadomestna delovna mesta,«
pravi in dodaja, da se bodo z
rastjo ključnih gospodarskih
družb v regiji odprle številne
nove delovne priložnosti.

Št. 39, 30. september 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE –Zakaj subvencionirana dijaška vozovnica ne velja za Celebus?
Na tekmo v Koper, a ne tudi v šolo
Številni starši dijakov so bili nedavno zelo veseli od-
ločitve ministrstva za infrastrukturo, da bo uveljavilo
enotno subvencionirano vozovnico za šolajočo mladi-
no. Žal so v Celju uporabniki hitro ugotovili, da povsod
vozovnica vendarle ne velja. Tako se lahko na primer
dijak, aktiven športnik, brez težav pelje na tekmo tudi
v Koper, medtem ko se po jutranjem treningu ne more
z enotno vozovnico peljati do šole.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Na zagato nas je opozorila
mati celjskega dijaka, ki želi
ostati anonimna. Kot je dejala,
je bila med tistimi starši, ki jih
je novica o poenostavitvah sis-
tema vozovnic in ugodnostih
prijetno presenetila in zelo
razveselila, saj so to koraki, ki
nakazujejo, da tudi Slovenija
stopa po poti ostalih evropskih
držav. A kot pravi, so posame-
zne anomalije ostale.
»Sin ima subvencionirano
dijaško vozovnico in kot regi-
striran športnik zanjo mesečno
plača 20 evrov. Za ta znesek se
lahko – res vse pohvale vredno
– pelje ne samo vsak dan v šolo,
ampak tudi na tekmo v Koper,
Mursko Soboto, Radovljico. Pa-
radoks je, da se s to vozovnico
sicer lahko zjutraj s primestnim
avtobusom zapelje na trening
(ki je med domom in šolo), ne
more pa se po opravljenem tre-
ningu z mestnim avtobusom,
čeprav gre za istega prevoznika,
odpeljati v šolo. Torej če se želi
peljati po jutranjem treningu
z avtobusom v šolo, moramo
odšteti še dodatnih 15 evrov za
mesečno vozovnico Celebusa.
Tako znaša njegova dijaška vo-
zovnica v resnici 35 evrov,« so-
govornica na kratko povzame
družinski primer. Prepričana
je, da bi morala ministrstvo in
lokalna oblast razmisliti o poe-
notenju. »Nismo namreč edini
s takšno težavo,« zaključi.
Obljubljajo rešitve
»V času, ko smo sprva uvedli
integrirano vozovnico za dija-
ke in študente, v Mestni občini
Celje še ni bilo vzpostavljenega
mestnega prometa, zato tam
subvencioniranih vozovnic za
dijake in študente ni bilo mo-
goče urediti,« so pojasnili na
infrastrukturnem ministrstvu.
Zatrdili so, da so s problemati-
ko seznanjeni in da so že začeli
pripravljati ustrezne posodo-
bitve. Kot so zatrdili s celjsko
občino družno iščejo rešitve
in usklajujejo vse potrebno za
vzpostavitev subvencionirane
vozovnice, ki bo veljala tudi za
Celebus.
»Z novim šolskim letom je
zaživela večja poenostavitev
dosedanjega sistema subven-
cioniranih vozovnic, saj dija-
kom in študentom po novem
ni več treba izbirati vstopne-
ga in izstopnega postajališča.
Vozovnice lahko uporabljajo
na vseh medkrajevnih linijah,
obenem je enotna tudi cena
mesečne vozovnice v višini
25 evrov,« so v odgovoru za-
pisali pri izvajalcu prevozov,
družbi Nomago. Kot so še
pojasnili, si morajo posame-
zniki za uporabo mestnega
potniškega prometa zago-
Po napovedih infrastrukturnega ministrstva se bodo lahko dijaki z enoto
vozovnico kmalu vozili tudi s Celebusom. Kdaj točno, niso povedali.
toviti posebno vozovnico:
»Mestni potniški promet v
Celju namreč zagotavlja Me-
stna občina Celje, medtem ko
medkrajevni potniški promet
sodi pod okrilje države oziro-
ma pristojnega ministrstva za
infrastrukturo.«
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Podjetniški center Standard
praznuje
VELENJE – Podjetniški center Standard je obeležil uspešnih šest let delovanja. Od
leta 2015 je v inkubatorju nastalo 86 novih podjetij. Številna so v tem obdobju zastavila
uspešno poslovno pot in postavila trdne temelje za nadaljnjo rast.
Tudi uspešno delovanje podjetniškega inkubatorja je eden od pomembnih ukrepov v sklo-
pu priprav na proces prestrukturiranja. Mestna občina Velenje je v letošnjem proračunu za
delovanje Saša inkubatorja namenila sto tisoč evrov. »Ponosni smo, da je Podjetniški center
Standard tudi v zahtevnem času epidemije deloval uspešno in nadaljuje svoje poslanstvo ter
mladim podjetjem omogoča podporno okolje. Samo letos je bilo ustanovljenih 26 podjetij,«
so sporočili iz Mestne občine Velenje.
V letu 2021 je velenjski inkubator izvedel tudi tri nove programe, in sicer Startup Generator,
Business Minds in Investment Academy.
LKK
Pospešeno obnavljajo ceste
KOZJE – V različnih delih občine gradbena podjetja trenutno obnavljajo različne
odseke cest. Vsi projekti skupaj so vredni 3,6 milijona evrov.
Županja Milenca Krajnc je dejala, da občina zelo dobro sodeluje z Direkcijo RS za infra-
strukturo. Trenutno eno gradbeno podjetje popravlja posedke in obnavlja dvokilometrski
odsek ceste Podsreda–Železno. Izvajalec je začel obnavljati še dvokilometrski odsek vozišča
iz Kozjega proti Podsredi. Cestišče bo obnovljeno s postopkom hladne reciklaže. Stroji brnijo
tudi v naselju Šonovo, kjer urejajo prepust. Poleg tega direkcija izbira izvajalca del za prvo
kolesarsko stezo na območju občine. Ta bo vodila iz Podsrede do Železnega. Za približno štiri
kilometre dolg odsek od Železnega do Koprivnice v občini Krško strokovnjaki že pripravljajo
projektno dokumentacijo. Na istem odseku je predvidena tudi obnova cestišča.	TS
»Imamo odlično in učinkovito
organizacijo gasilstva«
CELJE – Gasilstvo v Celju letos obeležuje 150 let. Jubilej so gasilci proslavili s slovesnostjo v
Narodnem domu. Kot je ob tem poudarila celjska podžupanja Breda Arnšek, se v Celju lahko
pohvalijo z odlično in učinkovito organizacijo gasilstva, ki temelji na delovanju in sodelovanju
Gasilske zveze Celje, prostovoljnih gasilskih društev in Poklicne gasilske enote Celje.
»Njihovo uspešno sodelovanje in delovanje sta zagotovilo, da je v Celju poskrbljeno za učin-
kovito izvajanje zaščite in reševanja v primeru požarov, poplav in drugih naravnih nesreč, pro-
metnih nesreč, nesreč z naravnimi snovmi in podobno. V Mestni občini Celje prepoznavamo
pomen in visoko cenimo prizadevanja Gasilske zveze Celje, prostovoljnih gasilskih društev in
Poklicne gasilske enote Celje. Zato tudi namenjamo znatna sredstva iz občinskega proračuna
za delovanje gasilstva v našem mestu in jih bomo tudi v prihodnje,« je dejala Breda Arnšek
in spomnila na organizacijo mednarodne gasilske olimpijade v Celju, kar bo zagotovo velik
izziv. Da bo Celje uspešen gostitelj olimpijade, je prepričan tudi predsednik Gasilske zveze
Slovenije Janko Cerkvenik. Dejal je, da je 150 let uspešnega delovanja gasilstva v Celju tudi
posledica dobre kadrovske politike. V minulih letih so mnogi predstavniki gasilstva iz Celja
zavzemali pomembne položaje tudi na slovenski ravni, v organih nacionalne zveze.
Gasilska zveza Celje in Poklicna gasila enota Celje sta v sodelovanju z Osrednjo knjižnico
Celje pripravili razstavo 150 let gasilstva v Celju. Razstava je delo avtorice dr. Andreje Videc
iz Osrednje knjižnice Celje in bo pred knjižnico na ogled do konca leta.
BA
Zamenjava zemljine dražja
CELJE – Vlada je na novo ocenila vrednost projekta sanacije igrišč enot Luna Vrtca Anice
Černejeve, Iskrica Vrtca Zarja in Center Vrtca Tončke Čečeve v Celju skupaj z igriščem na Sa-
vinjskem nabrežju. Vrednost projekta je zrasla na 1,25 milijona evrov, pri čemer je ocenjena
vrednost naložbe po predračunu projektanta znašala približno 876 tisoč evrov (z DDV).
Do spremembe je po navedbi okoljskega ministrstva prišlo zaradi povišanja cen gradbenih
storitev in gradbenega materiala.
Kot je ob nedavnem obisku Celja napovedal okoljski minister Andrej Vizjak, naj bi se
sanacija onesnažene zemljine okoli omenjenih celjskih vrtcev začela kmalu. Najprej je bil
začetek del načrtovan za sredino avgusta, a so se dela zaradi zapletov pri različnih tehničnih
in birokratskih postopkih zamaknila.
Prihodnje leto namerava ministrstvo obnoviti še igrišča enot Gaberje Vrtca Tončke Čečeve,
Sonce Vrtca Anice Černejeve in enote Čira Čara Vrtca Zarja.
BA


8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 39, 30. september 2021
CELJE, VOJNIK – Bo država prisluhnila krajanom in prilagodila projekte prenove cest?
Projektante
Spomladi je krajane, ki živijo ob državni cesti Arclin–
Ljubečna, močno razburilo početje geometrov, ki so
brez najave in obvestila na zasebnih zemljiščih začeli
količiti meje prenovljene ceste. Čeprav si ljudje že dese-
tletja prizadevajo, da bi pristojni vzdolž prometno zelo
obremenjene ceste zgradili pločnik, s predstavljenimi
rešitvami niso zadovoljni. Precej vprašanj brez odgovo-
rov imajo tudi stanovalci ob Mariborski cesti, in sicer
od znanega gostišča proti Arclinu, kjer država prav tako
pripravlja temeljito prenovo cestišča. Predstavniki inve-
stitorja, Direkcije RS za infrastrukturo, in projektanti so
konec prejšnjega tedna zbranim krajanom podrobneje
predstavili oba projekta. Tistih, ki bi bili glede na pro-
jekte najbolj oškodovani, niso prepričali.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
povabili na kavo
V dvorani Doma krajev-
ne skupnosti Ljubečna se je
zbralo kar nekaj ljudi, ki so
prisluhnili predstavitvi dveh
infrastrukturnih projektov.
Čeprav se vsi zavedajo, da sta
obe obnovi nujni, s predla-
ganimi rešitvami mnogi niso
zadovoljni. Še bolj ljudi moti
odnos do lastnikov zemljišč.
»Geometri so spomladi ska-
kali čez ograje in na našem
zemljišču zabijale kole. Brez
predhodne najave in obra-
zložitve. Tako se to ne dela,«
je bil jasen eden od zbranih.
»Upam in verjamem, da ste si
območje pred izrisom projek-
ta ogledali, a glede na to, kar
vidim, žal nimam takšnega
občutka. Na tem mestu ne-
soglasij zagotovo ne bomo
rešili. Pridite na kavo in si od
blizu oglejte vrisane rešitve,«
je k nadaljnjemu sodelovanju
projektante povabila lastnica
zemljišča, kjer se bo pločnik
povsem približal hiši.
Obljubili rešitve
Predstavitev je vodil Tomaž
Willenpart, vodja sektorja za
investicije v ceste pri direkci-
ji za infrastrukturo, ki je že v
uvodu priznal storjeno napako,
ker lastnikov zemljišč o nameri
količenja niso obvestili. Delno
so temu botrovali epidemija in
z njo povezani ukrepi, delno
verjetno tudi prepričanje, da
se ljudje ne bodo tako krčevito
borili za svoj kos zemlje.
Krajanom je skušal večkrat
pojasniti, da se v tej fazi še
ne pogovarjajo o odkupu ze-
mljišč, temveč zbirajo soglas-
ja za izvedbo odmere. »Ko bo
ta del končan, se bomo lahko
začeli pogovarjati o pogojih
odkupa in višini kupnin.« A
krajani želijo pred podpisom
soglasja za odmero več odgo-
vorov, pojasnil in zagotovil.
Predlagajo, naj se vodje pro-
jekta in projektanti oglasijo
pri vsaki hiši, kjer bo obnova
močno posegla v kakovost
življenja stanovalcev.
Marsikdo tudi ne razume,
zakaj je treba graditi širše
cestišče in pločnik na obeh
straneh, po desetletjih čakanj
bi bili, kot pravijo, zadovoljni,
če bi se odgovorni odločili za
gradnjo hodnika za pešce le
na eni strani. Odgovorni so
pri tem pojasnili, da je treba
upoštevati zahteve in predpi-
se in da so pri snovanju celo-
vite prenove upoštevali mini-
malne zahtevane standarde.
Država si sicer želi, da bi
lahko začela karseda hitro
graditi in da bi v naslednjih
dveh letih oba projekta tudi
končala. Krajanom se po več
letih čakanja ne mudi. Prej
želijo individualne konkre-
tne odgovore. Še enkrat so
zatrdili, da ne želijo ustavlja-
ti projektov, saj so nujni. Že-
lijo si le pošteno obravnavo
in razumen poseg v prostor.
Umiritev s talnimi
grbinami
Sogovorniki so se strinjali,
da je prednostno treba ure-
diti prometno varnost. Za to
ne bosta dovolj zgolj obnova
cestišča in gradnja pločnika.
Ker država sočasno gradi
tudi navezovalno obvozno ce-
sto pri avtocestnem priključ-
Krajani s predstavljenimi rešitvami
sicer še niso bili zadovoljni, a so
veseli, da je do srečanja prišlo, da
so jim odgovorni prisluhnili. Kot
pravijo, je pogovor edina možna in
prava pot do ustrezne rešitve.

ku Ljubečna (Celje vzhod), se
krajani Arclina bojijo, da se bo
na njihovo že tako obremenje-
no cesto zgrnilo še več tovor-
nega prometa. Pripravljavci
projekta prenove mirijo, da
se to kljub boljši cesti, ki jo
bodo po obnovi imeli, ne bo
zgodilo. Za to bo poskrbelo
šest večjih cestnih grbin, ki
bodo umirile prehitre vozni-
ke, vožnja za tovorna vozila
pa bo zaradi njih vse prej kot
prijetna. To naj bi bil zadosten
razlog, da se bodo vozniki to-
vornih vozil te ceste izogibali.
Za širjenje vedenja o
dragocenostih narave
KOZJE – Na gradu Podsreda, natančneje v tamkajšnjem
zgornjem gospodarskem poslopju, je vrata odprlo središče za
obiskovalce Kozjanskega parka ter Biosfernega območja Koz-
jansko in Obsotelje. Tam si bodo lahko ogledali interaktivno
predstavitev naravne in kulturne dediščine, zavili bodo lahko
tudi v trgovinico lokalnih izdelkov.
Občina Kozje si je v sodelo-
vanju s Kozjanskim parkom in
z Razvojno agencijo Sotla za-
mislila nove vsebine za zgornje
gospodarsko poslopje gradu
Podsreda. Županja Milenca
Krajnc je povedala, da so s
projektom želeli obnoviti del
kulturne dediščine, poskrbeti
so želeli za promocijo občine,
Kozjanskega parka in tamkaj-
šnjega biosfernega območja ter
prispevati k promociji lokalnih
ponudnikov.
V enem od prostorov
zgornjega gospodarskega
poslopja je tako po novem
informacijski center oz. spre-
jemnica za vse obiskovalce
gradu, tudi za tiste, ki želijo
tam prenočiti. V grajski tr-
govinici so na voljo izdelki
34 ponudnikov iz lokalnega
okolja. »Njihova promocija
je izjemnega pomena, saj ti
ljudje skrbijo za ohranjanje
našega podeželja in krajine,«
je dejala Krajnčeva. Pojasnila
je še, da interaktivna pred-
stavitev opozarja na pomen
naravne in kulturne dedi-
ščine. Obiskovalci lahko več
izvedo o suhih travnikih na
Veterniku, o naravni kraški
jami z imenom Gruska jama,
o visokodebelnih travniških
sadovnjakih in o Prazniku
kozjanskega jabolka ter o
gnezdišču čebelarja na Bi-
zeljskem. Predstavitev med
drugim opozarja na tri sre-
dnjeveške trge z izjemno
zgodovinsko in arhitektur-
no vrednostjo – gre za trg
Pilštanj, trg Kozje in trg
Podsreda. Posebna maketa
opozarja še na druge narav-
ne in kulturne vrednote bi-
osfernega območja.
Partnerji so projekt uresničili
pod okriljem Lokalne akcijske
skupine Obsotelje in Kozjan-
sko. Za naložbo, vredno pribli-
žno 142 tisoč evrov, so prejeli
približno sto tisoč evrov sofi-
nanciranja.
V sodelovanju z
naravo
Direktorica Kozjanskega
parka Mojca Kunst je opo-
zorila, da letos mineva 50
let od ustanovitve Unesco-
vega medvladnega razisko-
valnega programa Človek in
biosfera. V to mednarodno
mrežo od leta 2010 sodi tudi
Biosferno območje Kozjan-
sko in Obsotelje, ki povezuje
enajst občin na Celjskem in
v Posavju. Cilj območja, s
katerim upravlja Kozjanski
park, je ohranjanje ekosis-
O podružnici še nič konkretnega
ŠENTJUR – Medtem ko so na družbenem omrežju Facebook že zaokrožile projekcije,
kako naj bi bila videti nova šolska zgradba podružnične osnovne šole na Kalobju, so na
pristojnem ministrstvu z vsemi informacijami o projektu zelo skopi.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je ob nedavnem vladnem obisku, ko
si je ogledala Podružnično šolo Kalobje, dejala, da bo Kalobje dobilo varen šolski in vrtčevski prostor.
Zanimalo nas je, koliko denarja bo ministrstvo zagotovilo za projekt in kdaj, kakšna bo nova šola,
kakšen je časovni načrt glede gradnje in če mora za kakšne naloge poskrbeti tudi lokalna skupnost.
Z ministrstva so odgovorili, da si prizadevajo pridobiti interventna sredstva, saj je šolska zgradba,
v kateri deluje tudi vrtec, decembra lani utrpela poškodbe po potresu na sosednjem Hrvaškem.
Denar poskušajo pridobiti na podlagi zaprosila občine, ki ga potrebuje za celovito obnovo ali za
gradnjo nove stavbe. Ko bodo proračunska sredstva zagotovljena, bo ministrstvo dalo podrobnejša
pojasnila, so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi.	TS
Za lažjo pot do izobraževanja
ŽALEC – Na UPI – ljudski univerzi Žalec so natanko pred dvajsetimi leti odprli Sveto-
valno središče Žalec, namenjeno vsem odraslim v lokalnem oziroma regionalnem okolju.
Z njim so jim ponudili osebno in zaupno svetovanje glede njihovih izobraževalnih mo-
žnosti, podporo v procesu pridobivanja novih znanj ter pomoč pri načrtovanju nadaljnjih
kariernih korakov. Brezplačno svetujejo strokovno usposobljene svetovalke, ki so v teh letih
svojo pomoč, podporo, informacije in nasvete ponudile več kot 17 tisočim osebam. Obletnico
delovanja so obeležili s strokovnim dogodkom na temo Vidiki priznavanja neformalno in
formalno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih.	ŠO
temov, spodbujanje trajno-
stnega gospodarskega razvo-
ja ter nudenje raziskovalne
in izobraževalne podpore pri
ohranjanju narave. »Gre za
to, da znamo na območjih,
ki sicer so ohranjena, spod-
bujati trajnostni gospodarski
razvoj. Ljudem želimo poka-
zati, da lahko najdejo prilo-
žnost za delo, in jih spodbu-
diti, naj ostanejo tukaj,« je
dejala sogovornica. Vzpo-
stavitev središča za obisko-
valce in trgovinice lokalnih
izdelkov se ji zdi pomemben
prispevek k širjenju zavesti
o biosfernih območjih. Une-
scovo priznanje po njenih
besedah prinaša izjemno
promocijsko prednost in
prepoznavnost.
Nekatere občine v pogojih,
ki veljajo za zavarovana ob-
močja, vidijo različne težave
in omejitve. Občina Kozje na-
sprotno v njih vidi priložnosti
za svoj razvoj, je dodala žu-
panja. »Naša identiteta ni v
trenutnih vrednotah, v min-
ljivem blišču in donosih bank,
ampak ima globlje in zgodo-
vinske korenine. Naši pred-
niki so s svojim znanjem to
znali dobro izkoristiti in nam
to predali kot dediščino. Prav
ta dediščina je izziv sedanjosti
za upanje v prihodnost.«
Obnovljen prostor bo med drugim služil za osveščanje o pomenu in poslanstvu biosfernih območij. Ta so vzorčen
primere trajnostnega razvoja.
Št. 39, 30. september 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJE – Stoletnica izobraževanja odraslih
Velika odgovornost na
temelju tradicije
Ljudska univerza Celje (LUC) praznuje danes, v četrtek, stoletnico obstoja in
delovanja, kar jo uvršča med najstarejše izobraževalne ustanove za odrasle v Slo-
veniji. V Celjskem domu bo popoldne slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik
tudi predsednik države Borut Pahor. Na Krekovem trgu bo do konca oktobra na
ogled razstava o razvoju LUC. Ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija, v kateri
je ljudska univerza predstavljena skozi prizmo različnih zgodovinskih obdobij.
TATJANA CVIRN
»Izhajamo iz stoletne tradicije, a se ves čas
prilagajmo spremembam v družbi, saj sicer ne
bi bili sposobni preživeti toliko časa,« pravi Ines
Stilin, ki je pred kratkim dobila petletni mandat
za vodenje zavoda, katerega ustanoviteljica je
Mestna občina Celje.
Kakšna je sploh danes vloga ljudske univer-
ze in komu je namenjena? Ljudje verjetno pri-
hajajo k vam z različnimi željami in motivi …
Ljudske univerze so nepogrešljive, saj že od
nekdaj spodbujajo vseživljenjsko učenje in
osebni ter profesionalni razvoj odraslih, kar po-
meni, da prepoznavamo potrebe okolja in iz-
vajamo temu primerne programe usposabljanj
ter ostale dejavnosti. Naša mreža delovanja je
zelo razširjena, izvajamo tudi veliko projektov,
ki so namenjeni določeni ciljni skupini, bodisi
brezposelnim, priseljencem, zaposlenim z nižjo
izobrazbo, obsojencem, starejšim, staršem ter
mladostnikom – in dejavnosti le-teh so za udele-
žence brezplačne, saj jih financirajo ministrstva
in Evropska unija. Dejavnosti ljudske univerze
so namenjene prav vsem. Vsekakor je motiva-
cija za učenje na začetku višja pri udeležencih,
ki se samoiniciativno vključijo v izobraževanje.
A so tudi tisti, ki jih na izobraževanje napotijo
delodajalci ali ZRSZ, zelo zadovoljni, ko vidijo,
da gre za koristne in uporabne vsebine.
Ali prihajajo k vam predvsem tisti, ki želijo
zaključiti šolanje, ali tisti, ki želijo uresničiti z novostmi pri delu na področju kakovosti in
svoje želje po novih znanjih?	jih spodbujamo, da le-te vključijo v svoje delo.
»Posebnost LUC je pripravljenost in možnost odzvati se na potrebe v
okolju. Zato smo tudi razširili svojo dejavnost na področje socialne-
ga varstva s projektom Socialna aktivacija albansko govorečih žensk.
Zadnje leto se trudimo napisati dobre vsebine tudi za mlade do 29.
leta, za t. i. NEET generacijo, in jih ponovno aktivirati v družbo.«
Eni in drugi. Živimo v času, ko smo se naučili,
da so spremembe stalnica. Ljudje se morajo stal-
no izobraževati, pridobivati nove kompetence,
se odzivati na nove potrebe … Že digitalizacija, ki
je zaradi družbenih sprememb in izjemnega na-
predka tehnologije v relativno kratkem času po-
stala neizogibna, zahteva veliko novega znanja.
Verjetno se še nikoli nismo bolj kot zdaj zavedali,
kako pomembno je vseživljenjsko učenje.
Okvir delovanja LUC je zelo širok, nudite
formalne in neformalne oblike izobraževanja,
izvajate različne projekte, s katerimi podpi-
rate ljudi na vseh področjih življenja … Na
osnovi česa oblikujete programe?
Ponudba ljudske univerze se je od začetka
delovanja ves čas prilagajala gospodarskim, poli-
tičnim in siceršnjim razmeram v družbi. Potrebe
lokalne skupnosti so krojile našo zgodbo in jo
še vedno krojijo. Na začetku so bila v ospredju
Poklon prostovoljcem
VELENJE – V tednu, ko praznuje, je Me-
stna občina Velenje razglasila naj prostovolj-
ce za leto 2020. Nagrade je nagrajencem v
treh kategorijah izročil častni pokrovitelj
dogodka župan Peter Dermol.
V kategoriji do 30 let je priznanje prejela
Klara Jan, ki se je s prostovoljstvom začela
ukvarjati leta 2002, ko se je priključila tabor-
nikom in gasilcem. Je ponosna članica čete
Divji volk Škale in škalskega prostovoljnega
gasilskega društva.
V kategoriji nad 30 let je komisija izbirala
med šestimi kandidati in po tehtnem premi-
sleku priznanje namenila Zdenki Uršnik, pred-
sednici Univerze za tretje življenjsko obdobje
Velenju. »Kot članica več krožkov je dejavna
pri organizaciji, pripravah in izvedbah razstav,
dogodkov ter prireditev. S svojo delovno vnemo
poljudnoznanstvena predavanja, v času indu-
strializacije različna strokovna usposabljanja in
izobraževanja za delavce, kasneje je bilo več for-
malnega in vse več oblik neformalnega izobra-
ževanja ter podpornih dejavnosti. Spremenile so
se tudi ciljne skupine udeležencev. Danes se na
primer k nam po pomoč pri učenju slovenščine
zateče veliko priseljencev, ki jih v prejšnjih de-
setletjih ni bilo toliko.
Kakovost programov je povezana s kakovo-
stjo predavateljev. Kako jih izbirate?
Večinoma gre za zunanje sodelavce, ki jih
izbiramo na osnovi dobrih preteklih izkušenj
in priporočil … Sicer pa že od leta 2005 na LUC
razvijamo sistem kakovosti, v okviru katerega
delujeta komisija za kakovost in svetovalec za
kakovost. Naloga obeh je, da sistematično skrbi-
ta za presojanje in razvijanje kakovosti na vseh
področjih naše dejavnosti. Z zelenim znakom
kakovosti našim strankam zagotavljamo, da
sistemsko skrbimo za kakovost naših storitev.
V tem smislu izbiramo tudi naše predavatelje in
jih spodbujamo, da se s svojim delom aktivno
vključijo v skrb za sprotno spremljanje kakovo-
sti svojega dela.
Kako spremljate delo predavateljev?
Delo predavateljev spremljamo s hospitaci-
jami in na osnovi letnih razgovorov, prav tako
jih na sejah andragoškega zbora seznanjamo
Poleg tega udeleženci na koncu vsakega progra-
ma izpolnijo anketni vprašalnik o zadovoljstvu,
kar nam je v pomoč pri organizaciji prihodnjih
izobraževalnih oblik.
Verjetno so projekti v podporo posamezni-
kom in družinam v teh časih dodana vrednost
pri vsem, kar sicer ponujate na LUC?
Epidemija je prinesla nove izzive, zato smo ve-
seli, da smo za projekt Družinski center, ki nudi
brezplačne vsebine v podporo posameznikom in
družinam, ponovno pridobili državna sredstva. V
okviru projekta potekajo različne aktivnosti, izpo-
stavila bi tedenska spletna predavanja za starše,
ki jih izvajata znana celjska terapevta dr. Drago
Jerebic in dr. Sara Jerebic. Predavanja so zelo
obiskana, kar kaže na dejstvo, da si ljudje želijo
vsebin, ki govorijo o partnerstvu, vzgoji, družin-
ski dinamiki … V okviru projekta organiziramo
tudi brezplačno počitniško varstvo za otroke,
daje motivacijo tako mentorjem kot študentom
in jih vedno znova navdihuje, da skupaj dosega-
jo nove cilje. S tem ostaja univerza prepoznav-
na in rastoča organizacija, ki skrbi za aktivno
vključenost starejših v lokalno okolje. Sodelu-
je tudi pri številnih drugih dejavnostih. V letu
2020 je opravila 1.980 ur prostovoljnega dela,«
jo komisija med drugim zapisala v obrazložitvi.
Za naj prostovoljno organizacijo je komi-
sija med tremi izjemnimi izbrala najboljšo.
V letu 2020 je po oceni komisije še posebej
izstopala Medobčinska zveza prijateljev mla-
dine Velenje. Gre za organizacijo, ki združuje
14 društev prijateljev mladine, ki delujejo v
dobro otrok, mladostnikov in družin. MZPM
Velenje je nevladna, nepolitična, samostojna,
humanitarna in nepridobitna zveza društev,
ki deluje v javno dobro.	LKK
Direktorica Ljudske univerze Celje je Ines Stilin, prof.
slovenščine in filozofije. V zavodu je zaposlena od leta
2014. Zadnja štiri leta je bila vodja izobraževalnega po-
dročja in nekaj časa vršilka dolžnosti direktorice.
podporne skupine za ženske, pare in moške ter
individualna svetovanja. Predvsem individualna
podpora je zelo dragocena, saj se lahko mlado-
stniki/starši/družine obrnejo po pomoč takoj, ko
začutijo, da trenutnim izzivom sami več niso kos.
Cena programa je gotovo pomembna pri
odločanju o vpisu. Kako pomagate uporab-
nikom?
Že vrsto let ohranjamo iste cene, s čimer omo-
gočamo dostopnost socialno šibkejšim. A kriza se
zagotovo pozna, saj smo za marsikoga še vedno
nedostopni. Trudimo se, da pomagamo vsake-
Šmt.u3, 9ki, i3z0ra. zsiežpetlejompboerd 2od0a2t1nem šolanju. Nudimo
popust na šolnino, omogočimo obročno odpla-
Barve Šolskega centra Celje
Varjenje na simulatorju,
nastopanje pred kamero, me-
njavanje pnevmatike, peka
palačink, zabijanje žebljev,
izdelava kreme za roke, kviz o
šolski knjižnici je le nekaj izzi-
vov, pred katere so bili posta-
vljeni dijaki Šolskega centra
Celje na dogodku Barve ŠCC
– Šolski center Celje se pred-
stavi. Več kot 700 dijakinj in di-
jakov Šolskega centra Celje ter
obiskovalcev šol iz okolice je v
petek, 24. septembra, spozna-
valo programe in poklice, za
katere izobražuje vseh sedem
enot enega največjih šolskih
centrov v Sloveniji.
Šolski center Celje združuje
več kot tri tisoč učečih se. Sicer
združeni pod isto streho, a lo-
čeni po šolah, so tokrat dobili
priložnost, da se povežejo z di-
jaki ostalih šol, ustvarijo med-
sebojno vez in krepijo občutek
skupinske pripadnosti. S pou-
100-letnico bo poleg Ljudske univerze Ce-
lje v naslednjih mesecih obeležil tudi An-
dragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.
Zveza ljudskih univerz Slovenije bo tako v
sodelovanju z ostalimi ljudskimi univerzami
organizirala po vsej Sloveniji sto dogodkov
za širšo javnost.
čevanje, udeležence opozarjamo tudi na razne
razpise za povračilo šolnine … Število udeležen-
cev se kljub epidemiji v zadnjem letu ni bistveno
spremenilo, se pa pri vpisu v plačljive programe
vidi, da so ljudje negotovi zaradi prihodnosti in
izobraževanje prelagajo na kasnejše obdobje.
Kako ste organizirali delo v novem šolskem
letu?
Večino izobraževanj bomo začeli izvajati okto-
bra. Izobraževanja bomo organizirali po kombi-
niranem modelu, kar pomeni, da bomo izvajali
predavanje v živo, hkrati pa nas bodo lahko spre-
mljali udeleženci tudi na daljavo, s pomočjo apli-
kacije Zoom. Mlajšim še vedno bolj ustreza delo
na daljavo, starejši pa si bolj želijo stika v živo.
Pri ranljivih skupinah pa so še vedno aktualne
klasične izvedbe izobraževanj, saj zaradi nižjih
digitalnih spretnosti težje sledijo delu, prav tako
pri izobraževanju potrebujejo dodatno podporo,
kar jim lahko nudimo le s srečanji v živo.
Kje vidite mesto LUC v prihodnje?
Spoznali smo, kakšno odgovornost nosimo,
saj je zavod preživel vse spremembe v minulih
sto letih. Naše poslanstvo ostaja promocija vse-
življenjskega učenja in s tem podpora lokalni
skupnosti. V prihodnje se bomo lotiti digitali-
zacije procesov v zavodu. Še bolj želimo razviti
tržni model za podjetja, ki smo ga razvili v sklopu
Zveze ljudskih univerz Slovenije, in se imenuje
Centri za razvoj kadrov Korak. Glede financiranja
bomo tudi v prihodnje odvisni od domačih in
mednarodnih razpisov, na katere se bomo pri-
javljali. Veseli nas, da je ljudskim univerzam na
podlagi Pravilnika o standardih in normativih za
izvajanje javne službe na področju izobraževanja
odraslih, ki je stopil v veljavo januarja, omogo-
čeno bolj sistemsko financiranje za določene
storitve, kot so osnovna šola, vključitev v javno
veljavne izobraževalne programe za odrX ter
izvajanje svetovanja za področje odraslih.


darkom na pomembnosti uče-
nja v vseh starostnih obdobjih
smo hkrati obeležili 10-letnico
sodelovanja v projektu Tedni
vseživljenjskega učenja 2021.
Ker se zavedamo, da skupaj
zmoremo več, smo k sodelova-
nju povabili tudi Srednjo šolo
za gostinstvo in turizem Celje,
Skupnost višjih strokovnih šol
in Osnovno šolo Glazija. Med
udeležence smo ob zaključku
razdelili več kot 1.400 simbo-
ličnih nagrad 17 sponzorjev
in partnerjev, s katerimi Šolski
center Celje tudi sicer uspešno
sodeluje.
Šolski atrij je za en dan zaživel
v barvah, ki predstavljajo Šolski
center Celje, med sprehodom
mimo stojnic pa smo večkrat
slišali stavek: »Škoda, da ni tako
vsak petek!«
Mateja Rajh Jager
Foto: ŠC Celje
10
KULTURA
Št. 39, 30. september 2021
Slovesnost v Celjskem domu
170 let prve slovenske založbe
Celjska Mohorjeva družba letos praznuje 170 let de-
lovanja. Osrednjo slovesnost ob obletnici je pripravila
v Celjskem domu, kjer so različni govorniki poudarili
pomen založbe za ohranjanje slovenskega jezika.
BARBARA GRADIČ OSET
Zbrani iz vse Slovenije in
iz zamejstva so si najprej
premierno ogledali projek-
cijo igrano-dokumentarne-
ga filma Čudež Mohorjeve
družbe o zgodovini prve
slovenske založbe in pome-
nu slovenske knjige. Mohor-
jeva družba velja za prvo
slovensko družbo in danes
sodi med osem največjih
slovenskih založb s tradi-
cionalnim knjižnim progra-
mom ter širokim obsegom
knjižnih izdaj. Med drugim
je zaslužna, da je v sloven-
ski zgodovini povezala in
duhovno zedinila Slovence
celotnega etničnega pro-
stora. Naklade njenih knjig
so dosegle več kot 90 tisoč
Utrinek z razstave v Pokrajinskem muzeju Celje (Foto: Andraž Purg – GrupA)
O prvem slovenskem županu
V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje
je od maja na ogled razstava o prvem slo-
venskem županu Celja dr. Juru Hrašovcu
(1858–1957). Avtor razstave je mag. Damir
Žerič, višji kustos v muzeju, ki je tudi avtor
pretekli teden predstavljene nove knjige Dr.
Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja.
V ponedeljek mu je Zgodovinsko društvo
Celje v Muzeju novejše zgodovine Celje po-
svetilo še znanstveni simpozij, odkrili so
tudi spominsko ploščo.
Kot je dejal avtor razstave in knjige mag.
Damir Žerič, je na razstavi orisana celotna
življenjska oziroma poklicna pot Jura Hra-
šovca. Izdana knjiga smiselno nadaljuje in za-
ključuje razstavo. »Več desetletij, od konca 19.
stoletja do smrti, je bil eden najpomembnej-
ših ljudi v našem prostoru. S svojim javnim
delovanjem se je izkazal zlasti na področju
gospodarstva, politike, prosvete in kulture.«
Avtor je knjigo razdelil na pet temeljnih
poglavij njegovega političnega delovanja. V
njej opisuje Hrašovčev boj za enakopravnost
slovenskega jezika v javnem življenju, boj
pri ustanavljanju slovenskih izobraževalnih
ustanov, njegovo povezovalno vlogo pri slo-
gaštvu, kjer je predstavljal most med liberalci
in klerikalci, vlogo pri ustanovitvi in delova-
nju slovenskih finančnih ustanov, kot sta bili
Celjska posojilnica in Južnoštajerska hranil-
nica, saj je kasneje postal predsednik obeh
uprav. Zadnje poglavje knjige se osredotoča
na obdobje njegovega šestletnega županova-
izvodov, kar je svojevrsten
presežek.
Celjska Mohorjeva družba
izdaja najstarejšo slovensko
literarno revijo Zvon, skrbi
za prevode imenitnih tujih
literatov, za prevode del cer-
kvenih mislecev in grških fi-
lozofov, kar je med drugim
izkazala tudi z monumental-
no izdajo Platonovih izbra-
nih del. V njenem programu
so tudi številni veliki novi
projekti, med drugim tudi
Zbrana dela Antona Marti-
na Slomška. »Tako Mohorje-
va na najbolj imeniten način
dokazuje svojo vitalnost in
obetavno založniško priho-
dnost ter pritrjuje Slomško-
vim besedam: ›Kdor svojih
prednikov ne časti, njih vrli
naslednik biti vreden ni,‹« je
v svojem govoru poudarila
državna sekretarka na mini-
strstvu za kulturo dr. Igna-
cija Fridl Jarc.
Ravnateljica založbe dr. Ta-
nja Ozvatič je ob koncu na-
znanila prihod nove literarne
nagrade v slovenski knjižni
prostor. Finžgarjevo nagrado
bo Celjska Mohorjeva družba
podeljevala za najboljša dela
zadnjih dveh let, ki bodo izšla
pod njenim okriljem. V svo-
jem govoru je tudi poudarila
zavedanje, da jezik ni samo-
umevna danost. »Jezik je tre-
ba negovati. Tudi slovenska
knjiga ni samoumevna da-
nost, treba jo je podpirati in si
zanjo prizadevati. Predvsem
tako, da knjige kupujemo in
beremo.«
Častni pokrovitelj slovesno-
sti je bil predsednik Republi-
ke Slovenije Borut Pahor.
BGO
Foto: Andraž Purg – GrupA
nja, z vsemi spremembami, ki so se zgodile
takrat v Celju. V knjigi je predstavljeno tudi
Hrašovčevo navdušenje nad planinstvom, saj
se je že v času županovanja zavzemal za to,
da bi Logarsko dolino odprli tako za domače
kot tuje turiste.
Znanstveni simpozij in plošča
Pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje
so v ponedeljek v Muzeju novejše zgodovine
Celje dr. Juru Hrašovcu posvetili tudi znan-
stveni simpozij In te sanje so postale resnica,
ki ga je pripravilo Zgodovinsko društvo Celje.
V pozdravnem nagovoru je podžupanja Breda
Arnšek izpostavila: »Brez boja dr. Jura Hra-
šovca za enakopravnost slovenskega jezika v
javnem življenju, za slovenske šole, za usta-
navljanje slovenskih denarnih zavodov, ki so
temelj gospodarske, narodne in kulturne moči,
tudi dediščina, na kateri se je lahko kasneje
razvijalo naše mesto, ne bi bila takšna, kot je.«
Del ponedeljkovega dogodka je bilo tudi
odkritje spominske plošče dr. Juru Hrašovcu
na pročelju Muzeja novejše zgodovine Celje.
Ploščo je odkrila podžupanja Breda Arnšek
s pravnukinjo dr. Jura Hrašovca Mojco Jen-
ko Antončič, z direktorjem Muzeja novejše
zgodovine Celje dr. Tončkom Kregarjem in
dr. Aleksandrom Žižkom, predsednikom pro-
gramsko-organizacijskega odbora simpozija
in arhivskim svetnikom v Zgodovinskem ar-
hivu Celju.
LŽ
Prireditev so z glasbo, s pesmijo in performansom sooblikovali dijaki I. gimnazije v
Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča.
Praznika slovenske knjige so se udeležile številne pomembne osebnosti. Od leve stojijo: predsednik Celjske
Mohorjeve družbe Lojze Kozar, pokrovitelj Celjske Mohorjeve družbe škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski
župan Bojan Šrot z ženo Katarino Karlovšek, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič, državna
sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in direktor Javne agencije RS za knjigo dr. Dimitrij Rupel.
Kozlovska sodba v
Gledališču Celje
V Gledališču Celje bi mo-
rali jutri krstno uprizoriti
predstavo za otroke Kozlo-
vska sodba v Višnji Gori
avtorja Josipa Jurčiča. Za-
radi bolezni v ansamblu je
gledališče premiero včeraj
prestavilo.
Predstava govori o tem,
kako se človeška neumnost
in omejenost ter napake do
danes niso spremenile. Ce-
ljan Luka Marcen je s tem
poskrbel za svoj režijski pr-
venec.
Satirična humoreska Ko-
zlovska sodba v Višnji Gori
duhovito spregovori o odno-
sih v majhni skupnosti, pod-
kupljivosti, tožarjenju, spre-
nevedanju in koristoljubju.
Posega v bistvo posamezni-
kovega značaja in dinamiko
v skupnosti ljudi, zato ostaja
aktualna še danes, saj se člo-
veška neumnost, omejenost
in napake do danes niso spre-
menile. Jurčič je v tej zgodbi
zabeležil brezčasno člove-
ško neumnost, domišljavost,
omejenost in primitivno
maščevalnost ter obenem
te človeške napake izrisal v
šaljivem in pozitivnem tonu,
tako da nas spravijo v smeh
in dobro voljo, so zapisali v
Gledališču Celje.
Avtorja dramatizacije sta
Tatjana Doma in Luka Mar-
cen. Slednji je z režijo pred-
stave poskrbel tudi za svoj
režiserki prvenec v celjskem
gledališču ter ob tem dejal:
»Izredno sem bil vesel po-
vabila, saj se bom predstavil
celjskemu občinstvu, hkrati
pa je to tudi moja prva režija
po zaključku akademije, na
V predstavi igrajo Bar-
bara Medvešček, Urban
Kuntarič, Filip Mramor,
Damjan M. Trbovc, David
Čeh, Tanja Potočnik in Žan
Brelih Hatunić.
nek način vstop v profesio-
nalni svet. Še bolj sem vesel,
da se to dogaja v Celju, kjer
sem odraščal in sem se ravno
po zaslugi otroških predstav
SLG Celje okužil z gledali-
ščem.«
Igralec Urban Kuntarič je
prepričan, da bodo otroci v
predstavi resnično uživali,
saj je dogajanje na odru zelo
dinamično, ob nekaterih
prizorih pa se bodo iskreno
nasmejali tudi starši: »V tej
predstavi smo iskali karak-
terno in fizično komiko, si-
tuacijsko komedijo in če bi
citiral avtorico Lilo Prap, ki je
nekoč dejala, da v vsaki svoji
zgodbi poskusi pripraviti tudi
nekaj draguljev za odrasle,
lahko potrdim, da jih je v tej
predstavi polno.«
Utrinek iz predstave (Foto: Jaka Babnik)
Št. 39, 30. september 2021
KULTURA
11
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je nagrado v sodelovanju s tamkajšnjo občino podelil v četrtek zvečer v
dvorcu Novo Celje. Tokrat je bilo to že četrto leto zapored.
Strokovno žirijo je najbolj prepričal pesnik Matjaž Pikalo. Rodil se je leta 1963 v Slovenj Gradcu, zdaj živi in
ustvarja v Ljubljani.
V spomin na prvo slovensko pesnico
Nagrada Fanny Haussmann v
roke Matjažu Pikalu
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je prejšnji
četrtek zvečer v dvorcu Novo Celje podelil pesniško
nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po prvi
slovenski pesnici. Letošnji dobitnik nagrade pesnik
Matjaž Pikalo je strokovno žirijo prepričal s ciklom
pesmi Ameriški sprehajalec.
ŠPELA OŽIR
Leta 1963 rojen Matjaž
Pikalo je pesnik, pisatelj,
glasbenik, igralec, scenarist,
dramatik in prevajalec. Diplo-
miral je iz etnologije in soci-
ologije kulture na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, študij je
nadaljeval na VIII. univerzi v
Parizu. »Poleg tega, da pišem,
sem počel (in še počnem)
marsikaj drugega: nastopal
sem v cirkusu, bil vzgojitelj v
vrtcu, urednikoval v literarni
založbi, igral v glasbeni sku-
pini, nastopal v oglasih, na
televiziji, v filmih in gledali-
šču, delal v muzeju, prodajal
avtomobile in parfume, štu-
diral in doštudiral,« pravi o
sebi letošnji zmagovalec.
Žirija, ki so jo sestavljali
slovenistki Lidija Koceli in
Marija Končina, lanska pre-
jemnica pesniške nagrade
Cvetka Bevc ter pesnik in
literarni kritik dr. Zoran Pe-
vec, je za pesniško nagrado
Fanny Haussmann nomini-
rala pet avtorjev. Poleg Pika-
la so to bile še Petra Koršič,
Saša Pavček, Maruša Mu-
gerli Lavrenčič in Milojka B.
Komprej. V žalskem zavodu
za kulturo, šport in turizem
pravijo, da je bil odziv na
razpis tudi letos zelo dober,
saj je prispelo 41 ciklusov
pesmi s poljubno tematiko,
ki jih je poslalo 39 avtorjev.
Prihajali so iz vse Slovenije,
nekaj prispevkov je bilo tudi
od slovenskih pesnikov, ki
živijo v tujini.
Tematsko precej
različni
Prireditev, ki jo je povezova-
la direktorica žalske knjižnice
Jolanda Železnik, slavnostni
govornik pa je bil pesnik in
prevajalec Ivan Dobnik, je
zajemala predstavitev 23. šte-
vilke revije za književnost in
kulturo Vpogled. Predstavila
jo je urednica Marija Končina,
medtem ko je o pesniški na-
gradi in natečaju spregovoril
odgovorni urednik omenjene
revije dr. Zoran Pevec. »Stro-
kovna žirija je ugotovila, da
so posamezni sklopi motivno-
-tematsko precej različni, ven-
dar stilno usklajeno izpeljani,
uporabljajo sodobno besedi-
šče, so večpomenski in asoci-
ativno primerno nasičeni,« je
izpostavil Pevec in dodal, da
Matjaž Pikalo v zmagovalnem
sklopu v ciklu pesmi Ameriški
sprehajalec poudari razmišlja-
nje o neoliberalističnem so-
dobnem bivanju, do katerega
je tudi kritičen. »Vse je zapi-
sano semantično uglašeno in
sugestivno, tako da pritegne
bralčevo percepcijo.«
Z denarno nagrado
Župan Občine Žalec Jan-
ko Kos je zmagovalnemu
avtorju podelil nagrado v
višini tisoč evrov, ki jo vsa-
ko leto v ta namen zagotovi
tamkajšnja občina, s čimer
želi spodbujati pesniško de-
lovanje in obenem prispe-
vati k ohranitvi spomina na
domnevno prvo slovensko
pesnico Fanny Haussmann.
Rodila se je leta 1818 v Av-
striji, v Slovenijo se je pri-
selila okoli leta 1835, ko je
njen oče kupil dvorec Novo
Celje. Za prvo slovensko pe-
snico jo je imenoval politik,
pesnik in narodni buditelj
Lovro Toman, a danes ne-
kateri poznavalci dopušča-
jo možnost, da v resnici ni
avtorica pesmi, pod katerimi
je podpisana. Zagotovo pa je
dejstvo, da je s svojo skriv-
nostno osebnostjo in razgle-
danostjo pustila neizogiben
pečat v slovenski zgodovini.
Foto: SHERPA
Na ostrih robovih razmejitev
V torek so v celjskem centru sodobnih
umetnosti odprli mednarodno skupinsko
razstavo Onkraj meja, ki je nastala v sode-
lovanju centra in Koroške galerije likovnih
umetnosti. V Galeriji likovne umetnosti in
Likovnem salonu Celje bo na ogled do 5. de-
cembra.
Zgodovino človeštva je mogoče razumeti
kot zgodovino postavljanj in prestavljanj oze-
meljskih meja. Skozi stoletja sta se spreminjala
način določanja razmejitev in njihova vloga.
Meje so bile od konca fevdalnih družbenih
ureditev vedno bolj povezane z nacionalno
pripadnostjo in narodno identiteto, danes so
predvsem sredstvo za nadzor pretoka ljudi in
tako predstavljajo kompleksen družbenopo-
litični pojav, ki odločilno vpliva na življenja
posameznikov, sta zapisali kustosinji razstave
Maja Antončič in Andreja Hribernik.
»Mednarodna skupinska razstava Onkraj
meja, ki smo jo v CSU zasnovali v tesnem
sodelovanje s KGLU, s predstavitvijo skozi
več umetniških medijev govori o stanju na
notranjih in zunanjih mejah Evrope ter o
meji med ZDA in Mehiko. Razstava se vse-
binsko osredotoča na osebne zgodbe ljudi,
ki jim je meja določila življenje, o migracij-
skih tokovih z vojnih območji v Evropo in o
pogledu na razmejitve skozi zgodovino ter
geopolitiko. Prav tako umetniška dela ponu-
jajo nekatere alternativne rešitve za stanje
na mejah, ki nosijo potencial solidarnosti.
Na razstavi predstavljamo 17 umetniških
Maja Antončič, ena od kustosinj razstave Onkraj meja
projektov uveljavljenih slovenskih in med-
narodnih umetnic in umetnikov. Med deli
najdemo kratke filme in video, instalacije,
fotografije in grafike,« je na kratko povzela
razstavo Maja Antončič.
Svoja dela razstavljajo Tara Najd Ahmadi,
Nika Autor, Center for Political Beauty, Vesna
Bukovec, Lana Čmajčanin, Ana Teresa Fer-
nández, Jošt Franko, Majd Abdel Hamid, Ibro
Hasanović, Maja Hodošček, IRWIN, Richard
Alexander Lou, Alban Muja, Lara Reichmann,
Sandra Schubert, Helene Thümmel & Ewelina
Świnecka in Hannes Zebedin.
Razstava bo v Celju na ogled do 5. decem-
bra, nato bo razširjena in nadgrajena na ogled
v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj
Gradcu, ko bo izšel tudi katalog.
LŽ, foto: SHERPA
Življenje s
plesom
Pretekli konec tedna so v Plesnem fo-
rumu Celje pripravili 14. Korpus – kore-
ografsko platformo plesnih ustvarjalcev,
ki so jo že drugo leto zapored prestavili s
pomladanskega na jesenski čas.
Z željo, da na poseben, inovativen in
ustvarjalen plesni način obeležijo svetovni
dan plesa, 29. april, so v Plesnem forumu
Celje leta 2008 ustanovili plesno platformo
koreografov mlajše generacije. Tridnevno
prireditev so drugo leto zapored zaradi
epidemioloških razmer namesto spomladi
pripravili med 24. in 26. septembrom.
Prvi večer so pripravili dogodek Pesem te-
les, na katerem so skušali zbrati čim več zani-
mivih koreografij iz celotne države. Odzvalo
se je sedem plesnih skupin, prvi večer pa so
obiskovalci lahko videli 14 plesnih točk. So-
botni večer so posvetili profesionalnemu ple-
snemu projektu Odmerjanje užitka. V času
epidemije so ga ustvarili trije plesalci, med
katerimi je tudi znana Celjanka Mojca Maj-
cen. V nedeljo, torej za zaključek dogodka,
so predstavili še najnovejšo plesno predstavo
Potoples, ki predstavlja idejo podoživljanja
zgodovine plesa skozi telesa plesalcev. Pro-
jekt že od začetka temelji na plesu in gibanju
kot glavnem mediju sporazumevanja. Cilj
je še vedno spodbuditi odprt in ustvarjalen
odnos med plesalci različnih generacij.
LŽ
12
NAŠA TEMA
Št. 39, 30. september 2021
Norost podražitev
Kam tonemo z vedno
višjimi cenami?
Morda ste – ali tudi ne, če imate to srečo, da ne gledate na
vsak cent v denarnici – opazili, da se vse draži. Od hrane do
gradbenega materiala. Ste se kdaj vprašali, kaj je v ozadju
vsega tega? Če ste jezni, ker se je podražilo olje, verjetno
ne boste pomislili na proizvajalca, ki je moral plačati več
za embalažo. Slabe vremenske razmere so vplivale tudi
na višje cene sadja. Pred vrati je podražitev mesa. Morda
ste celo jezni na gradbenika, ki je moral podaljšati rok
izvedbe del na vašem zemljišču. Drugače ne gre, ker ne
SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR, JANJA INTIHAR
more nabaviti gradbenega
materiala, katerega cene so
ponorele. Enaka »norost« pri
dvigu cen je na globalni ravni
na področju lesa. Nekateri ne
niti pomislili, da je v ozadju huda zima v Severni
Ameriki. Ta je zaustavila sečnjo lesa in cene so pono-
rele. Zaradi rekordno visokih cen zemeljskega plina
nekatera podjetja celo omejujejo proizvodnjo … Zača-
ran krog. Sredi kroga je končni potrošnik. Medtem ko
se cene vsega višajo, se njegova denarnica ne debeli.
Globalno zvišanje postalo lokalno
Gradbeništvo je eno tistih
področij, kjer so cene posko-
čile v nebo. V zadnjem letu so
se tako najbolj podražili pla-
stični in kovinski materiali,
predvsem cevi ter armaturno
železo in druga konstrukcij-
ska jekla. Pri slednjih gre za
globalen pojav dviga cen na
trgu jekla in jeklenih izdel-
kov. Dvig cen teh materialov
je bil napovedan že pred po-
letjem 2020 in do prvih po-
dražitev jekla je prišlo že lani
jeseni.
»Do dviga cen vhodnih suro-
vin ponavadi pride po vsakem
zastoju dobaviteljskih verig, še
posebej po globalnem, kar je
posledica pandemije. Šele ko
se bo normaliziralo delovanje
vseh vrednosti, se bodo tudi
te cene začele nižati,« pravi di-
rektor Zbornice gradbeništva
in industrije gradbenega mate-
riala pri Gospodarski zbornici
Slovenije mag. Gregor Ficko.
Velika težava je tudi zavra-
čanje »malih« naročil gradbe-
nega materiala. »Individualna
naročila se ne morejo kosati
z velikimi ›igralci‹ na trgu. Že
v začetku letošnjega leta so
roki dobave postali najdaljši
od aprila 2020 in dosegajo
zgodovinsko višino v mnogih
letih spremljanja,« dodaja Fic-
ko. Na svetovnih trgih zaradi
zapoznelih učinkov epidemije
Energetika Celje izvaja oskrbno s toploto tako s pomočjo
toplovodnega omrežja kot z zemeljskim plinom. Glavno merilo
za določanje cene so stroški, ki nastanejo pri proizvodnji in
distribuciji toplote. Iz podjetja sporočajo, da pri proizvodnji
v toplarni ne beležijo takšnih stroškovnih pritiskov kot na
primer pri zemeljskem plinu in elektriki, zato bo za prihajajočo
ogrevalno sezono cena ostala nespremenjena.
Cene so visoke, kaj pa plače v Savinjski regiji?
	2020	julij 2021
		
Slovenija (v EUR)	1.856,20	1.940,69
Savinjska regija (v EUR)	1.671,92	1.750,17
Po podatkih statističnega urada povprečne bruto plače v Savinjski regiji še
vedno zaostajajo za državnim povprečjem in so med najnižjimi v državi. Manj
zaslužijo le zaposleni v Primorsko-notranjski regiji. Za primerjavo – lani je pov-
prečna bruto plača v Osrednjeslovenski regiji, ki je na vrhu lestvice, znašala
2.057,92 evra, julija letos 2.123,92 evra.
vir: SURS
in zaradi zmanjšane proizvo-
dnje primanjkuje polimerov,
torej materiala za plastične
izdelke. »Zaradi ponovne go-
spodarske rasti na Kitajskem
prihaja do ponovno izrazito
povečanega povpraševanja
po jeklenih proizvodih,« po-
jasnjuje sogovornik.
Umirjanje pandemije
in cen?
Globalne smernice nara-
ščanja cen kot pomanjkanja
osnovnih gradbenih materia-
lov, proizvodov in surovin so
se začele lani jeseni. Razlogov
za to je več. Industrija, ki proi-
zvaja za gradbeništvo ključne
materiale, proizvode in surovi-
ne, je bila za razliko od grad-
bene dejavnosti podvržena
omejitvam svojega delovanja
vse od Evrope, Amerike in Azi-
je. Zaloge, ki so jih gradbeni
veletrgovci imeli v svojih skla-
diščih, so ob minimalno mo-
teni gradbeni dejavnosti hitro
pošle, novih zaradi delno zau-
stavljene globalne proizvodnje
materialov in surovin po vsem
svetu ni bilo. »Povpraševanje
je preseglo ponudbo, kar se
je pokazalo na skoku cen in
na dobavnih rokih. Drugi ra-
zlog je Kitajska, ki je s svojimi
covidnimi problemi opravila
učinkoviteje in predvsem hi-
treje kot Evropa in Amerika.
Zato je hitro sanirala svoje
megalomansko gospodarstvo,
ki je v prvem obdobju pande-
mije zastalo,« poudarja Ficko.
Ogromne, za naše predstave
popolnoma nepredstavljive
infrastrukturne projekte, ki
jih že poldrugo desetletje iz-
vajajo Kitajci, so le-ti ponovno
zagnali in temu je sledila tudi
velika potrošnja gradbenih ma-
terialov.
Gradbena podjetja, ki morajo
slediti pogodbam, so potisnje-
na v kot, saj dobavna veriga
»teče« počasi, materiala ni. Vse
to podaljša izvedbeni rok gra-
dnje, kar vpliva na naročnika.
Obligacijski zakon določa, da
če pride do več kot desetod-
stotne prekoračitve določenih
cenovnih postavk, se ima iz-
vajalec pravico pogovarjati o
novih cenah.
»V zbornici ocenjujemo, da
se bodo cene umirile z umirja-
njem pandemije ter s ponovno
ureditvijo dobavljenih količin
nafte, kar bi umirilo cene naf-
tnih derivatov in s tem energet-
skih stroškov proizvodnje jekla
in plastike. Če se bo pandemija
nadaljevala, se bodo ti proble-
mi še stopnjevali, kar ne pred-
stavlja ravno najboljše napove-
di tako za gradbeno področje
kot tudi ne za ostale storitve,
ki so na to panogo vezane,« še
SŠol
zaključuje Ficko.
Cena elektrike se je podvojila
zemeljskega plina potrojila
Članstvo Gospodarske zbornice Slovenije je nad rastjo cen
energentov zaskrbljeno in pričakuje, da se bo v nastale raz-
mere vključila tudi država. Kot še opozarja, bo val visokih cen
slej kot prej prešel tudi na cene energije za gospodinjstva. Iz
Energetike Celje sporočajo, da bo cena ogrevanja s pomočjo
toplovodnega omrežja, katerega vir toplote je Toplarna Celje,
v prihajajoči sezoni ostala nespremenjena. Bolj živahno je na
trgu zemljskega plina, a kot še dodajajo v energetiki, bodo
za svoje odjemalce zaenkrat tudi to ceno obdržali nespre-
menjeno. Napovedovanje nadaljnjega razvoja dogodkov je
nehvaležno, ker smo trenutno soočeni s podražitvami vsega.
Razlogi za dvig cen izha-
jajo iz prepletanja različnih
dejavnikov, kot so povečano
povpraševanje, zlasti v Aziji
zaradi okrevanja po pandemi-
ji, nizke zaloge plina in manj-
še oskrbe s plinom iz Rusije,
kot je običajna. Dodaten ra-
zlog za dvig cen in dodatno
obremenitev na drugi strani
predstavlja rast cen emisijskih
kuponov. V slovenski gospo-
darski zbornici ne izključuje-
jo možnosti, da so v ozadju
tudi špekulativni vzroki.
Kratko bodo
potegnili potrošniki
V nadaljevanju opozarjajo,
da velike podražitve energen-
tov povzročajo ogromne težave
podjetjem, ki so izjemno
odvisna od energije
in delujejo tako, da za leto ali
dve vnaprej zakupijo določeno
količino energije po dogovor-
jeni ceni. Zaradi hitre rasti cen
se podjetja v teh razmerah ne
odločajo za zakup, saj upajo
na padec cen, česar pa ni vide-
ti. V zbornici še izpostavljajo,
da so zaradi rekordno visokih
svetovnih cen zemeljskega
plina nekatera energetsko in-
tenzivna podjetja prisiljena
omejevati proizvodnjo. »To
povzroča motnje v svetovnih
dobavnih verigah v nekaterih
sektorjih, kot je na primer pre-
hrambeni, kar bo povzročilo
višje stroške za končne potro-
šnike. Visoke cene energentov
lahko ustavijo proizvodnjo v
nekaterih najbolj energetsko
intenzivnih dejavnostih, o če-
mer že beremo v tujih medi-
jih in o čemer nas opozarjajo
nekateri
člani
tudi že
v Slove-
niji.«

Cene
nespremenjene
Energetika Celje izvaja
oskrbno s toploto tako s po-
močjo toplovodnega omrež-
ja kot z zemeljskim plinom.
Glavno merilo za določanje
cene so stroški, ki nastanejo
pri proizvodnji in distribuciji
toplote. Iz Energetike Celje
sporočajo, da pri proizvodnji
v toplarni ne beležijo takšnih
stroškovnih pritiskov kot na
primer pri zemeljskem plinu
in elektriki, zato bo za priha-
jajočo ogrevalno sezono cena
ostala nespremenjena. Glede
na svetovni trend bo najver-
jetneje drugače z zemeljskim
plinom. »Cene omrežnine se
bodo po novem letu, ko se bo
začelo novo omrežninsko ob-
dobje, predvidoma še dodatno
znižale. Višino dajatev določa
država in nanje nimamo vpli-
va. Cena zemeljskega plina je
odvisna predvsem od pogojev
na nabavnem trgu. V zadnjem
obdobju so se nabavne cene
zemeljskega plina močno
zvišale, vendar je Energetika
Celje za svoje odjemalce zaen-
krat obdržala ceno nespreme-
njeno, tudi akcijska cena bo
do konca leta med najnižjimi
v Sloveniji,« izpostavljajo in
dodajajo, da je razvoj dogod-
kov in cene nehvaležno na-
povedovati, ker smo trenutno
soočeni s podražitvami vsega
in lahko le upamo, da se bodo
zadeve nekoliko umirile in
povrnile na neke pred-
hodne bolj nor-
malne ravni.
ŠO
Št. 39, 30. september 2021
NAŠA TEMA
13
Cene industrijskih proizvodov so se avgusta letos v primerjavi z avgustom 2020 zvišale povprečno
za 7,7 odstotka. V enem letu so se občutno zvišale cene v proizvodnji koksa in naftnih derivatov
(za 60 odstotkov) in v proizvodnji kovin (za 36 odstotkov), znižale so se cene v dejavnosti oskrbe z
električno energijo (za 1,7 odstotka).
Na področju gradbeništva so se najbolj podražili plastični in kovinski materiali, cene so se zvišale
tudi pri kamninah, opečnih in cementnih izdelkih ter keramiki. Dvig cene je od 10 do 30-odstoten.
Armaturno železo se je v povprečju od začetka leta podražilo za 20 odstotkov, opečni in keramični
izdelki pa so se podražili za 30 odstotkov, bitumenski proizvodi za 5 do 10 odstotkov. Plastični
proizvodi so se podražili do 15 odstotkov.
Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, stanovanj in hiš skupaj so se na ravni celotne Slovenije v
drugem četrtletju letos v primerjavi s prejšnjim četrtletjem v povprečju zvišale za 4,7 odstotka.
Skupna vrednost v juliju 2021 odkupljenega okroglega lesa iz zasebnih gozdov je bila za približno
40 odstotkov višja od vrednosti odkupa lesa v juliju 2020. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in
furnir je bila višja kot pred letom za skoraj 68 odstotkov, vrednosti drugih kategorij odkupljenega
okroglega lesa so bile nižje. Vrednost odkupljenega lesa za celulozo je bila nižja za skoraj 11
odstotkov, vrednost lesa za kurjavo za približno 21 odstotkov in vrednost drugega okroglega
industrijskega lesa za skoraj polovico.
Cene dizelskega goriva so se avgusta letos v povprečju zvišale za 29,6 odstotka, cene bencina za 26
odstotkov in cene tekočih goriv za 21,6 odstotka.
Cene storitev na področju restavracij in hotelov so bile letos avgusta v primerjavi z obdobjem pred
tem višje za 3,7 odstotka. Cene počitniških paketov v tujini so se znižale za 13,3 odstotka, doma so se
v povprečju za 4,7 odstotka zvišale.
Novembra se bodo cigarete in drugi tobačni izdelki podražili, vlada je namreč potrdila zvišanje
trošarin. Nato se bodo trošarine za cigarete dodatno zvišale aprila 2022, ko bo za zavojček 20 cigaret
v povprečju treba odšteti 4,6 odstotka več kot zdaj.
OB ROBU
SIMONA ŠOLINIČ
Stroj visokih cen in
nizkih plač
Morda preprost kupec ne razume
stroja, ki deluje v ozadju zviševanja
cen, vendar je treba vedeti, da so se
v zadnjem letu povišali proizvodni in
logistični stroški ter stroški dela, cene
energentov in surovin na borzi. Vse to
sklene krog. Da bi ta udarec na potro-
šnikovo denarnico ublažili, se trgovci
lotevajo številnih akcij, ponujajo traj-
no nizke cene in popuste. Čeprav tudi
pri popustih velja pozornost, zaradi
česar je treba cene – kot stori pameten potrošnik – ne glede
na vse obljubljeno med različnimi ponudniki primerjati.
Na drugi strani so v primežu gradbena podjetja. Ta se
zdaj soočajo s težavo, ker imajo sklenjene pogodbe z na-
ročniki s fiksno ceno gradnje ter dogovorjen končni rok
izvedbe del. Zato se že srečujejo s vprašanji, kako si v od-
nosu do naročnikov povrniti del povišanih stroškov zaradi
gibanja cen surovin na svetovnem trgu. Stanje je resno.
Medtem ko se cene izdelkov višajo, nimamo te sreče, da
bi vzporedno podivjale tudi plače. A s temi plačami ljudje
plačujemo vse svoje izdatke. Stroške (npr. račune za tele-
fon, internet, televizijo, vrtec, šolsko prehrano, zdravstveno
zavarovanje, šolnino) je lani vsaj enkrat poravnalo z zamu-
do 6 odstotkov gospodinjstev. Med tistimi, ki so zamujali
pri plačevanju, je največ enostarševskih družin in naje-
mnikov nepremičnin. Vsaj en kredit ali nakup na obroke
je lani v Sloveniji odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev.
Mesečni obrok zadolženega gospodinjstva za odplačevanje
kredita je znašal povprečno 260 evrov.
Mimogrede, izdatki slovenskih gospodinjstev za nakup hra-
ne in brezalkoholnih pijač, porabljenih doma, so v običajnem
mesecu v zadnjem letu znašali povprečno 306 evrov.
Slovenija je »kar draga«
Evropska komisija pri-
pravlja mesečna poročila o
cenah surovin na območju
Evropske unije. Pri primer-
javi podatkov, ki so vezani na
poletne mesece, je mogoče
opaziti nihanje cen osnovnih
živilskih surovin, pri čemer
je zaskrbljujoče, da so se
cene v Sloveniji povprečno
dvignile za več odstotkov v
primerjavi z lani, še posebej
v primerjavi z ostalimi člani-
cami Evropske unije.
Tako se je krušna pšenica v
primerjavi z lani podražila za
25 odstotkov. Njena cena se
je bolj kot pri nas dvignila le
še na Finskem. Cena koruze
je dosegla visoko podražitev
v primerjavi z lani. Evropsko
povprečje podražitve je 43
odstotkov, medtem ko se je
v Sloveniji podražila za 35,3
odstotka. Govedina se je letos
poleti v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem podražila
za 6,6 odstotka, svinjina za 5
odstotkov in perutnina za 17
odstotkov. Slednja na primer
krepko več, kot je bila pov-
prečna podražitev v Evropski
uniji (10 odstotkov).
Od proizvajalca do
trgovskih polic
Vse to v denarnici občutijo
potrošniki, saj tudi stroški di-
stribucije in marža trgovcev
zarišejo višje cene. Cene urav-
nava tudi konkurenca na po-
dročju trgovine. Predvsem ta
pomaga, da še bolj ne zraste-
jo v nebo. Od lani so se cene
živil zvišale povprečno za 2,1
odstotka, sadje in zelenjava
tudi do 8 odstotkov. Nadalj-
nje podražitve različnih živil
je nehvaležno napovedovati,
a je znano, da so na podraži-
tve sadja in zelenjave vpliva-
le tudi neugodne vremenske
razmere v začetku letošnjega
leta. Če pri tem upoštevamo
še višje dobavne cene, je ra-
zumljivo, da bo na koncu več
plačal tudi potrošnik.
Cene kmetijskih pridelkov
pri pridelovalcih so bile ju-
lija letos povprečno za 12,9
odstotka višje kot julija lani,
cene rastlinskih pridelkov so
bile višje povprečno za 21,5
odstotka. Pri rastlinskih pri-
delkih so se najbolj zvišale
cene krompirja, skoraj za po-
lovico, in industrijskih rastlin
(v povprečju za 41 odstotkov).
Višje so bile tudi cene sadja,
zelenjadnic in vina. Povpreč-
na cena mleka pri prideloval-
cih je bila višja za 5 odstotkov,
povprečna cena jajc za 3,1 od-
stotka. Že lani jeseni so višje
cene izdelkov in živil na trgo-
vskih policah občutili potro-
šniki. Olje, moka in meso so
bili že takrat ponekod dražji,
čeprav so nekateri trgovci ne-
kako uspeli cene zadržati na
kupcu sprejemljivi ravni.
Cene spet dol?
Organizacija ZN za prehra-
no in kmetijstvo in Organi-
zacija za gospodarsko sode-
lovanje in razvoj sta poleti
opozarjali, da naj bi se med
glavnimi skupinami živil naj-
bolj povečala poraba maščob
na prebivalca, in sicer zaradi
večje porabe predelane in
priročne hrane ter vedno ve-
čje nagnjenosti k prehranje-
vanju zunaj doma. Vse to je
povezano z urbanizacijo in
naraščajočo stopnjo žensk v
delovni sili. V srednjeročnem
obdobju bodo cene hrane in
kmetijskih pridelkov krojili
vreme, gospodarska rast in
razdelitev dohodka, demo-
grafski trendi, spremembe
v prehranjevalnih vzorcih,
tehnološki razvoj in politike
oziroma ukrepi na tem podro-
čju. Indeks cen hrane, ki ga
izračunava organizacija ZN za
prehrano in kmetijstvo, se je v
zadnjem letu močno povišal,
a naj bi temu sledilo obdobje
prilagoditve cen navzdol.
SŠol
Bo meso
dražje za
Zaradi dražjih surovin,
energije, embalaže in pre-
voza ter višjih stroškov
dela je za živilskopredelo-
valno industrijo leto 2021
hujše kot lansko, kar bodo
kmalu občutili tudi potro-
šniki. Pred vrati so nove
podražitve hrane. Izidor
Krivec, direktor Celjskih
mesnin, napoveduje, da
se bodo cene svinjskega
in govejega mesa zvišale
v naslednjih mesecih.
Cene mesa bi morale biti
višje že zdaj, saj so se stro-
ški predelave letos izjemno
povečali. »Zaenkrat še ve-
dno veljajo pogodbe, ki jih
imamo predelovalci skle-
njene z dobavitelji surovin
na eni ter s trgovci na drugi
strani,« pojasnjuje Izidor
Krivec. »Vendar se naše po-
slovanje slabša, zato je dvig
cen nujen. Elektrika in plin
sta se v zadnjem letu podra-
žila za sto odstotkov, draži-
jo se embalaža in kartoni,
zvišali so se stroški dela.
Ne draži se samo proizvo-
dnja. Tudi naši dobavitelji
kmetje bodo morali podra-
žiti svoje izdelke, torej našo
surovino, saj se je na primer
koruza podražila za sto od-
stotkov, dražja je tudi soja.«
Za koliko se bo v priho-
dnjih mesecih podražilo
meso, Krivec še ne ve, a
ocenjuje, da se bodo cene
tako svinjskega kot goveje-
ga mesa zvišale za 5, 10 ali
celo 20 odstotkov. Kot pravi,
so bile cene govejega mesa
doslej dokaj nizke, ker ho-
teli, restavracije in drugi po-
nudniki hrane, ki so največji
odjemalci govedine, zaradi
ukrepov za zajezitev koro-
kmalu
petino?
»Cene mesa se bodo v naslednjih
mesecih zvišale,« napoveduje di-
rektor Celjskih mesnin Izidor Krivec.
navirusa niso mogli delati
in je bilo ponudbe več. V za-
dnjih mesecih so se razmere
spremenile in povpraševanje
po govedini postopoma spet
raste. Medtem ko je Sloveni-
ja pri govejem mesu samoo-
skrbna, z lastno vzrejo zago-
tavlja le 30 odstotkov potreb
po svinjskem mesu, torej je
odvisna od nakupa v tujini,
kjer cene določajo na borzi.
Na začetku leta so se cene
svinjine zvišale za petino in
se od takrat niso spremenile.
Rast se je ustavila zaradi pre-
sežkov, ki so nastali zaradi
upada kitajskega povpra-
ševanja. Kitajci so namreč
ob pojavu afriške prašičje
kuge ustavili uvoz svinjine
iz Evrope. Kljub napoveda-
nim podražitvam bo zaradi
presežkov na trgu svinjsko
meso še naprej podcenjeno,
meni Krivec, saj bo njegova
cena nižja, kot bi morala biti
glede na stroške predelave.
JI, foto: arhiv NT(Andraž
Purg – GrupA)
14
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 39, 30. september 2021
Eden od predvidenih kolesarskih mostov čez Voglajno na odseku med Celjem in Šentjurjem
Pedala bodo varno vrteli tudi od Šentjurja do Ro-
gatca …
Kolesarska povezava med Šentjurjem in Rogatcem je
razdeljena na štiri odseke, in sicer Šentjur–Grobelno z
dolžino približno tri kilometre, Šmarje–Belo–Mestinje–
Podplat z dolžino 2,4 kilometra, odsek Tekačevo–Pod-
plat–Gabernik z dolžino 3,5 kilometra in Brezovec–Roga-
tec–muzej na prostem z dolžino 7 kilometrov. Zgrajene
bodo nove kolesarske površine. Kjer to ni mogoče ali
ni ekonomično, bodo kolesarske povezave urejene po
vozišču obstoječih manj prometnih cest. Območje bo
ustrezno označeno s prometno signalizacijo. Na odsekih z
večjim nagibom so predvidena tudi počivališča. Vrednost
te povezave je ocenjena na približno 13 milijonov evrov.
… in od Šoštanja skozi Šmartno ob Paki do Mozirja.
Kolesarska povezava na odseku Šoštanj–Šmartno ob
Paki–Mozirje je predvidena od krožnega križišča glavne
ceste v Velenju skozi Šoštanj, Florjan in Skorno pri Šošta-
nju ter naprej do Paške vasi in Gorenja v občini Šmartno
ob Paki ter mimo novega krožišča Soteska do naselja Lju-
bija v občini Mozirje. Dolžina celotne trase je 16,4 kilo-
metra, od tega je skoraj sedem kilometrov novogradnje.
Vrednost projekta znaša 5,6 milijona evrov.
BA
Evropska sredstva za 73 kilometrov kolesarskih povezav v Savinjski regiji
S kolesom od avstrijske
do hrvaške meje
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko poli-
tiko je objavila dolgo pričakovane odločitve o gradnji
kolesarskih povezav, med drugim tudi v Savinjski
regiji. Odobrenih evropskih sredstev za kolesarske
povezave se tako lahko veselijo na šestih območjih na
Celjskem. Do leta 2023 bodo po načrtu zgrajene po-
vezave na odsekih Celje–Štore–Šentjur, Celje–Žalec,
Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec,
Huda luknja med Velenjem in Mislinjo, Dobrna–Ve-
lenje ter Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
jim in Krškim ter v Spodnji in
Zgornji Savinjski dolini.
»Zdaj se bomo lahko tudi
sproščeno posvetili skupni
promociji in programski
podpori, ki je nujna, da bomo
lahko novo kolesarsko desti-
nacijo ponudili slovenskim in
tujim gostom. Energijo bomo
usmerili tudi v spodbujanje
dodatne ponudbe, gostinske
in nastanitvene,« je še pouda-
rila Bojana Stopinšek.
Do Žalca in do
Šentjurja
Mestna občina Celje je od
Službe vlade za razvoj in
kohezijsko politiko preje-
la informacijo o evropskem
sofinanciranju projekta re-
gijskih kolesarskih povezav
Celje–Štore–Šentjur in Celje–
Žalec. Skupni stroški projekta
so ocenjeni na približno 16,5
milijona evrov, od tega zna-
ša evropsko sofinanciranje
približno 5 milijonov evrov.
Preostanek naložbe pri obeh
povezavah bo večinoma sofi-
nancirala država iz proračuna.
Cilj projekta kolesarske poti
Celje–Štore–Šentjur je vzposta-
vitev povezave med omenjeni-
mi občinami, med katerimi je
po statističnih podatkih veliko
dnevnih migracij. Vrednost pro-
jekta regijske kolesarske poti
na tem odseku je približno 11
milijonov evrov, od tega znaša
EU-sofinanciranje 3,38 milijona
evrov. Predvidena dolžina kole-
sarske povezave je 11,55 kilo-
metra, od tega je 8,59 kilometra
novogradnje. Projekt vključuje
nov most za kolesarje »Hudi-
nja«, nov Godčev most ter dve
novi premostitvi Voglajne.
Vrednost projekta regijske
kolesarske poti Celje–Žalec je
ocenjena na 5,4 milijona evrov,
od tega znaša EU-sofinancira-
nje 1,59 milijona evrov. Poveza-
va bo dolga 12,84 kilometra, od
tega bo novogradnje oziroma
rekonstrukcije povezave 7,88
kilometra. Začetek kolesarske
povezave Celje–Žalec je v kro-
žnem križišču v Ulici XIV. divi-
zije v Celju, konec pri mostu za
Šešče. Večina poti bo zgrajene
po visokovodnem nasipu na
levem bregu Savinje. Približno
sto metrov od Špice v Celju, v
smeri proti Žalcu, je predvidena
gradnja brvi čez Savinjo. Gra-
dnja je razdeljena na dve fazi,
skupna dolžina kolesarske poti
je skoraj 13 kilometrov. V prvi
fazi je predviden odsek Špica–
Žalec v dolžini 11,4 kilometra,
v drugi fazi je v načrtu gradnja
na območju Partizanske ceste v
Celju. Druga faza ne spada med
upravičene stroške, zato jo bo
Mestna občina Celje gradila
kasneje.
V Savinjski regiji ta kom-
pleksen projekt koordinira
Območno razvojno partner-
stvo (ORP) Osrednje Celjsko,
ki deluje pod okriljem družbe
za ravnanje z odpadki Sim-
bio. »Da bomo končno le
lahko začeli graditi varne in
udobne kolesarske povezave,
je bilo v zadnjih letih vlože-
nega ogromno truda, časa in
energije. Pri pripravi posame-
znih odsekov je bilo izvedeno
nešteto usklajevanj z lastniki,
mnenjedajalci, projektanti,
urbanisti, med občinami, ob-
močnimi razvojnimi partner-
stvi in odločevalci,« je dejala
vodja ORP Osrednje Celjsko
Bojana Stopinšek.
Gradnja skoraj 73 kilome-
trov kolesarskih povezav
je tako tik pred začetkom.
Kot pravi Stopinškova, so
razmerja z lastniki zemljišč
urejena, tečejo tudi že po-
stopki izbire izvajalcev in
kar je ključno – odobrenih
je tudi skoraj 50 milijonov
evrov sredstev. Od tega so
občine zagotovile 19 mili-
jonov evrov iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj,
razliko pa Direkcija RS za
infrastrukturo oziroma mi-
nistrstvo za infrastrukturo iz
državnega proračuna.
Po izgradnji omenjenih
kolesarskih povezav se bodo
kolesarji lahko varno pripe-
ljali skoraj od meje z Avstrijo
do meje s Hrvaško. »Žal bo
nekaj kilometrov povezav
›zmanjkalo‹ na območju ob-
čine Vojnik zaradi težav z
odkupi zemljišč ter na odse-
ku Šentjur–Rogatec, vendar
bo kljub temu zgrajenih kar
72,81 kilometra povezav,« je
dejala Bojana Stopinšek.
Poleg naštetih odsekov
vzporedno izvajajo tudi de-
javnosti pri dokončanju po-
vezave do Laškega, med Koz-
Nov most je predviden tudi čez
Savinjo pri Špici v Celju.

S kolesom kmalu tudi
skozi Hudo luknjo
ocenjena na 16 milijonov evrov.
Od tega je finančni prispevek
iz dogovora za razvoj regij 4,2
milijona evrov, so sporočili iz
Mestne občine Velenje.
Objavljen je bil tudi razpis
za izbiro izvajalca gradbenih
del, a postopek še ni končan,
so pojasnili na direkciji za in-
frastrukturo. Začetek gradnje
kolesarske povezave skozi
Hudo luknjo je predviden za
leto 2022, končala naj bi se
do konca leta 2023.
LKK
Dolgo načrtovani kolesarski povezavi od Velenja skozi Hudo
luknjo proti Koroški in od Velenja proti Dobrni sta korak bliž-
je uresničitvi. Velenjska občina je namreč pred dnevi prejela
odločitev o finančni podpori projektoma. Začetek gradnje je
predviden za prihodnje leto, gradnja obeh kolesarskih pove-
zav pa je ocenjena na 17,5 milijona evrov.
Kolesarska povezava od
Velenja proti Koroški se bo
začela na Selu in bo ob desni
strani reke Pake vodila do ka-
mnoloma Paka, kjer bo prvič
prečkala reko in cesto. Na ce-
lotni poti bodo do Doliča, kjer
se bo navezala na kolesarsko
pot po Mislinjski dolini, ime-
novani Štrekna, urejeni štirje
novi nadvozi, dva mostova,
obnovljeni bodo trije železni-
ški predori, zgrajen bo tudi
en nov predor.
Kolesarska povezavo bo ve-
činoma speljana po poti nekda-
nje železnice, med gradnjo bo
obnovljenih tudi 15 kamnitih
opornih zidov, umeščene bodo
štiri nove oporne oz. podporne
konstrukcije in galerija. Projekt
predvideva tudi ureditev dveh
avtobusnih postajališč in tri
počivališča za kolesarje.
Nova kolesarska povezava
skozi Hudo luknjo bo dolga 9,4
kilometra, vrednost projekta je
Kolesarska povezava med Velenjem in Dobrno se bo nadaljevala iz novozgrajene pove-
zave med Šoštanjem in Velenjem proti Dobrni. Od trgovskega središča Velenjka do meje
z občino Dobrna bo ta povezava dolga 6,4 kilometra, od tega bosta dva kilometra vodila
po ločenih kolesarskih površinah. Vrednost gradnje je ocenjena na 1,5 milijona evrov,
od tega je prispevek iz mehanizma za razvoj regij milijon evrov.

www.nt-rc.si
Št. 39, 30. september 2021
KRONIKA
15
Nenavadni klici
Kdo stoji za sumljivimi klici?
Kar nekaj bralcev nas je v zadnjem obdobju opozo-
rilo na nenavadne klice z različnih, a zelo podobnih
telefonskih številk. Največkrat gre za mariborsko
omrežno skupino ali mobilno omrežje. V pogovoru
naj bi se neznanci predstavili kot predstavniki Zava-
rovalnice Triglav. Če denimo nato prejemnik klica
pokliče nazaj na to številko, iz katere je prejel klic,
pa odzivnik javi, da ta številka sploh ne obstaja …
SIMONA ŠOLINIČ
S primeri takšnih klicev so
seznanjeni tudi v Zavarovalni-
ci Triglav: »Od posameznikov
in nekaterih strank smo bili
že opozorjeni na nepošteno
poslovno prakso neznanih
poslovnih subjektov. Zaznani
so bili klici posameznikov s te-
lefonskih številk 02 621 98 30,
02 621 96 30, 068 635 652, 064
211 122, 069 644 987 in 040
312 404, pri katerih naj bi se
– glede na prejete informacije
– klicatelji lažno predstavljali
za predstavnike Zavarovalni-
ce Triglav ali za predstavnike
družbe Triglav svetovanje.«
Pozor!
Zanimivo je, da navedene
telefonske številke ne pripa-
dajo Zavarovalnici Triglav
niti njenim pogodbenim
sodelavcem. »Če kdorkoli
prejme klic s katere od na-
vedenih telefonskih številk
ali če zazna drugo neustre-
zno ravnanje ali nepošteno
poslovno prakso, naj nas
o tem obvesti,« še dodaja-
jo v Zavarovalnici Triglav.
Kot pravijo, zavarovalnica
sicer sodeluje s poslovnimi
partnerji, ki v imenu zava-
rovalnice izvajajo trženje
po telefonu in aktivnosti,
povezane z zavarovalnim
zastopanjem.
»Z vsakim poslovnim par-
tnerjem sklenemo poslov-
no pogodbo in pogodbo o
obdelavi osebnih podatkov.
Pred odločitvijo o vzpostavi-
tvi poslovnega sodelovanja
preverimo, ali potencialni
poslovni partner zagotavlja
zadostna jamstva v zvezi z
zavarovanjem osebnih po-
datkov, ter opredelimo vrste
osebnih podatkov, ki jih sme
obdelovati za potrebe izvaja-
nja telefonskega trženja. Delo
poslovnih partnerjev skrbno
spremljamo,« še dodajajo.
Pri tem v zavarovalnici na-
vajajo tudi, katere podatke
od ljudi tak poslovni partner
sploh lahko obdeluje: »Poslov-
ni partner lahko pri izvajanju
neposrednega trženja po te-
lefonu v zvezi z zavarovanci
praviloma obdeluje osebne
podatke, kot so ime, priimek,
naslov in telefonska številka,
kadar so objavljeni v Telefon-
skem imeniku Slovenije in
poleg telefonske številke ni
navedena prepoved izvajanja
komercialnih klicev, podatke,
ki jih je prejel neposredno od
stranke ob sklepanju ali iz-
vajanju zavarovalne pogod-
be, ter podatke, ki mu jih je
stranka sama dala med klicem
na telefonsko številko, ki jo je
prejel v skladu s prej navede-
nimi dejavnostmi,« so še deja-
li v Zavarovalnici Triglav.
Poznajo vaše
podatke
Tovrstni klici lahko preje-
mnika klica zmedejo, saj ta
dobi občutek, da klicatelj po-
zna vse njegove podatke, a
to načeloma ne drži, pravijo
v zavarovalnici. Klic lahko v
imenu zavarovalnice opravi
tudi agencija, s katero zava-
rovalnica sodeluje. »Zavaro-
valnica namreč agencijam ne
posreduje podatkov o svojih
zavarovancih in njihovih za-
varovalnih policah, razen v
posebej določenih primerih.
Največkrat se izkaže, da so
svoje osebne podatke in infor-
macije o sklenjenih policah
zaupale stranke same ali kdo
od njihovih družinskih čla-
nov, morda že ob podobnem
klicu v preteklosti. Agencije na
podlagi tovrstnih klicev same
gradijo in nenehno dopolnjuje-
jo svojo bazo stikov, ki jo upo-
rabljajo za nadaljnje trženje,
zato vse takšne informacije
tudi hranijo. Pogosto številke
celo naključno izberejo s po-
močjo telefonskega imenika,
ne da bi imele o klicani osebi
kakršnekoli druge podatke.«
Vsak prejemnik klica lah-
ko preveri, s kom ima oprav-
ka, torej lahko zahteva, da
mu klicatelj točno pove, iz
katere agencije kliče in kaj
je razlog za klic. »Prav tako
lahko oseba preveri, ali trži
samo zavarovanja ene ali več
zavarovalnic. Enako velja za
svetovalca, ki ljudi obišče na
domu. Kadarkoli ga lahko
osebe zaprosijo, naj pokaže
osebno izkaznico in dovolje-
nje agencije za zavarovalni
nadzor za opravljanje poslov
Okrepitve na tožilstvu
Minuli teden je na Ministrstvu RS za pravosodje zaprisegla okrajna državna tožilka
Kristina Zelič Antolič, s čimer je postala tudi nova tožilka na Okrožnem državnem tožil-
stvu v Celju. Znano je, da se je celjsko tožilstvo več let ubadalo s pomanjkanjem kadra.
Pred dvema letoma je celjsko enoto zaradi različnih okoliščin, kot so upokojitve ali preme-
stitve na druga tožilstva, zapustilo pet tožilcev. Zelič Antoličeva je na celjskem tožilstvu že
delala kot strokovna sodelavka. Pred njo je delo okrajne državne tožilke lani začela opravljati
tudi Urška Germadnik Šupek. Od predvidenih 27 državno tožilskih mest v Celju – po zasedbi
dveh v lanskem in letošnjem letu – ostajajo nezasedena še tri državnotožilska delovna mesta.
Kandidate za zasedbo teh mest je na podlagi lanskih razpisnih postopkov že izbral držav-
notožilski svet, čakajo pa na imenovanje na vladi. Na celjskem tožilstvu še dodajajo, da ena
od kandidatk čaka na uvrstitev na sejo vlade že od januarja, torej 8 mesecev. Trenutno je
kadrovska zasedba na celjskem tožilstvu ugodnejša, kot je bila pred dvema letoma. Pričakujejo
tudi imenovanje in zaprisego še preostalih treh kandidatov, vendar je negotovo, kdaj bo do
tega prišlo. V začetku naslednjega leta se bo upokojil še en okrožni državni tožilec svetnik,
s čimer se bo število državnih tožilcev ponovno zmanjšalo.
Sojenje zaradi izdajanja
informacij
Na mariborskem okrožnem sodišču bodo začeli soditi nekdanjemu zapisnikarju na
kazenskopreiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v Celju Vojku T. Kot je znano,
so ga aprila letos celjski kriminalisti ovadili, ker naj bi kriminalni združbi predajal
zaupne informacije, vezane na kriminalistično preiskavo.
Spomnimo, da so aprila policisti ovadili 15 oseb, ki so se pečale s preprodajo drog, sumili
pa so jih tudi sodelovanje pri prepovedanem prestopom državne meje. Med preiskavo so
policisti zaznali, da je združba imela dostop do občutljivih podatkov o preiskavi, predvsem
o dejavnostih policije. Nato so ugotovili, da je zapisnikar na sodišču iz koristoljubja spo-
ročal tajne podatke članom kriminalne združbe. Obveščal jo je tudi o izvajanju prikritih
preiskovalnih ukrepov. Aprila so kriminalisti pojasnili, da naj bi zapisnikar neupravičeno
razkril več kriminalističnih preiskav, katerih uspešnost je bila zaradi razkritja najmanj
sto zaupnih dokumentov sodišča okrnjena.
Razumljivo je, da sojenje zoper obtoženega ne more biti v Celju, zato mu bodo sodili
v Mariboru. Prav tako bo obtožnico zoper zapisnikarja na sodišču zastopalo mariborsko
tožilstvo in ne celjsko.
Trčila v mladoletnega mopedista
V Žalcu se je pred dnevi zgodila prometna nesreča, v kateri so se poškodovale tri osebe,
in sicer povzročitelj nesreče, njegova sopotnica in voznik drugega udeleženega vozila. Do
nesreče je prišlo, ker je povzročitelj v križišče zapeljal pri rdeči luči.
Nato je do trčenja dveh vozil prišlo v Libojah. Nesrečo je povzročil voznik avtomobila, ki
je vozil iz smeri Celja proti Libojam in je v križišču izsilil prednost voznici, ki je pripeljala po
prednostni cesti iz smeri Petrovč. V nesreči se je vozilo voznice obrnilo na streho, voznica
pa je dobila telesne poškodbe. Policisti so nesrečo obravnavali tudi v Čopovi ulici v Celju,
kjer sta trčila voznica avtomobila in mopedist. Vzrok nesreče je bilo vozničino izsiljevanje
prednosti. Mladoletni mopedist se je v trčenju lažje poškodoval.
zavarovalnega zastopanja.
Prav tako je zavarovalni agent
dolžan stranke seznaniti z
vsemi identifikacijskimi po-
datki o zavarovalnozastopni-
ški družbi oziroma zavaro-
valnici, za katero dela. Vsak
agent mora namreč imeti pri
opravljanju svojega dela do-
kumente, s katerimi dokaže,
kdo je, za koga dela, katere
zavarovalnice zastopa in da
je usposobljen za svoje delo.
Če agent ne želi posredovati
želenih dokumentov oziroma
informacij, ima oseba pravico
zavrniti sodelovanje z njim,«
svetujejo pri Zavarovalnici
Triglav.
Foto: Pixabay








16
ZA ZDRAVJE
Št. 39, 30. september 2021
Dan srca naj bo vse življenje
Te smrtno nevarne
V spomin
bolezni lahko preprečimo
29. september je dan srca. Bolezni srca in ožilja le-
tno vzamejo 18,6 milijona življenj ljudi po vsem svetu.
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih
bolezni, kamor spadajo tudi možganska kap, srčni
infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska
hipertenzija. Ključno je tudi pravočasno odkrivanje
sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za
srčno-žilne bolezni.
slogom, ko še ni potrebe po
uporabi zdravil za obvlado-
vanje dejavnikov tveganja
– je premalo prisotna v naši
zavesti. Ni nepomembno, da
ta preventiva pomeni izredno
velik prihranek denarja tako
za posameznika in družino
kot tudi za družbo. Z zelo
SIMONA ŠOLINIČ
V zadnjih 30 letih, odkar ob-
staja Društvo za zdravje srca in
ožilja, je Slovenija na področju
preprečevanja in zdravljenja
srčno-žilnih bolezni naredila
izredno velik korak k izboljša-
nju. Tako se je umrljivost za-
radi teh bolezni pomembno
zmanjšala (za skoraj 50 odstot-
kov) in za moško populacijo
srčno-žilne bolezni niso več
glavni morilec. Vendar je to le
ena plat medalje. Obolevnost
in slabša kakovost življenja,
ki jo povzročajo bolezni srca
in žilja, sta še vedno vodilni.
V društvu opozarjajo na poda-
tek, da je bilo leta 2019 26 od-
stotkov vseh receptov izdanih
za zdravljenje bolezni obtočil.
To je Slovenijo stalo 76 milijo-
nov evrov.
Mnogi so pomoč
poiskali prepozno
Epidemija je vse samo še
poslabšala. Lani spomladi smo
poročali, da so v celjski bolni-
šnici kljub epidemiji pozivali,
naj ljudje ob simptomih srčne
ali možganske kapi ne čakajo,
ampak naj pridejo takoj na ur-
genco. Zdravniki so že takrat
zaznali, da ljudje predolgo ča-
kajo doma. V bolnišnico si niso
upali zaradi okužb, z osebnim
zdravnikom pa so težko vzpo-
stavili stik. Takšen upad bolni-
kov so lani zaznali povsod po
svetu. Od decembra lani se je
pritok obolelih na urgen-
ce v Sloveniji povečal.
Gre za 20- do 30-od-
stoten porast. Pri
mnogih so za-
znali posledice
neodkritega
srčnega in-
farkta.
Tako ime-
novana pri-
mordialna
preventiva –
to je prepre-
čevanje razvo-
ja dejavnikov
tveganja z zdra-
vim življenjskim
enostavnimi ukrepi lahko
preprečimo nastanek tako
sladkorne bolezni kot motnje
v presnovi maščob in poviša-
nega krvnega tlaka. Skupni
imenovalec za te dejavnike
tveganja sta prekomerna te-
lesna teža in debelost, ki se
praviloma začneta že v otro-
štvu oziroma mladosti. Po
drugi strani vemo, da zdrava
prehrana in redna telesna
dejavnost, ki mora biti
v mladosti nekoliko
intenzivnejša, z leti
pa se mora prila-
Med
letoma 2012 in
2016 se je za 2 odstotka
povečalo število oseb s
povišano ravnijo holesterola, med
tistimi z le osnovnošolsko izobrazbo
za 4,9 odstotka. Leta 2018 je bilo
23,1 odstotka Slovencev kadilcev.
Med 15-letniki je kadilo 14 odstotkov
fantov in 17 odstotkov deklet. Strmo
se povečuje delež debelih, izstopajo
zlasti moški, ki živijo v vaškem
okolju. Vse to so tudi dejavniki
tveganja za nastanek srčno-
žilnih bolezni.
gajati starosti,
lahko prispe-
vata pomem-
ben delež k
preprečeva-
nju bolezni
obtočil.
Foto: Pixabay
Nujno medicinsko pomoč (112) je treba poklicati …
… ob hudi bolečini v prsih, ki se pojavlja pri vse manjših naporih ali v mirovanju (še posebej kadar ne popusti),
… ob novonastalem dušenju v mirovanju ali ob majhnih naporih,
… ob kratkotrajni izgubi zavesti,
… ob občutku nerednega ali prepočasnega utripanja srca v kombinaciji z zgoraj navedenimi simptomi,
… ob nenadni enostranski ohromelosti,
… ob motnjah govora,
… ob nenadni bledici in bolečini okončine,
… ob na novo otekli okončini brez predhodne poškodbe.
Pri ostalih težavah se najprej obrnemo na izbranega zdravnika ali specialista.


Jana Tikvič Barič
(1929–2021)
Izteklo se je dolgo in bogato ži-
vljenje Jane Tikvič Barič, dr. med.,
specialistke pediatrije, utemeljitelji-
ce celjske neonatologije. Naše dr. Ba-
ričeve, saj smo jo le tako sodelavci
vedno imenovali.
Rodila se je 28. 8. 1929 v Krškem.
Leta 1955 je zaključila študij na Me-
dicinski fakulteti v Ljubljani, janu-
arja 1956 pa je pričela službovati v
bolnišnici v Slovenj Gradcu.
Od leta 1960 je službovala v celjski bolnišnici, ki ji je
ostala zvesta do upokojitve leta 1994. Od leta 1966 je po
opravljenem specialističnem izpitu iz pediatrije vodila
otroški odsek v sklopu celjskega ginekološko-porodniške-
ga oddelka. Z njej lastno odločnostjo in delavnostjo, ki
sta se prepletali z njeno izjemno strokovnostjo, je postavi-
la temelj sodobne neonatologije. Po njeni zaslugi je postal
tedanji otroški odsek napredna, sodobna neonatalna
enota v sklopu celjskega ginekološko-porodniškega oddel-
ka. Z vsako strokovno in človeško gesto je dan za dnem
potrjevala svoje prepričanje, da je »novorojenček strup, ki
te zasvoji za vedno«. To je bila enostavno ona. Delovna,
strokovno uspešna in neizmerno predana neonatologiji.
Skupaj s sodelavci je dokazovala, da je uspešen strokovni
razvoj možen z jasno vizijo in ljubeznijo do dela, ne glede
na velikost ustanove, ki ji pripadaš. Prav zato je nadvse
uspešno orala ledino celjski neonatologiji in jo postavila
ob bok modernim neonatalnim oddelkom. Mlajše ko-
lege je spodbujala, da smo se nenehno izobraževali in
aktivno sodelovali na pomembnih strokovnih dogodkih
v domovini in na tujem. Tisti, ki smo obiskovali domače
in tuje strokovne dogodke kot aktivni udeleženci, smo
komaj čakali trenutek, da najprej njej »odpredavamo«
svoj prispevek. Njena kritika je bila dobrohotna, objek-
tivna in umestna. Hvaležni smo ji bili, da si je vedno
vzela čas za nas, čeprav je imela za sabo naporen delovni
dan, tudi kakšno izmenjalno transfuzijo pri zlateničnem
novorojenčku. Po izobraževanju v ljubljanski porodni-
šnici je namreč skupaj z ginekologoma, mag. Borutom
Malenškom in soprogom Jožetom Baričem, na celjskem
ginekološko-porodniškem oddelku uvedla izmenjalno
transfuzijo. Že leta 1974 je z uporabo fototerapije poso-
dobila zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih.
Nasploh je bil njen odnos do novorojenčkov in njihovih
svojcev edinstven: predan in izjemno strokoven. S sode-
lavci se je trudila za vsako življenje posebej in dosegla,
da se je umrljivost novorojenčkov v celjski porodnišnici
nenehno zmanjševala. Vse to lahko razberemo iz njenih
natančnih letnih poročil in zdravstvene dokumentacije,
ki jo je vsa leta službovanja vestno izpolnjevala.
Strokovne članke s področja oskrbe novorojenčka
po vaginalnem in operativnem porodu je objavljala v
strokovnih časopisih, delovala je v slovenskih in jugo-
slovanskih strokovnih združenjih s področja pediatrije,
perinatologije in neonatologije.
Upokojila se je v svojem značilnem delovnem slogu,
neposredno po opravljenem dežurstvu na celjskem in-
fekcijskem oddelku, kjer je dežurno službo opravljala
več desetletij.
Ob upokojitvi se ji je tedanji direktor celjske bolnišnice,
mag. Aleš Demšar, dr. med., doživeto zahvalil za njen
izjemen prispevek k razvoju celjske neonatologije ter ji
zaželel »še naprej bogatega in plodnega in polnega življe-
nja v krogu najdražjih.« Njegove želje so se uresničile, saj
je dr. Baričeva zadnja leta preživljala v ljubečem domu
hčerke in njene družine.
Od februarja 2021 je življenjska pot dr. Baričeve sklenje-
na, njeno delo in predanost novorojenčkom ter njihovim
staršem pa ostajata z nami.
dr. ZLATA FELC, specialistka pediatrije
www.onkologija.com
Brezplačno telefonsko svetovanje za bolnike z rakom in njihove svojce,
vsak dan med 9. – 17. uro.
Pogovor z ljudmi, ki so premagali raka, in s strokovnjaki.
Št. 39, 30. september 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Izkušen kadrovski
strokovnjak (m/ž)
(Velenje)
Odgovorni boste za samostojno
svetovanje delodajalcem in izvedbo
vseh postopkov s področja delov-
nega prava (pred sklenitvijo, med
trajanjem in ob prenehanju delov-
nega razmerja). Ponujamo vam: ta-
kojšnjo zaposlitev za nedoločen čas
s 6-mesečnim poskusnim delom,
delo v profesionalnem kolektivu
in delovnem okolju, po začetnem
uvajanju možnost samostojnega
dela od doma, začetno mentorstvo
in timsko podporo, osebno rast
in razvoj, redna izobraževanja in
usposabljanja, stimulativno plačilo
za opravljeno delo. Prijave zbiramo
do 20. 10. 2021. Trgotur, d. o. o.,
Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Osebni asistent za
starejšo osebo (m/ž)
(okolica Žalca)
Od kandidata pričakujemo: pri-
pravljenost in naravnanost za delo
s starejšimi osebami, iskreno za-
vzetost in marljivost, vozniški izpit
B-kategorije in lasten prevoz, zaže-
lene izkušnje pri delu s starejšimi
osebami, pripravljenost na dopol-
dansko delo, občasno, po potrebi in
dogovoru pa popoldansko pomoč.
Prijave zbiramo do 7. 10. 2021.
Naročnik želi ostati anonimen iz-
ključno zaradi občutljivih osebnih
podatkov naročnice in ustreznega,
objektivnega izbora vseh prijavlje-
nih kandidatov v selekcijskem po-
stopku. Želimo, da se na delovno
mesto prijavijo kandidati, ki jih
takšno delo veseli. Kandidat bo za-
poslen neposredno pri naročniku
brez posredništva. Več informacij
na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij /
vzdrževalec (Šmartno ob
Paki)
Od kandidata pričakujemo: IV.
stopnjo izobrazbe smeri strojni
ključavničar, ključavničar, elektro-
monter ali drugega primerljivega
programa, 1 leto delovnih izkušenj,
vozniški izpit B-kategorije, izpit za
vožnjo z viličarjem, doslednost,
natančnost in samoiniciativnost;
ročne spretnosti pri opravljanju
dela; korekten odnos do sodelav-
cev in strank. Kandidatom nudimo:
triizmensko delo za polni delovni
čas; pogodbo bomo sklenili za ne-
določen čas. Prijave zbiramo do
17. 10. 2021. MPT d. o. o., Šmartno
ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki.
Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
(m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustre-
zno vozniško dovoljenje za vožnjo
manjšega ali večjega avtobusa,
komunikativnost, čut za delo z
ljudmi, dosledno upoštevanje CPP
in varne vožnje, pripravljenost na
opravljanje časovno neenakomer-
no razporejenega delovnega časa.
Z ustreznim kandidatom bomo
sklenili pogodbo za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem 3 mesecev.
Prijave zbiramo do 15. 10. 2021.
APS, Avtoprevozništvo in servisi, d.
d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje
Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Strežba tradicionalne kitajske hra-
ne, pijače in ostalih napitkov. Nudi-
mo zaposlitev za določen čas z mo-
žnostjo zaposlitve za nedoločen čas,
stimulativna in redna plačila z vsemi
pripadajočimi dodatki (božičnica, re-
gres), dvoizmensko delo, 5-dnevni
delovnik – dela se tudi ob sobotah,
nedeljah in praznikih (po dogovoru
s sodelavci in nadrejenimi), redna
dnevna kosila, ki si jih izberete iz
naših menijev, delo v uspešnem in
stabilnem podjetju. Prijave zbiramo
do 7. 10. 2021. XI HU, d. o. o., Par-
tizanska cesta 1, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo: vsaj
VI. stopnjo izobrazbe elektro-teh-
nične smeri, 2 leti delovnih izku-
šenj na podobnih delovnih mestih,
dobro znanje tujega jezika – angle-
ščina, zelo dobro znanje MS office
paketa, primerno strokovno po-
znavanje področja elektrotehnike,
vozniški izpit B-kategorije, odgo-
vornost, natančnost, vztrajnost, ko-
munikativnost, samoiniciativnost in
angažiranost za prodajo, zmožnost
dela v timu in tolerantnost, veselje
do dinamičnega dela na terenu in
dela z ljudmi. Prijave zbiramo do
5. 10. 2021. FBS Elektronik, d. o. o.,
Prešernova cesta 8, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
CNC operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s
kovinsko proizvodnjo, pri kateri
je vključen laserski razrez ploče-
vine z CNC-rezalnikom, varjenje,
CNC-krivljenje ter ostala ročna
dela v kovinski industriji. Priča-
kujemo: izvrševanje nalog v opisu
za delovno mesto, zagotavljanje
urejenosti in čistoče v proizvo-
dnji, zagotavljanje pravilnega in
odgovornega ravnanja z osnovni-
mi sredstvi, drobnim inventarjem
ter ostalim materialom in opremo
v proizvodnji, skrb za varstvo pri
delu in upoštevanje vseh varstve-
nih predpisov. Prijave zbiramo do
5. 10. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri
Velenju 63, 3320 Velenje. Več in-
formacij na www.trgotur.si.
Dostavljalec hrane (m/ž)
(Velenje)
Opis delovnega mesta: prevzem
hrane v lokalu in dostava na naslov,
vožnja z avtomobilom, obračun do-
stavljenih obrokov pri naročniku.
Zaželene delovne izkušnje z dosta-
vljanjem hrane, dobro poznavanje
CPP in vožnje z avtomobilom, vo-
zniški izpit B-kategorije, prijaznost
in komunikativnost. Prijave zbira-
mo do 7. 10. 2021. Gostilna pri Bri-
giti, d. o. o., Selo 19a, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Kuhar (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: priprava
tedenskih malic, jedi po naročilu in
skupinskih pogostitev, predpriprava
surovin za kuhanje, priprava delov-
nega prostora, priprava jedi izpod
peke. Od kandidata pričakujemo: 2
leti delovnih izkušenj s pripravo jedi
v gostinstvu, srednješolsko izobraz-
bo smeri kuhar, pripravljenost na
delo med tednom (enoizmensko)
kot tudi ob sobota in nedeljah v
času skupinskih najav ali naročil
(po dogovoru z vodjo restavracije),
samoiniciativnost, samostojnost in
poznavanje poteka dela v kuhinji.
Prijave zbiramo do 7. 10. 2021. Go-
stilna pri Brigiti, d. o. o., Selo 19a,
3320 Velenje. Več informacij na
www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: priprava
miz in pogrinjkov, prijazno spre-
jemanje gostov v lokalu in koor-
dinacija, sprejem naročil jedi in
pijače, sprejem naročil za dosta-
vo, postrežba jedi, izdaja računov,
blagajniško poslovanje, zaključe-
vanje blagajne ob koncu … Od
kandidata pričakujemo: delovne
izkušnje s strežbo hrane v loka-
lu, srednješolsko izobrazbo, smer
natakar je zaželena, pripravljenost
na delo med tednom (enoizmen-
sko) kot tudi ob sobota in nedeljah
v času skupinskih najav ali naročil
(po dogovoru z vodjo restavraci-
je), samoiniciativnost, samostoj-
nost in poznavanje poteka dela v
restavraciji, prijaznost, ustrežlji-
vost in občutek za delo z ljudmi.
Prijave zbiramo do 7. 10. 2021.
Gostilna pri Brigiti, d. o. o., Selo
19a, 3320 Velenje. Več informacij
na www.trgotur.si.
Ličar (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava
površine obdelovancev, nanašanje
prahu ali barve na površine obde-
lovancev, pregled in preverjanje
pobarvanih delov, če so v skladu s
standardi in pričakovano kvaliteto,
sodelovanje pri logistiki v lakir-
nici, vsa ostala dela, ki jih lahko
opravlja delavec v skladu s svojo
strokovno izobrazbo, usposoblje-
nostjo in preostalo delovno zmo-
žnostjo. K prijavi vabimo kandi-
date, ki imajo dokončano najmanj
III. stopnjo poklicne izobrazbe.
Prijave zbiramo do 7. 10. 2021.
Uniforest, d. o. o., Latkova vas
81d, 3312 Prebold. Več informacij
na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravlja-
nje viličarja pri notranjem transpor-
tu komponent na delovna mesta
montaže, razkladanje prejetih po-
šiljk, nakladanje strojev, razvršča-
nje blaga po skladiščnih regalih,
vizualna kontrola prejetega blaga,
skrb za usklajenost izdobavljenih
in prejetih pošiljk s spremno doku-
mentacijo, evidentiranje prejetega
blaga v informacijski sistem, opra-
vljanja drugih del v proizvodnji. K
prijavi vabimo kandidate, ki imajo
dokončano najmanj IV. stopnjo po-
klicne izobrazbe. Prijave zbiramo
do 7. 10. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.

Vodja tehnološke in
operativne priprave
dela (m/ž) (Celje)
Od kandidatov/kandidatk pri-
čakujemo: najmanj univerzitetno
izobrazbo tehnične smeri (pripo-
ročena kem. inženirstvo ali kem.
tehnologija), sposobnost motivira-
nja zaposlenih za doseganje organi-
zacijske odličnosti. Cinkarna Celje,
d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje.
Prijave zbiramo do 11. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Operater strojev in
naprav v proizvodnji v
valjarni in jeklarni (Štore)
Opis del in nalog: delo v skupini, ki
upravlja stroje in naprave, usposablja-
nje in uvajanje v delo v obdobju 6 me-
secev. Proces uvajanja v delo poteka
ob pomoči mentorja, ki je imenovan
ob zaposlitvi novozaposlenega ter ga
ves čas poskusnega dela spremlja in
mu je v pomoč pri učenju delovnih
nalog. Znanja in pričakovanja: IV. ali
V. stopnja izobrazbe tehničnih smeri
poklicnih in srednjih šol, sprejema-
mo tudi delavce poklicnih šol drugih
usmeritev. Štore steel, d. o. o., Žele-
zarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave
zbiramo do 30. 9. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Produktni vodja (m/ž)
(Polzela)
Področja dela: prodaja laboratorij-
ske in procesne opreme obstoječim
in potencialnim strankam, razvoj
aplikacij, implementacija in izobraže-
vanje strank, svetovanje in tehnična
podpora … Mednarodno, dinamično
in ustvarjalno delovno okolje. Prima-
lab d.o.o., Pod bregom 27, 3313 Pol-
zela. Prijave zbiramo do 16. 10. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Obdelovalec kovin
specialist (m/ž),
obdelovalec kovin I (m/ž),
obdelovalec kovin II (m/ž)
(področje CNC-operater)
(Zreče)
Kadrovska potreba je za določen
čas 3 mesecev z možnostjo podalj-
šanja pogodbe o zaposlitvi. Unior,
d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče.
Prijave zbiramo do 24. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Celje -
centralno skladišče)
Big Bangov skladiščnik je odgo-
voren in zavzet. Je pomemben člen
naše UAU-ekipe. Skrbi za prevzem,
skladiščenje in odpremo blaga, z
blagom ravna vestno in je do na-
ših strank in dostavljalcev skrben
in profesionalen. Big Bang, d. o. o.,
Madžarska ulica 12, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 8. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja projekta (m/ž)
(Velenje)
Delo bo obsegalo: načrtovanje
aktivnosti ter stroškov za posame-
zen razvojni projekt, vodenje in
koordiniranje aktivnosti v času iz-
vedbe projekta … Gorenje, d. o. o.,
Partizanska cesta 12, 3503 Velenje.
Prijave zbiramo do 17. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na
bencinskem servisu
(m/ž) (Slovenske
Konjice)
Delo obsega: pripravo in ponud-
bo gastro izbire, v trgovini pa tudi
svetovanje pri prodaji izdelkov in
storitev, delo na blagajni, pomoč v
avtopralnici. MOL Slovenija, d. o. o.,
Lendavska ulica 24, 9000 Murska So-
bota. Prijave zbiramo do 7. 10. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja mehanske
obdelave (m/ž)
(Šempeter v Savinjski
dolini)
Opis delovnega mesta: vodenje,
organiziranje in razporejanje dela
v mehanski obdelavi, sodelovanje
s centralnim mestom planiranja,
izdelava tedenskih načrtov … SIP
strojna industrija, d. d., Juhartova
ulica 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini.
Prijave zbiramo do 17. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za posle
s fizičnimi in pravnimi
osebami (m/ž) v Poslovni
enoti Celje / bančni
svetovalec (Celje)
Vaše delo bo predvidoma obsegalo:
prodajo bančnih in zavarovalnih stori-
tev v poslovni enoti ali na terenu, sve-
tovanje in izdelavo ponudb za poslo-
vanje ter financiranje pravnih oseb …
Delavska hranilnica, d. d. Ljubljana,
Miklošičeva cesta 5, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 10. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Ponujamo zaposlitev za določen čas
z možnostjo podaljšanja in nove izzive
v dinamičnem trgovskem podjetju z
veliko svobode pri osebnem razvoju.
Pričakuje te odprta in motivirana eki-
pa s plosko hierarhijo in poudarkom
na enakopravnosti. New Yorker, d. o.
o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljublja-
na. Prijave zbiramo do 24. 10. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialni asistent
(m/ž) (Griže)
Si želite delati v tehnološko napre-
dnem podjetju? Iščemo asistenta/-
-ko v komerciali, ki bo dopolnil/-a
kolektiv več kot 70 zaposlenih in
se nam pridružil/-a na poti uspeha
podjetja in osebnega razvoja. Anton
Blaj, d. o. o., Griže 9, 3302 Griže.
Prijave zbiramo do 14. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo izo-
brazbe elektro-tehnične smeri, dve
leti delovnih izkušenj na podobnih
delovnih mestih, dobro znanje tu-
jega jezika – angleščina, zelo dobro
znanje MS office paketa, primerno
strokovno poznavanje področja ele-
ktrotehnike. FBS elektronik, d. o. o.,
Prešernova cesta 8, 2380 Velenje.
Prijave zbiramo do 10. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Sistemski inženir (m/ž)
(Velenje)
V podjetju Gorenje Orodjarna
iščemo sistemskega inženirja za
izvajanje naslednjih del in nalog:
dela na področju administracije in
vzdrževanja strežnikov, instalacije
in vzdrževanje programske opreme
na delovnih postajah, samostojno
izvajanje dela na področju računal-
niškega omrežja. Gorenje Orodjar-
na, d. o. o., Partizanska cesta 12,
3320 Velenje. Prijave zbiramo do
15. 10. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
HW-inženir (Razvojnik
strojne opreme) (m/ž) v
Gornji Radgoni ali Celju
(Gornja Radgona ali Celje)
Vaše naloge in odgovornosti
bodo: razvijanje strojne opreme
v sodelovanju z razvojnimi eki-
pami naših kupcev, načrtovanje
digitalnih in analognih elektron-
skih vezij. Elrad Electronics, d.
o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250
Gornja Radgona. Prijave zbiramo
do 24. 10. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
Operater proizvodnih
linij – predelovalec/
obdelovalec kovin m/ž
(Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo teh-
nične smeri (npr. strojni mehanik,
mehatronik operater), alternativa:
tudi druga izobrazba IV. stopnje na-
ravoslovne smeri z dobrimi delov-
nimi navadami. KLS Ljubno, d. o.
o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji.
Prijave zbiramo do 24. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Dva upravljavca stroja
(m/ž) (Slovenske
Konjice)
Naloge: upravljanje strojev, pri-
prava surovin za proizvodni po-
stopek, pakiranje in skladiščenje
proizvodov, tekoča kontrola proi-
zvodnje, Konus Konex, d. o. o., Me-
stni trg 18, 3210 Slovenske Konjice.
Prijave zbiramo do 2. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Št. 39, 30. september 2021
Mariusz Vizer si je ogledal Fabjanov muzej …
… nato pa še notranjost avtobusa iz leta 1963.
Marjana Fabjana je obiskal predsednik Mednarodne judoistične zveze Mariusz Vizer
Tudi vodilni mož juda na svetu
začuden na Lopati
Znana je zgodba, ko so predstavniki ene izmed sve-
tovnih velesil v judu že pred leti obiskali Fabjanov
Budokan center na Lopati. Ko so si ga ogledali, so
vprašali, kje pa so tiste prave, velike dvorane, kjer
vadijo in se v šampionke in šampione izoblikujejo
judoistke in judoisti celjskega Sankakuja. »Nikjer,
to je to,« jim je dejal Marjan Fabjan, a mu seveda
sprva niso verjeli. Judostični tempelj je obiskal tudi
predsednik Mednarodne judoistične zveze (IJF) Ma-
riusz Vizer.
DEAN ŠUSTER
Fabjana je nagradil z zlato
medaljo IJF, najvišjim prizna-
njem te organizacije. Romun
je s posebnimi skulpturami
obdaroval tudi slovenske
nosilke olimpijskih kolajn,
vse prihajajo iz Judo kluba
Z´dežele Sankaku. Prisotne
so bile Urška Žolnir, Lucija
Polavder in Tina Trstenjak,
odsotna je bila Ana Velenšek.
Marjan Fabjan je bil, razu-
mljivo, obiska zelo vesel.
Vizer je videl vaše telo-
vadnico, medalje, muzej,
kapelico, avtobus iz Lon-
dona … Ste ga presenetili z
muzejsko zbirko?
Izjemno. Enostavno ni
verjel svojim očem. Pokazal
sem mu najstarejšo blazino v
Evropi, knjigo z olimpijskih
iger v Berlinu, dirkalno kolo,
eno najstarejših v Evropi. Po-
vedal sem mu, da je muzej
nastal v počastitev osvojitve
prve olimpijske medalje, kar
je leta 2004 v Atenah uspelo
Urški Žolnir.
Popeljali ste ga tudi v an-
gleški avtobus, ki pa je bil
kupljen zaradi zlate meda-
lje v Londonu.
Ogledal si je igralni avto-
mat, saj veste, fliper, pa glas-
beni stolp oziroma džuboks.
Oba in tudi avtobus so letniki
'63. To pa je bila Urškina ka-
tegorija. Zdaj je celo Tinina.
Razložil sem mu tudi nasta-
nek kapelice, saj sem pred
petimi leti po dveh medaljah
v Riu pešačil od Celja do Bre-
zij.
Kaj pa je rekel, ko je videl
ta mali objekt?
Videl ga je že na fotografi-
jah, a je kljub temu vprašal,
kako je možno kovati meda-
lje na tako majhnem mestu.
Nekateri ljudje so vse skupaj
malce drugače prikazovali,
da jaz ne bi zrasel v njegovih
očeh. Bil je zelo presenečen.
Vizer je izrazil željo, da bi
podprl judo v Celju. Kako bi
to uresničil?
Morda tako, da bi preuredi-
li prostore. Premalo je garde-
rob, stranišč. Novogradnja ne
pride v poštev. Najti bi morali
prostor za nov šotor. Da ne
bi vadili na prostoru velikem
16x16 metrov, ampak 20x20,
ali 30x30. Potem bi lahko
bilo na skupnih treningih več
otrok ali tekmovalcev.
Je še čas za sprejem v Ce-
lju za olimpijsko podprvaki-
njo in za vas?
Slišal sem, da potekajo do-
govori. Da ne gre za napako,
ampak da pripravljajo nekaj
večjega z željo, da bi obeležili
Z leve stojijo Lucija Polavder, Marjan Fabjan, Jan Fabjan (trenira borilne veščine, poleg juda še boks in karate),
Tina Trstenjak, Mariusz Vizer in Urška Žolnir.
jubilej, mojih 50 let udejstvo-
vanja v judu.
Se s Tino Trstenjak bolj
tehtno odločata o nadalje-
vanju kariere tudi zaradi
odlične Andreje Leški, ki
preti, da bo odpotovala na
olimpijske igre v Pariz?
No, za njima je še Lia Lud-
vik. Drugi val še prihaja.
Nikoli nisem delal rezultate
le z eno tekmovalko. Moja
sedanja generacija morda ne
bo osredotočena na medalje
v Parizu. Trenutno bolj ciljam
na Los Angeles leta 2028.
Svojih zmožnosti žal ni
izkoristila Klara Apotekar.
Pred časom ste dejali, da je
ne boste motili v času, ko
uči hoditi hči. Kaj pa sedaj?
Najraje ne bi nič govoril.
Tu sta vsekakor še Tina in
Ana Velenšek. Ali jih bom še
prepričeval in bomo v trile-
tni ciklus krenili z njimi ali pa
se bomo posvetiti mlajšim, je
trenutno vprašanje, na kate-
rega še ne poznam odgovora.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Zelo pomembna zmaga za samozavest
NA KRATKO
Hokejisti Celja so v soboto
v državnem prvenstvu go-
stili ekipo SŽ Olimpije (5:4).
Ljubljanski klub v DP in
ligi IHL nastopa s pomlajeno
zasedbo, a takšna je več ali
manj tudi celjska. Gostje so
po 14 minutah vodili s 3:0.
Celjanom je nato uspel popol-
ni preobrat. Za izenačenje je
bil dvakrat strelec Rok Kolar
(zaradi ozkega kadra se je iz
branilca moral preleviti v napa-
dalca), enkrat pa podajalec, ko
je zadel Žan Flajs. Njegov brat
Jan je celjsko ekipo popeljal v
vodstvo, toda v 58. minuti je
svoj še drugi gol dal Celjan v
ljubljanski vrsti Martin Črepin-
šek. Sledil je razburljiv podalj-
šek, ki pa ni dal zmagovalca
in sledili so dodatni streli. Za
Celje sta bila uspešna Žan Flajs
in Nik Grahut.
Foto: PETER OCVIRK
Prijetno so s svojim prihodom in glasnim navijanjem presenetili navijači Celjski grofje.
V ospredju Vrtačičeva in Jost
Slovenske Konjice: Na državnem prvenstvu v cestnem teku
na deset kilometrov sta se nenadejano veselila Klemen Bojanc
(Štajerska) in Anja Fink (Slovan). Bojanc je premagal favorizi-
ranega Mitjo Krevsa. Član celjskega Kladivarja Jan Brešan je
ostal tik pod odrom za zmagovalce. Pri ženskah je bronasto
medaljo osvojila Tjaša Vrtačič iz Atletskega kluba Šentjur. Na
polmaratonski razdalji sta slavila Celjan Vinko Jost in Katja
Martinšek. Triinštiridesetletni Jost je 21 kilometrov pretekel
v eni uri in osemnajstih minutah, pred drugo uvrščenim je
imel skoraj osem minut prednosti.
Srabotnik na Špico z bronom
Bratislava: Slovenski kajakaši so na svetovnem prvenstvu
v slalomu na divjih vodah edino medaljo osvojili na moški
ekipni tekmi. Sloveniji so bron priveslali Peter Kauzer, Celjan
Martin Srabotnik in Niko Testen. Sodniki so jih zaradi dotika,
ki ga nihče ni videl, kaznovali z dvema sekundama pribitka.
V soboto bo na Špici v Celju mladinsko in člansko državno
prvenstvo v slalomu. Ekipne vožnje za mladince se bodo
začele ob 14.30, uro kasneje še za člane, finalne vožnje za
posameznike bodo ob 17.00.
Št. 39, 30. september 2021
ŠPORT
19
Krstno vodenje celjskega moštva za Simona Sešlarja s srečnim koncem
V spomin
Iz izgubljenega položaja
skoraj do zmage
Po dveh porazih Celja zapovrstjo, v Stožicah z Olim-
pijo in v Mariboru, je vodstvo kluba odpustilo trener-
ja Agrona Šaljo in na njegov položaj ustoličilo Celjana
Simona Sešlarja. Njegovo moštvo je v ponedeljek odi-
gralo zadnjo tekmo 11. kroga v 1. slovenski nogometni
ligi. Razburljiv obračun med gostitelji in nogometaši
sežanskega Tabora se je končal z 2:2.
DEAN ŠUSTER
Janez Goršič (1946–2021)
Obe moštvi bi lahko dose-
gli po pet zadetkov ali več,
precej priložnosti je bilo po-
sledica nedopustnih napak
obramb.
Sešlar zadel z
menjavami
Vprašanje, kdo bo sloven-
ski prvak, je v zadnjem času
podobno ugibanju, kdo bo
osvojil naslov šampiona v ligi
prvakov. Možnosti naj ne bi
imela le Aluminij in Kalcer,
ki pa zgolj finančno ne sle-
dita ostalim. Slednji je v Sto-
žicah uprizoril senzacijo in
Olimpijo ugnal s 3:2. Mnogi
še vedno trdijo (nekateri že
30 let), da je slovenska liga
slaba, toda tekmi v Domžalah
(Maribor 3:3) in v Celju sta
navdušili sicer maloštevilne
gledalce. Ko je teka in boje-
vitosti na pretek, potem tudi
zadetki ne izostanejo. Temu
smo bili priča med gostova-
njem Kosićevega Tabora, ki je
povedel z 2:0. Dobre pol ure
pred koncem je Sešlarju pre-
ostal le »all-in«. Na igrišče je
poslal Žana Benedičiča, Tjaša
Begiča in Adama Jakobsna.
Slednja sta delovala, kot da
ju je »snel z verige«. Gostje
so zapravili nekaj zaključ-
nih žog za zmago, celjski
nogometaši pa so v 75. (Žan
Medved) in 80. minuti (Ivan
Božić) poskrbeli, da Sešlar ni
klavrno začel trenerske zgod-
be na štadionu, na katerem je
dosegel prvi gol. Popolno ve-
selje je preprečil vratar Kopri-
vec po poskusu Jakobsna v
izdihljajih srečanja. Za Tabor
Med polčasoma so kramljali pomembni možakarji. Branko Veršič (desno)
je bil še lani športni direktor državnega prvak Celja, Almir Sulejmanović
(levo) je bil s Celjem pokalni prvak leta 2005, do lovorike pa je v prvem delu
sezone z goloma pomagal tudi Dragan Čadikovski.
je dva gola dal Dino Stančić,
Denis Kouao pa je bil šprinter
in maratonec.
Zadovoljen s točko
»Pošteno sem že dvomil, da
bom dobil priložnost voditi
člansko moštvo Celja. Nato
pa je prišla dokaj nepričako-
vano. Vesel sem in počaščen.
Zaradi zgledne urejenosti
kluba imam vse možnosti,
da pokažem, iz kakšnega
testa sem,« je Simon Sešlar
komentiral ponudbo, ki je ni
zavrnil. S Šaljo je odšel tudi
Toni Usnik (usoda Dragana
Čadikovskega ni znana), Se-
šlar pa si je za pomočnika
izbral Marka Križnika, ki
mu neizmerno zaupa. »Moje
igralce je ovirala prevelika že-
lja, nasprotniki pa so bili zelo
kakovostni v prvem polča-
su. Zelo dobro so vedeli, kaj
morajo storiti. Nekaj je tudi
nam uspevalo, a je to bilo
premalo za dober rezultat. V
drugem polčasu so naše za-
vore popustile. Z rezultatom
moramo biti zadovoljni, tudi
z načinom, kako smo ga do-
segli. Lahko bi se vse skupaj
zavrtelo tudi v drugo smer,«
je bil objektiven Sešlar, ki je
prepričan, da bo njegova eki-
pa boljša iz tekme v tekmo.
»Naivnega trenerja
imajo«
Dušan Kosić je ostal zvest
sebi in svojim načelom. S
Taborom je skušal povsem
nadigrati Celjane, a mu to v
popolnosti ni uspelo, čeprav
bi mu lahko, če bi v ključnih
»V drugem polčasu so naše zavore popustile. Z rezultatom moramo biti
zadovoljni, tudi z načinom, kako smo ga dosegli,« je govoril trener Simon
Sešlar na novinarski konferenci, na kateri smo znova spoznali nov obraz v
širokem štabu službe za odnose z javnostmi pri NK Celje.
»Jezni smo, ker nismo vzeli celotnega izkupička,« je priznal trener Tabora
Dušan Kosić.
trenutkih, zlasti pri vodstvu
z 2:0, njegovi varovanci bili
bolj zbrani v zaključkih ak-
cij. Čestitali smo mu za po-
gum, zanimalo nas je, zakaj
so njegovi igralci puščali
toliko prostora v obrambi
pri prepričljivi rezultatski
prednosti. »Naivnega tre-
nerja imajo …« je odvrnil
»Dule« Kosić in nasmejal
prisotne na novinarski kon-
ferenci. »Imajo trenerja,
ki bi rad nenehno stiskal
nasprotno obrambo in ki
se še ni naučil zapreti tek-
me,« je še na to temo dodal
v Celju izjemno priljubljeni
Ljubljančan. Nato je prista-
vil: »Jezni smo, ker nismo
vzeli celotnega izkupička.
Tekma je bila vsebinsko
bogata, zanimiva.« Sodnika
Mertika iz Odrancev smo
nameravali pohvaliti, toda
Kosić je opozoril na skok in
gol Klemna Nemanića: »Lo-
gično zame bi bilo, da bi so-
dnik gol priznal, nato pa bi
iskal pomoč iz sobe za Var.
On pa je sprva dosodil pre-
kršek našega igralca, nato je
sledilo preverjanje dogodka
na posnetku.« Na tekmi so
bili Bojan Prašnikar, nekda-
nji kapetan Celja Janez Pišek
in tudi Branko Veršič, špor-
tni direktor celjskega kluba
v šampionski sezoni. Skoraj
prazno tribuno so obiskali
fantje vseh mlajših klubskih
selekcij, ki niso hranili gla-
silk. Včeraj so Domžale igra-
le zaostalo tekmo v Kopru,
tja bodo Celjani odpotovali
v nedeljo. Potem bo Sešlar
– med premorom zaradi re-
prezentančnih tekem - začel
popolno prenovo fizične pri-
prave moštva.


Žal ni zdržal boja z zahrb-
tno boleznijo. Vse življenje je
bil športnik, plavalec in roko-
metaš, ter glasbenik. Za več let
je prevzel vodenje očetove vul-
kanizacije na Mariborski cesti.
Verjel je v zdravo življenje, kar
mu žal ni prineslo tistega, kar
je želel … Še spomladi je vneto
plaval, lani je bil državni pr-
vak med veterani. Seveda je
plaval že v mladosti. Mladina
je udarniško gradila bazen,
on pa je leta 1957 ob odprtju
prvi skočil vanj in zaplaval.
Nastala je znana plavalna
generacija: Boris Orel, Matic
Šušteršič, Alti Vošinek, Bruno
Toplak, Dani Vrhovšek, Ja-
nez Goršič … S pomočjo dveh
srbskih trenerjev so bili med
najboljšimi mladimi plavalci
v Sloveniji. Janez je bil najbolj
uspešen v delfinovem slogu.
Hkrati se je Pepi Kuzma
pri Partizanu lotil rokometa.
Oblikovala se je generacija le-
tnika 1946, Jure, Silvo, Žare,
Andrej, Cviki, dva Janeza …
Janez je bil najprej strelec z
razdalje, edini, ki je svetovnim
prvakom Čehoslovakom na
prijateljski tekmi v Celju nasul
osem golov (od enajstih). Leta
1964 so se, morda tudi zato,
da se ne bi z bratom Tonetom
preveč kosala, stari in mladi
združili v eno ekipo in začel se
je pravi celjski rokomet, ki ga
gledamo še danes. Prihajali so
novi igralci in Janez je uspešno
igral tudi na mestu krožnega
napadalca. Takšnih, ki bi na
dveh igralnih mestih igrali res
uspešno, ni veliko. Igral je do
leta 1972, ko je z muzikanti
odšel na mednarodno turnejo.
Bil je odličen pevec in bob-
nar. Dejvi Hrušovar, tudi sam
mlad celjski rokometaš, ga je
kmalu privabil med osmerico
skupine Pepel in kri, za basi-
sta. Janez se je veselil evrovi-
zijskega »Dneva ljubezni« v
Londonu, no, na oder jih je
žal lahko šlo samo šest. Sicer
pa je prepeval vse do zadnjih
dni, do poslovilnega koncerta
za prijateljem Dejvijem. Bil
je idejni vodja koncertov na
božični večer v središču Celja.
Tudi rokometa se je rad držal.
V zadnjih letih je bratu poma-
gal pri delu v rokometni šoli,
doma in poleti na šolah ob
morju. Nekaj Janezovih sopo-
tnikov in prijateljev je zapisalo
svoje misli.
Mile Čepin: »Janeza se spo-
mnim, ko sem ga kot otroka
večkrat videl sedeti na kamnu,
NA KRATKO
Novoletna turneja na Ljubnem!
Ljubno ob Savinji: Prizadevnim ljubenskim organizator-
jem sta zaupani tekmi novoustanovljene novoletne turneje v
smučarskih skokih za ženske. Trenutno že potekajo gradbena
dela, s katerimi bi zagotovili razsvetljavo 31. decembra in 1.
januarja leta 2022. Tekmi bosta namreč na sporedu po moških
kvalifikacijah v Garmisch-Partenkirchnu oziroma po drugi
tekmi moške turneje na novega leta dan.
Garićeva s štiriletno zvestobo
Celje: Košarkarica Cinkarne Sara Garić je postala polnole-
tna, nato pa je s celjskim klubom podpisala štiriletno pogod-
bo. Dijakinja 1. Gimnazije v Celju je v knežje mesto iz Ilirije
prišla pred začetkom minule sezone. Na zadnji tekmi finala
državnega prvenstva si je strgala kolensko vez, v mesecu
juniju jo je v Mariboru operiral Iztok Pilih. Vodstvo Cinkar-
ne pričakuje, da se bo Garićeva pod obroče vrnila v začetku
naslednjega leta. Včeraj so Celjanke v uvodnem krogu lige
Aba gostovale v Beogradu pri Partizanu. (DŠ)
ko je ob cesti čakal mamo Ma-
rijo, ki se je vračala iz gledali-
šča. Skupaj sva jo pričakala ob
mojem klavirju. Pred očmi mi
bo ostal z bazena.« Žare Pre-
singer: »Janez je bil del gene-
racije 46, kot je rad poimeno-
val našo rokometno klapo, ki
je skupaj z njim dosegala lepe
uspehe v takratni državi. Bili
smo klapa na igrišču, na poto-
vanju, v gostilni, povsod smo
spletali nove zgodbe, poskrbeli
za kakšen nov štos. Bil je naj-
večji borec med nami, nepopu-
stljiv, vedno nas je bodril, nam
dajal moči. Samo takšni in
tako smo lahko dosegali, kar
smo. Kot pevec je poskrbel, da
smo skupaj ubrali tudi kakšno
njegovo pesem. Zelo ga bomo
pogrešali, ostal bo vedno v
naših spominih!« Silvo Krelj:
»Naša generacija se je s špor-
tom začela ukvarjati po otvo-
ritvi bazena. Skoraj vsi smo
postali plavalci, vaterpolisti,
nazadnje nas je pri Partizanu
Pepi Kuzma zbral za rokomet.
Janez je bil med najbolj borbe-
nimi in vztrajnimi. Vedno dru-
žaben, morda včasih jeznorit,
pa spet za vice. Bili smo prava
klapa, to so bili res lepi časi.
Na vlaku smo peli, Dejvi nas
je bolj poslušal, Janez je bil
vodja. Moja psička sta od
vseh obiskovalcev skakala le
po njemu.« Andrej Cimerman:
»Janez je bil nepogrešljiv član
celjskega dixieland ansambla
skoraj 15 let. S svojim imitira-
njem Louisa Armstronga, ki je
bilo skoraj enako originalu, in
s svojim posebnim slogom bo
ostal med poznavalci te zvrsti
glasbe nepozaben. Pomagal je
v vseh fazah razvoja ansam-
bla, čeprav s svojstvenim na-
činom komuniciranja, vendar
je znal stvari pravilno posta-
viti in tudi razumeti. Zelo ga
bomo pogrešali.«
20
MALI OGLASI / INFORMACI42E
Št. 39, 30. september 2021
ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, težke od 450
do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.
865

KUPIM
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od
letnika 2007 naprej, kupim. Telefon 040
688-768.	851
PREDVI DEN APRAZN JENJA
PO NASE L JIH V02021
ODDAM
DVE mladi muci, črno in s progami, pustita se
prijeti in sta vajeni reda, oddam. Telefon
041 763-195.	862
STROJI
september -aoktober
MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE vZCaedljoub, Vrojvnaiku, Štorah in na Dobrni
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari in
ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim.
Telefon 040 507-060.	851
CISTERNO in trosilec hlevskega gnoja kupim.
Telefon 040 833-018.	851
TRAKTOR in nekaj priključkov kupim. Telefon
041 680-684.	p
STANOVANJE
Tel.:o(03) 42 50 300
ODDAM
NOVO ogrevano stanovanje oddam paru ali
mlajši upokojenki za manjšo pomoč na
kmetiji. Telefon 041 522-776.	877
V CELJU na Otoku oddam opremljeno enosob-
no stanovanje. Telefon 031 687-043. 883
ŽIVALI
PRODAM
3E7t . p1361. 090. 250.0281. 2
KRAVO, čb, z drugim teličkom in telico lis/
limT,ebrlej:o, (p0ro3da)m 4. Te2lef5on00431 09501-092.
.	819
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon
041 755-882.	872
BREJE krave in telice ali krave s telički, me-
snate pasme, s pašnika ali iz hleva, po
IXN FXOX RM 6AC
BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam.
Informacije po telefonu 070 402-762.
875
Medlol g O R inC M YK, ku-
mpiamj. Pjluačnilioj takoj + davek. Telefon 041
m65a3j-,2j8u6n. ij	p
TEGLICoEriincakrapvrei zŠamzaakorlt knuepmimo. Telefon 031
832-520.	870
PRODAM
BELO mešano grozdje prodam. Cena po do-
govoru. Telefon 031 301-738.	839
120 bal (kocke) sena in otave, dve košnji,
prodam. Telefon (03) 580-5332, 068
171-225.	860
RDEČE grozdje, neškropljeno, prodam. Tele-
fon 5461-764.	871
RUMENO šmarnico prodam. Telefon 031 621-
MY K stran 20s
VINO, rdeče, modra frankinja, ugodno pro-
dam. Cena 0,60 EUR/l. Telefon 041 720-
499.	p
JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 884
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
esmiLA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
aja Oderlap je predstavila Zalju bljene pesm i. »V
eskedmaj pnoavpeizsaallal ekgaern dštairrni iljBuHrbIeŠeOnzdneain. lsSokkkaelcaiujdi,sbŽpeaelesšcon, iLPcožoenš,icl
r pozdrav, Govorijo, da boi drpruo gdai mp. rTsetleafnon d(0a3l,) N54a8j-1 u8
orak in Sanjam. To so res lpjouldbanezenske pesmi,
namPovRaOleDmAMojomladost. Preppoevaanl. a sem jih kot m
lica.« Majo jekasneje v svojo spremljevalno sku
enamIdmnio. xdtTueazleadlf iodmnpeik0olsč4av1nenaakj9eb9 nsik9ler-a.9mbs1»n0leBoe., ivhld rjaeenlpesdveonjetgiastsihrcaav. tOorbjeenv,ekmi jjee vbi
LNvIzCOorzanigkrozidnje d, 1o0b0ael,lri kpjoišhrijmsapateolrjo. čVaetsee plao sem, da sem s
coe iporkdotli iičzpnaidha ngjulajasgboedi,nčliekpao vin pdo nbo vdnot obdui dila te legenl
, ersempreprana,aootumnogeposu
nlae ongeekaa,jprloetamn.Hazveanaajl.apHozakor-atziu tmakeovavnsjie.skupaj ohran
mrui. nTelnefaone0n4e1 9a81 n-0a76jb. o2l4jš4i0h slovenskih avtorjev
mICOinTanUnaarkeeadnKneigwštaavsanokaiNjbnoaovllejašgkisah tseldonveiknas iknihR advitaorCjevlj.e«
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste, pred nesnostjo, in 3-kilogramske
purane za pitanje, prodamo, pripeljemo
na dom. Telefon 070 545-481. p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
stjo, prodamo. Brezplačna dostava na
dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02)
582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne
in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55,
Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800,
051 379-031.	p
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in iz-
ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo,
prC I T R me-
M P lR O M
OD0% d Ë LEaC T RI C
02 g/6kmC,e s(ltojNpen,ja tiOzepulsetoxfvPoE)Un.oRO0Pv64.3p1r, sipr7edc4eifi1čnič-iz0iznp2eus8atli d.suškpikoviiohh r ma8bo6a3t
nmekPvoezvpRmeoasbA0rtigv, Š0zovu3sIne–aČab4čni,Enj4eia,8gion a×k p z1ozrr0angmkuoa.d.OlblPijg.onreliVjsikepnobčeavevnadaj,iaoozwkzwsldliawddsn.o(tciCitkmeOrooč2e)ealjnze.mcsčni.eaosrjepnooehmvpreogamvišbnPanrnoeijmešM,i pvroadna imjne.
Telefon 041. 916-93. 9. ..	866
STE INVALID IN POTREBUJETE
OSEBNO ASISTENCO?
POMAGALI VAM BOMO:
PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE,
POISKATI OSEBNE ASISTENTE,
ZAPOSLITI ASISTENTE
IN IZVAJATI ASISTENCO
info3rrr@gmail.com
031-833-800
BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam.
Cena po dogovoru. Za več informacij po-
kličite številko 041 661-767.	879
BIKCA simentaPlcaR, OstaDreAgaM17 dni, prodam.
Telefon 070 250-441.	810
KBOIKKCOAŠIsinmeesntiacelcaja, rsktiacree, graja 6ve m, čersneeceivn, gprao--
hdasmte. ,Teplreefdonne0s4n1os7t9jo4,-3in283.-kilogram8s8k2e
fKonU0P70IM545
): 4,3 – 6,3 l/100 km, izpusti CO2: 114
,a00po0m31e–m0b,0n0o 0p7r4ispge/vkamjo, šktepvoilsol atrbdšnainhj
arave. Citroën si pridržuje pravico do s
508420 164071-223.
np
PrITiAsvtNjaoE, k(prparvorediainmkteool.i mceBrzebazzipnalakičornl,aapnod šoeisrmtšai vŠatacjneikar-
Mzpdsukoim,s k.ttueiVpzriormednj.aPuelnasšečsniilnkoiaoctažTvkieobijhav+oatod, latkvezelseukfi.odnTneoal(e0vnfo2.jn)e
OPREMA
CpeeltjeelinTealepfoodna 0ri3m1o4. 6K1m7e9ti8ja 0iz41Lo7p6a3te8 5050,
20.
ega anarhizma eno osebo, oddam.
am,eneedrgentsasatozpazinvcamjeazjhenaniha,	V filmu nastopajo Pe
letja o
meo tdjoab,ro ov
kvdoarinojenjvezghoovdenme uEsvtvraorpjea-.	OPREMLJENO stanovanje z balkonom,
glasbene in tudi neglas- m², v pritličju, za dve osebi ali man
STANOVANJ
a Petrom Lovšinom je	ODDAM
deset let pevske kariere,
m² velik vrt primerno tudi za
Fotvoeč:,joMdrauržkino,,šDt. eenlberegleotskOe iczke
2014-61-100-8, prodam za 12

Š0N5O1 3te7l9ič-k0o31s.imentalko, težko 250 kgp,
prodam. Telefon 030 693-866. p
LIČKO in bikca, čista limuzina, stara 4
Tmeelesfeocne,0t4e1žk5a4715-7069d.o 180 kg, prodaŠm4.
AsŠviInČjEi, uogdo3d0nodopr2o0d0amkgo,. inDodmveapčarvihčr barneaj.i
Telefon 041 996-166.	803
PRAŠIČE domače vzreje različnih
izločene svinje za zakol ali na
rejo, prodam. Možna dostava. An
met ja z azn. eeon
TELIČKO simentalko, izredno lepo,
in DEBELE ali suhe krave in telice za zakol
vjao p6i5m3.-2P8la6čilo takoj + davek. Telefon
1.	.
6	KMETIJSKI
60 PRIDELKI


in samičko, č
stara 6 mesecev
o
r
rdleče,Š ce

647-223.
p 602-441.
MODRO frankinjo ali merlot, grozdje ali vin
prodam. Cena po dogovoru. Telefon 03
534-970
.
Št. 39, 30. september 2021
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce je omagalo,
dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal.
ZAHVALA
V 81. letu življenja se je od nas
za vedno poslovil draTgei rmmoži,
oče, dedi in prade»dFiataln
0h3r1aVn5j9en1,-INCENC PREM(pSirinaR zCgiLtoyd)nijne
0312459419-	ubijali (ali b
iz Zabukovja pri FrankolovemHarleyja Qu
(19. 7. 1941–19. 9. 2021) neon.) Pote
jih nadomes
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sonseadčoitma,npjreij sac-
teljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, da-
rovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovkiazkaodnbjiitpi o»tki.u
Hvala gospodu patru Branku Cestniku za oprsaevbljien aombredn,j
npodg2r4e0bni službi Raj iz Vojnika, pevcem s Frandkooblorovepgoa stnere
a hrana, pevcem iz Nove Cerkve in govornici Dčakrjai.nje na k
7. 23V2s2em in vsakemu posebej še enkrat iskrenaOhCvEalNaA. : 3
pred ne- Žalujoča žena Nada in vsi njegovi Ant-ma
dostava	»Ali nalaš
j i	» naa p
Zdaj se spojčeij ,(
ljubeče srcsem,
zdaj se spočsijetes,
delovne roke …
ZAHVALpAristopu ne
prej obratn
Ob izgubi drage mamen, ibmabaicper,apvrav-
babice in taščOe CENA: 6
9nDi 2p4a3šAe3, NTELsICeIcOu,CsipmreondEtaam.o T, eKlerefojonA v07e0Mve4t4e5m-8mN58e.- IBKREliJmO uAtzeinic, oRtesžimkoe
.	2467 pašni, prodam
za zakol TELIČKOizls Rlimim, tsekžkioh 2T4o0 pklgicin, Kproašničca,4
prašiča,	tžk (2617. 08 k. 1933d–16.T 9l. f2020131) PRAŠIČE d 30
4. 2437	t5e5ž9ke8g2a0 170 kg, prodam. Telefon 031 PRAŠiIČE, odd 30č
rsoedaimskoreno z5a5h9v-8a2l0ju. jemo vsem sorod24n6ik6om, znsvainnjec,edmom ianča
prijate.ljemBR, EkJiO stetleicojosimv etnatkalokovperloidkaemm. Tešlteefovnilu posdparmeom. Zibliranmao
5z6a9d-2n8j7i. poti. Z0a7h0v2a5l9a-1v7s0e.m, ki ste darov2a4li7c5vetje, sTveleečfoen, s0v3e1t3e1
m2a4še41in darove za cerkev ter nam izrazili sožalje. Iskrena
phrvoadalam.Klemnu Jagru za opravljen obred, govornici Petri
Ko2l4š4e6k, Jelki in Magdi Knez za nošenje križa in luči, po-
grebni službi Laško, Domu starejših Laško za vsakodnevno
,osstakrrebgao, pomoč in toplo besedo, skupini Mjav za odpete
ž50alEoUsRti, nke, trobentaču Leonu Polancu in kolektivu Veteri-
5. 2446	narske postaje Laško.
žno tudi Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
L 69
-OSTALO
550 kg, za 970PRODAM
težko 220 kg,
lCeIfSoTnER0N3O1 J4a6k1li-č, za sok ali vino, 100 l, pro-
dam. T2e4le5fo4n 070 277-772.	846
iBnUteKlOičVkAosushtaardorva prodam. Telefon 051 822-
lefo3n6003. 1, 840-	p
LIČKALNIK koruze, star les ostrešja, »lege«,
15 m – »trami«, prodam. Telefon 031
80 k7g2,5-d6o7m2.ače	864
K0R4O1M7P9IR7,- d0r5o2b.nejši, za praženje in tri cister-
ne Ino2x,43601, 70 in 100 l, prodam. Telefon
mes0e3c1e,7r9o8d-3ov7-5.	p
D. RTVeAle, fmoneša0n3a1, 6 m, prodam. Telefon 041
951-02924.62	819
V OKOLICI Šmarja pmroedajim. 2Z5a0 kbgomj opdrre
frankinje in pranšioča,p toežvkegžae 17z0 Akgle.
Telefon 031 777k-3l5o3.st … Pomempb
OBIRALEC koruze SiipgtroarntaadoB4e0,neincoiroednDi
in tehtnico Libela, teža 300 kg, prodam.
Telefon 041 261-676.	878
VHODNA vrata (hrastova s steklom) in več
notranjih vrat, vse dobro ohranjeno,
ugodno prodam. Telefon 031 511-133.
880
16 m³ suhih gabrovih in bukovih drv, žaga-
nih na 40 do 45 cm, prodam. Cena po
dogovoru. Informacije po telefonu 041
637-754.	p
SOD Inox, 300 l, zelo Nugaodnoo pbroadalmi pCo
dogovoru. Telefon 070 555-855. 881
PRI PRODAJALCIH ČASOPISrOV
i
.si

zijski šov,
,
RO K SNEŽIČ –Razkrivamoskrite nepremičnine,Janševega svetovalca
ZORAN STEVANOV IČ –eAnticepilski. populist izkorišča jezo in strah ljudi
MARKO NOČ – Nova vlada se ne morejpohvaliti z bojem proti korupciji
.JANEZ JANŠA – Se že pripravlja na predčasne volitve?
IM Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
in telicepkruapvuijjeom, .je čas,
ek. Telefon k04i 1c 6e5li3 r-ane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko
zasanjaŠš5s5e v spomine.
akojZ+AdaHveVk. ALA
Poslovili spmo se od
aMapraišnetAinneak;Rdtao,IokJidzEamkE MnzaelkoaLrtaedrAokob-iKAR
ra naj Nicholas WPinRdOiznDgBAoRvMešf7na (neon,
čim več zgodben(irhojternek2o2v. i2z. fi19lm52a) in
gi, ki preRdDvEČsEevminožželalhijtnoihpsorkt, a2z50atliit,rokv,aceknoa
Iskrena hvala1 EvUsRe/mlit,erk, iprsotdeamn.aTmelevfonte0h40te7ž9k6-ih trenutkih stali
maniroabmsitri3ag8nr8iei,nkMi saoripjorapvocsparteamštilui d2n4iaj3az4,adnji poti.
nŠep eonpkorlant ohmvaalan. zičaedsaro. vTaenromcivneatlj,e,sasmveače, svete maše in
enost, ki KpRoMvNzI krroočmaptigro, lkaožvriuolznboeoinbl,seljasemedo eov. vokorloj-
rŽ.oablušjtoičri:hvzsijuntjrean2ji.4
p
t Bvil sAi tnrtd-emn,akna kor skala,
boZi. FlC.epnkoaokpomandečoedgnoivj,oak- akor hrast.
4-4I2n9 .p rišel2j4e5d3an usode,
)b.e, Nokekolmii cjaeo Šzgmroaurčšjaei,l skalo,
7r0a4č1u4k-ni9 8jae5t.ez2l,o4dm6a2i l hrast.
agende poZlaAgaHlcVaA L A
i. hToeldefnonos0t3i1. 3V18t-4e3m0.
rVatvornekič, 21n.esešpkte2om4d6bi3ra 2021, smo se na
kpsotocrkaaonp2 iaElUtišRač, ulsa vnseakžaFir1na,2na5,kolovem poslovili
m. Toeldeflojun b0e5g1a2m28o-9ž2a2, .očeta in dedija
PAVLIJAPETŠERPZUEPA2GN46C9LIČA
iz Stražice 5 na Frankolovem
(29. 5. 1957–16. 9. 2021)
Za2h4v7a3ljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
pizolotič,eniezrekli sožalje in delili z nami spomine iz njegovega
t	življenja.
aPvoag, rperoš-ali ga bomo vsi, čeprav bo vedno ostal z nami v naših
za koline.	srcih.
Žalupjoči: žena Marjana, sin Peter, hčerka Tatjana in
njen mož Petar ter vnukinje Nataša, Tijana in Emilija
n
Srce j1e8o2m1 agalo,
tvoj dih je zastal,
vozaičneka, tmeosčp- omin
eb, ov gzaar avnecdijin, o ostal.
00.	ZAHVpALA
sZkpiaompovu Sste3ijl, an1m8a5se/jr1ei6š0dkrRiagi partner, oče,
emn,t oMdličanotočt iomphroainjoednvoe-b, er sosed
odiinvS nJoaRsdhalREBjEerGvCoIeaSČnlTniaRnjIpuR.KoA aNdkOogOcpoirvjisokrkoule.icŠTodelBrearTfaomknoe0Ap5fir1old3maN9m3a.- CER
461	2460
461. iz Krajnčice 19, Šen2tj4u6r0
DOMAČO (r5e.po1,. k1o9le6r1ab–o14in. p9e.tn2a0js2t1r)ac
Ob boleči izgteubai icsperoisakmre. neoe zoanhvaljuje-mo. sosedom za ne-
sebično pomoč ter prijateljem in zna2n4c3e9m za stisk roke v
težkih trenKuAtMkIiNhS.KOHpveačlSamzeadedreavroo, v9aKnwe, r sabvleječneo, cvetje, denarno
eno kuproilmnoosčezionnopisnndavasodžimanljiašk.a
Vsem še enkragtrieslkcarepnraodhavmal. aTezlaefsopnr0e3m1 s2t7v6o-0n8a6n. jegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njego2v4i43
ence na obKalUi PCIkhMupeismilinpizrčerpžaimvl
ljubezen kalita unpiemgointoizvropasmt .i
PPOoČImTNeIŠmKO bprnikoli:cos, lstaavroed.no 3b0 rleitt, akunpsimk.
pTreilerfeodn i0l4 p0 o774la-1s6t6n. em roma8n5u1,
STAR sem 35 let, iskren, pošten, deloven,
imam svoje stanovanje in avto. Iščem
žensko, staro od 30 do 40 let, iskreno,
pošteno, delovno, preprosto, iz cele Slo-
venije. Pišite na naslov: dhrvatic@gmail.
com.	p
KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za-
raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p.,
Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur,
telefon 070 711-680.	845
BELO grozdje za vino kupim. BMW 2500,
letnik 1995, nevozen, prodam. Telefon
041 209-768, Matjaž.	869
P oroke
isaLtaešlkj oIan
drPaomroi čigilraasta se: Andreja ROŠ in
žMaa.rtin KRHLIKAR, oba iz Litije.
Žale(cPZ)
Poročili so se: Špela TERGLAV
iz Griž in Igor HORVAT iz Celja,
Patricia POGORELEC in Srečko
GRAŠINAR iz Tabora, Veronika
PRISLAN in Martin BIZJAK, oba
s Polzele, Katarina HOHNEC in
Michael Dan WINBUSH, oba iz
Nemčije.
Mozirje
Poročili so se: Nina PEČNIK
iz Trnovca in Lovro GOSTEČNIK
iz Radegunde, Maja PRISLAN in
Jernej VASLE, oba iz Ponikve pri
Žalcu.


»Bila si naše sonce,
sedaj si nebesna zvezda,
ki v objemu Večne Ljubezni
razsvetljuješ naš vsakdan.«
(Petra Kolšek)
ZAHVALA
DRAGICA ŠUSTER
rojena Gaber
iz Tevč pri Laškem
(20. 10. 1950–7. 9. 2021)
Ob bolečem spoznanju, da nam je njena nenadna bolezen
zlomila, njena smrt pa strla krila naših src,
se zahvaljujemo za oporo in razumevanje v preizkušnji
zahrbtne bolezni in izraženo sočutje ob trenutkih slovesa,
podarjeno cvetje, sveče, žalne telegrame ter svete maše.
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, SB
Celje (oddelku za bolezni prebavil in pulmološkemu od-
delku), UKC Ljubljana (pulmološki oddelek), Onkološke-
mu inštitutu Ljubljana, osebnemu zdravniku Marku Rateju
in medicinski sestri Sari Deželak za posluh, prilagajanje
hitrim spremembam in nudenje strokovne pomoči, župni-
ku Roku Metličarju za nudenje duhovne opore in čuteče
trenutke slovesa, župniku Iztoku Hanžiču za opravljen
pogreb, vokalnemu kvartetu Lirika za čutno odpeto sveto
mašo in pesmi slovesa ob grobu, JP Komunala Laško za
organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, cvetličarni
Marjetka iz Rimskih Toplic za čudovite cvetlične aranž-
maje, kolektivom podjetji: NLB, SB Celje – Oddelek za
bolezni prebavil, CSD Celje – Enota Laško ter vsem, ki ste
nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pa vas
nismo posebej imenovali.
Hvala, da se je boste spominjali v mislih in molitvi.
Hvaležni: vsi njeni najdražji, ki v duši nosimo njeno
neomajno vero, upanje in ljubezen, ki nikoli ne umre.
p
Tiho odpade list,
ostane radostno upanje
v novo vzklitje,
ko se ustavi srce,
obmolkne vse,
ostaneta le tišina
in večna bolečina.
V SPOMIN
29. septembra je minilo leto dni, kar si nas je zapustila draga
mama, tašča, babica in prababica,
FRANČIŠKA
GRAČNER
(21. 2. 1929–29. 9. 2020)
4. oktobra pa bo minilo 34 let, kar ni med nami dragega očeta,
tasta, dedka in pradedka
IVANA GRAČNERJA
(24. 12. 1929–4. 10. 1987)
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, postojite pred
njunim grobom, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: domači
p
Smrti
Celje
Umrli so: Terezija SKALE iz Za-
grada, 90 let, Marija GOLUB iz Celja,
78 let, Josip KLAPŠIĆ iz Celja, 87
let, Emiljan KREUTZ iz Celja, 80 let,
Jožef JAZBEC iz Celja, 88 let, Zlat-
ko TRAP iz Velenja, 63 let, Anton
BELIŠ iz Velenja, 84 let, Frančišek
FLORJANC iz Žalca, 86 let, Tonček
KOPUŠAR iz Rečice ob Savinji, 51
let, Miran BRŠEK iz Matk, 59 let,
Janez BORIŠEK iz Velenja, 52 let.
Velenje
Umrli so: Marija DOBELŠEK iz
Šoštanja, 89 let, Štefan PEVNIK
iz Velenja, 77 let, Frančiška HRI-
BERNIK iz Velenja, 93 let, Karol
KLINC iz Pake pri Velenju, 85 let.
Laško
Umrla sta: Danijela KAMNI-
KAR iz Konca, 88 let, Ana TA-
ŠKER iz Brstovnice, 88 let.
Šentjur
Umrla je: Vladislava VERBIČ iz
Grobelnega, 97 let.
Žalec
Umrli sta: Tanja CEHNER iz
Žalca, 69 let, Irma NOVAK iz
Latkove vasi, 79 let.
Mozirje
Umrla je: Marija Pavla MA-
KŠAN iz Mozirja, 81 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 39, 30. september 2021
KINO
CINEPLEXX
Spored od 30. 9. do 6. 10.
Dnevi besa – akcijski, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 20.50
Igra groze – grozljivka, drama
petek, sobota, nedelja, torek,
sreda: 18.50
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda:15.30
sobota, nedelja: 13.30, 15.30
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek: 16.10
petek, torek, sreda: 16.50
sobota, nedelja: 14.50, 16.50
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek: 15.40, 17.40
petek, torek, sreda: 15.40, 16.20,
17.30
sobota, nedelja: 14.10, 16.20,
17.30
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler
četrtek: 17.20, 19.00, 19.20, 20.30
petek: 16.00, 18.00, 19.45, 21.10,
22.00
sobota: 13.50, 14.50, 16.00,
18.00, 19.45, 21.10, 22.00
nedelja: 13.50, 14.50, 16.00,
18.00, 19.45, 21.10
torek, sreda: 16.00, 18.00, 19.45,
21.10
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler, 3D
četrtek: 16.00, 18.00, 20.00, 21.10
petek: 17.00, 19.15, 20.15
sobota, nedelja, torek, sreda:
17.00, 19.15, 20.15,
Prvič na robu – drama, roman-
tični
četrtek: 15.40, 20.00
petek, sobota, nedelja, torek, sre-
da: 18.30, 20.00
Shang-Chi in legenda o desetih
prstanih – akcijski, pustolovski,
fantazijski
četrtek:18.10
petek, sobota, nedelja, torek,
sreda: 20.30
Stopnja smrti – akcijski, triler,
fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 21.30
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek: 16.00, 17.30
petek, torek, sreda: 15.50, 17.40
sobota, nedelja: 14.00, 15.50,
17.40
Viking Viki in čarobni meč –
animirani, pustolovski
četrtek:15.50, 17.50
petek, torek, sreda: 16.40, 18.20
sobota, nedelja: 13.40, 15.00,
16.40, 18.20
Vonj po rožah – komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 19.30
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Ni čas za smrt – akcijski,
pustolovski, triler
SOBOTA
17.00 Moj brat lovi dinozavre –
družinska komedija
20.00 Vonj po rožah – komedija
NEDELJA
16.00 Viking Viki in čarobni
meč – animirana akcijska avan-
tura, sinh.
PONEDELJEK
19.00 Minari – drama
Muzej novejše zgodovine Celje, Zgodovinski arhiv
Celje in Fit media
vas v sredo, 6. oktobra 2021, ob 18. uri
vabijo v
Celjski dom
na pogovorni večer ob knjigi
ODKRITO IN ZAKRITO V ČASU
OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE
CELJSKI VEČERI 1989–1993
Z uglednimi gosti se bosta pogovarjala
direktor MnZC dr. Tonček Kregar
in avtor knjige Jože Volfand.
Vstop prost.
http://www.muzej-nz-ce.si
ČETRTEK
19.00 Minari – drama
PETEK
19.30 Ni čas za smrt – akcijski,
pustolovski, triler
SOBOTA
19.30 Ni čas za smrt – akcijski,
pustolovski, triler
NEDELJA
19.00 Ni čas za smrt – akcijski,
pustolovski, triler
SREDA
19.00 Minari – drama
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 30. 9.
18.00 Velenjska promenada
Pevski zbor OŠ Gorica
večeri v amfi teatru
19.00 Galerija Velenje
Zvonko Čoh in Andrej
Rozman Roza
pogovorni večer
19.00 Dom kulture Slovenske
Konjice
Koncertni cikel pri
Didiju: LJD Ensemble,
Milan Lamovec – Didi
koncert
www.novitednik.siwww.radiocelje.si

19.19 Preddverje mestne
knjižnice Velenje
Štefan Kardoš; Jožica
Atelšek: Plastenje s(r)
amot
predstavitev knjige bo vodil
Orlando Uršič
PETEK, 1. 10.
18.00 Celjska kulturnica
XXII. Celjska fotografska
razstava 2021
odprtje razstave
19.00 Dom kulture slovenske
Konjice
Koncertni cikel pri
Didiju: Drumartica,
Franjo Funkelj – Frenk
koncert
SOBOTA, 2. 10.
17.00 Gledališče Celje
Nava Semel: In podgana
se je smejala
abonma po posebnem
razporedu in izven
19.00 Dom kulture Slovenske
Konjice
Koncertni cikel pri
Didiju: Kaja Draksler,
Irena Tomažin, Anja
Golob
koncert
20.00 Dom kulture Velenje
Jazz Continuo
(Slovenija/Hrvaška)
koncert, abonma Klub in
izven
NEDELJA, 3. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje,
Knežji dvor
Celeia – mesto pod
mestom
javno vodstvo po razstavi
19.00 Dom kulture Velenje
Talija velenjska –
Ljubezen moja
premiera monoigre Karlija
Čretnika, KD Gledališče
Velenje
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, velika dvorana
Jesen veje v aleji
samospevi Josipa Ipavca v
izvedbi sopranistke Urške
Arlič Gololičič in pianista
Marka Hribernika, koncert
spada v sklop Ipavčevih
kulturnih dni; vstop prost
19.00 Dom kulture Slovenske
Konjice
Koncertni cikel pri Didiju:
Celjski godalni orkester
koncert


PONEDELJEK, 4. 10.
9.00 do 17.00 Muzej usnjarstva
na Slovenskem v Šoštanju
Teden otroka v Muzeju
Velenje
brezplačen ogled razstav
za otroke in mlade do 18.
leta
10.00 do 18.00 Velenjski grad in
Hiša mineralov
Teden otroka v Muzeju
Velenje
brezplačen ogled razstav za
otroke in mlade do 18. leta
17.00 Dom kulture Velenje, mala
dvorana
Hiša na vrhu neba
predstavitev knjige Tatjane
Pregl Kobe (ob tednu otroka)
TOREK, 5. 10.
16.00 Grad Podsreda
22. Praznik kozjanskega
jabolka
Hermanova ustvarjalnica –
delavnica in ogled razstave
Herman Lisjak; vstop prost
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Z igro do dediščine v
tednu otroka, Dnevi
evropske kulturne
dediščine
Hermanova ustvarjalnica
Bonton pri mizi in
vodeni ogled po razstavi
Hermanov bonton;
za otroke in družine
brezplačno
SREDA, 6. 10.
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Odkrito in zakrito v
času osamosvajanja
Slovenije – Celjski večeri
1989–1993
z Jožetom Volfandom,
avtorjem knjige ter gosti se
bo pogovarjal dr. Tonček
Kregar
Ostale prireditve
ČETRTEK, 30. 9.
9.00 Začetek v Muzeju Laško
Dnevi evropske kulturne
dediščine – Vsaka peta hiša
na sprehodu po mestu
bodo z zgodbami obudili
spomin na nekdanje laške
gostilne; vodenje tudi v
petek in sredo ob 9.00 in
16.00, ter torek ob 9.00

9.30 Aktivator, center alternative
in ustvarjalnosti Šentjur
Interpretacija dediščine
v praksi
delavnico bosta izvedli
Janja Sivec in Teja
Peperko, etnologinji in
kulturni antropologinji
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja: Obišči
in okusi Celje
sprehod z lokalnim
vodnikom po starem
mestnem jedru, vodenje je
brezplačno
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic: Beremo
skupaj
vstop prost
19.30 Kulturni dom Vransko
Kako ravnati v
konfl iktnih okoliščinah?
predaval bo psihiater in
komunikolog dr. Željko
Ćurić
PETEK, 1. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Obleka naredi lisjaka?
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton; za
skupine
10.00 do 19.00 Cankarjeva ulica
Velenje
Promenada okusov
kulinarična tržnica z okusi
tradicionalne in sodobne
kuhinje
16.30 Fakulteta za komercialne
in poslovne vede Celje
Okrogla miza: Blizu in
daleč v novi realnosti
sogovorniki: dr. Dan
Podjed, Maksimilijan Jani
Tušak in Dušan Utroša
ter voditeljica Mojca
Kranjc bodo spregovorili o
življenju, delu in študiju v
novih razmerah, prijave:
referat-vis@abitura.si
18.00 Ipavčeva hiša Šentjur
Folklorno-kulinarični
dogodek
predstavili bodo plese z
začetka 20. stol., povezane
z meščansko temo
SOBOTA, 2. 10.
9.00 Titov trg Velenje
Podjetno Velenje
predstavitev storitev in
izdelkov podjetij iz Velenja
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 30. septembe
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 1. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 2. oktober
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 3. oktober
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
4. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 5. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 6. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 39, 30. september 2021
NAPOVEDNIK
23
9.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, mala dvorana
1. izkustvena art
delavnica za odrasle
vodi: Manja Koren Kodele
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
10.00 do 13.00 Mestno središče
Celja
Tržnica Podeželje v
mestu
prodaja lokalnih pridelkov
in izdelkov s kmetij,
predstavitev domače obrti,
turističnih in ekoloških
kmetij
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnice
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
11.00 Staro mestno jedro Celja
Prikaz priprave drv za
kurjenje na podeželju
kmečko opravilo bodo
prikazali člani KD bratov
Dobrotinšek iz Škofje vasi
11.00 Zbirno mesto: TIC Stari
grad Celje
Jesenska vodenja na
Starem gradu
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
11.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba
prvošolke Ane
prijave na spletni strani
Tehnoparka
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost – šow z
WAW efektom na temo
znanosti ( v sklopu
ogleda Tehnoparka Celje)
prijave na spletni strani
Tehnoparka
16.00 Velenjski grad
Pozabljeni pok
predstavitev proizvodnje
sodavice in pokalice oz.
kraherla
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja – po
starem mestnem jedru
vodenje je brezplačno
NEDELJA, 3. 10.
8.30 Zbor pri gostilni Banovina
na Virštanju
22. Praznik kozjanskega
jabolka
13. tradicionalni pohod po
kozjanskih sadovnjakih;
pohod bo v vsakem
vremenu
15.00 Grilova domačija, Lipje pri
Velenju
Jesen na Grilovi domačiji
člani društev bodo
predstavili, kako so se
ljudje včasih pripravljali
na zimo
PONEDELJEK, 4. 10.
17.00 Knjižnica Velenje, otroški
oddelek
Jesensko drevo
ustvarjalna delavnica
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori o življenju in
smrti
voditeljici: Metka Klevišar
in Julka Žagar, na Zoomu
TOREK, 5. 10.
10.00 Knjižnica Šentjur
Knjižna čajanka: Josip
Ipavec
vstop prost
17.00 Knjižnica Ponikva
Ura pravljic: Beremo
skupaj
SREDA, 6. 10.
9.00 Fotoatelje in galerija
Pelikan
Razglednica mojega
mesta
fotografska ustvarjalnica;
za skupine
9.00 Zunanji lapidarij
Pokrajinskega muzeja
Celje, Savinjsko nabrežje
Obrazi Alme Karlin
literarno-likovna delavnica
za celjske osnovnošolce
9.00 AZ Ljudska univerza
Velenje, Večgeneracijski
center Planet generacij
Razgibajmo telo z Lucijo
brezplačna delavnica
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica hologram:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9.
razreda; prijave na spletni
strani Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje.
Cool Tool delavnice
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
16.00 Knjižnica Planina
Ura pravljic: Beremo
skupaj
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
za otroke, starejše od treh
let
18.00 Celjska kulturnica Celje
Interpretacija poezije
literarno-gledališka
delavnica
18.00 Slovensko-bavarska hiša
Podsreda
22. Praznik Kozjanskega
jabolka
razstava starih sort jabolk
ter razstava fotografij
Sončna vrata avtorice Lee
Babič
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja
Pokrajinski muzej Celje – Knežji
dvorec: Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbir-
kah Pokrajinskega muzeja Celje
(do 3. 10.), Od groba do groba
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje
– spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednarodna
skupinska razstava Onkraj meja,
ki jo je Center sodobnih umetno-
sti Celje pripravil v sodelovanju
s Koroško galerijo likovnih ume-
tnosti, Slovenj Gradec; do 5. 12.
Šola za hortikulturo in vizualne
umetnosti Celje: razstava Poletje
– 3, dela III. celoletne likovne ko-
lonije Štirje letni časi, do 31. 10., in
fotografska razstava prve generacije
fotografskih tehnikov; do konca leta
Muzej Laško: razstava Pivo v
kozarcu; do 31. 10.
Savinov likovni salon Žalec: V
dvoje gre lažje, razstava likovnih
del članov likovne sekcije KUD
Žalec; do 3. 10.
Dvorec Novo Celje: V odboju
svetlobe, dela slikarja Sandija
Červeka, krajinske arhitektke
Ane Kučan, kiparja/performerja
Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe
Skaberne, fotografa Gorazda Vil-
harja in slikarke/grafi čarke Moj-
ce Zlokarnik; do 3. 10.
Knjižnica Šentjur - oddelek
za odrasle: knjižna razstava v
okviru Nacionalnega meseca
skupnega branja: 170 let Mohor-
jeve družbe; do 10. 10.
Knjižnica Šentjur – oddelek za
otroke: knjižna razstava v okviru
Nacionalnega meseca skupnega
branja: Kaj bi bral, da bi (spo)
znal?; do 10. 10.
Kulturni center Šmarje: razsta-
va Moj košček raja amaterske sli-
karke Cvetke Berginc; od 31. 10.
Grad Podsreda: razstava članov
Društva steklarjev Slovenije, do
31. 10.
Atrij velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov, avtorja Staneta
Špegla; do nadaljnjega
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kultu-
re; razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra

Prostori društva Kdlu GAL na
Rečici ob Savinji: razstava likov-
nih del 11. tabora Ljubiteljskih
slikarjev in fotografov Slovenije
do konca septembra
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Kulturnozgodovinska raz-
stava, Od gotike do historicizma
po korakih (prilagojeno za osebe
z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur: Voj-
na za samostojno Slovenijo – 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice

Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-
te na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnolo-
ška zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodont, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni štadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-
no-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja
Šaleško in Zgornjo Savinjsko doli-
no v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Vele-
nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz
preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razsta-
va iz zbirke prvih beril zbiratelja
in kulturnika Marjana Marinška



Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 39, 30. september 2021
Pihnil ga je
Foto: Andraž Purg - GrupA
Šuštarska nedelja v Celju
Foto: SHERPA

Št. 39/ Leto 76 / Celje, 30. september 2021
Konjiški maraton: organizatorji so
se znova izkazali str. 42
V Gorici pri Slivnici Pridih malteških
bo spominski park str. 32 vitezov ostaja str. 34-35
Nekoč ukradena,
danes služi drugim
26
INTERVJU
Št. 39, 30. september 2021
Alma Sedlar o korupciji, žvižgačih in medijih
»Še vedno bi se spustila v
preiskovanje zgodbe«
»Gre za abstraktno vprašanje, za resnico kot fi lozofski pojem. Na to, ali obstaja
objektivna resnica in kaj je, ni mogoče odgovoriti na kratko,« odgovori donedav-
na predsednica nevladne organizacije Transparency International Slovenia dr.
Alma Sedlar na vprašanje, ali danes, v času, ko se zdi, da nihče več nikomur ne
verjame, prava resnica sploh obstaja. Smo v obdobju, ko drug drugega obsojamo
že na podlagi, kdo je cepljen in kdo ni. Kot da živimo vsak v svojem svetu in
kot da bo boj za resnico ostal nedokončana zgodba. Sedlarjeva je mednarodna
strokovnjakinja s področja preprečevanja korupcije, nekdanja namestnica pred-
sednika Komisije RS za preprečevanje korupcije, a tudi nekdanja novinarka, ki
je svoje novinarsko poslanstvo začela v naši medijski hiši Novi tednik in Radio
Celje. In zato intervju začenjamo s pojmom resnice.
SIMONA ŠOLINIČ
»V tem stanju družbe se je bolj smiselno vpra-
šati, koliko je danes nepristranskosti in objektiv-
nosti. Kaj je resnica, morda v kakšnem primeru
ne bomo nikoli izvedeli. Morali pa bi zaupati
odločevalcem, da jih vodijo nepristranske od-
ločitve in ne zasebni interes. Enako bi morali
zaupati, da tudi medije vodijo poklicna načela
in nepristranskost. Novinarji so zavezani etične-
mu kodeksu. Sama sem kritična bralka, kritično
dojemam svet. Težko verjamem komurkoli, tudi
veliki moralni avtoriteti, če bi mi želela prodati
nekaj kot absolutno resnico.«
Pogrešate novinarstvo?
Zdaj ne več, a priznam, da sem ga pogrešala
kar nekaj časa, ko sem končala svoje delo v no-
vinarstvu. Najbolj verjetno zato, ker sem novi-
narsko delo začela opravljati že pri šestnajstih
letih in mi je postalo način življenja, ne le poklic.
Res je, začela sem v vaši medijski hiši in za to
bom vedno hvaležna, predvsem takratnim kole-
gom, novinarskim legendam, ki so mi omogočili
novinarske začetke in tudi osebnostni razvoj.
Spodbujali so me na moji poti. Zdaj bolj kot ne
»Zaupati je treba tudi sebi in se pri
tem zanašati na lastno pamet ter znati
presoditi, kaj je uporabna in nepristranska
ter predvsem resnična informacija.«
z zanimanjem samo spremljam, kaj se dogaja z
novinarstvom in mediji …
… opažam, da je v zadnjem času zaupanje
v medije zelo okrnjeno. Zakaj?
Spomladanska raziskava Valicona v Sloveniji
kaže, da je stopnja zaupanja v medije relativno
nizka, toda še bolj zaskrbljujoče je, da ljudje naj-
manj zaupajo državnemu zboru. Pri medijih je
zelo težko natančno ugotoviti, kaj je razlog in
kaj je posledica nizkega zaupanja ljudi. Verjetno
je razlog tudi v spremenjenih razmerjih glede
lastništva medijev in tudi v prodoru spleta, ki je
prisoten v vseh porah življenja. Ogrozil je veliko
klasičnih medijev, predvsem tiskanih. Mislim,
da je razlogov za manjše zaupanje v novinar-
stvo več, a to nikakor ne spremeni tega, da je
pomembno in da je tudi v Sloveniji precej kako-
vostnih medijev. Veliko je perspektivnih mladih
novinarjev in tudi starejših, ki kljub mnogim
izzivom vzdržujejo pravo novinarstvo.
Bi bilo družbeno stanje boljše, če bi bila
stopnja zaupanja v družbo, v sočloveka večja?
Boljše bi bilo, če bi zaupali ustanovam ali po-
litikom, predvsem slednjim, da nas bodo vodili
v pravo smer, v smer najboljšega za javno do-
bro in za dobro vseh ljudi. Vendar bi si morali
zaupanje zaslužiti. Žal ni tako. A spet ni tako
zelo slabo, da nas bi to lahko pripeljalo na raven
paranoje. Po raziskavah državljani Slovenije že
nekaj let najbolj zaupajo gasilcem in medicin-
skim sestram, tudi učiteljem. Slednjim ljudje bolj
zaupajo predvsem v zadnjem letu, ravno v času
pandemije, kar je zanimivo. To kaže, da ljudje
vendarle zaupajo tistim, ki s svojim znanjem in
veščinami neposredno pripomorejo k varnemu
življenju ljudi, predvsem tistih, s katerimi imajo
neposreden stik. Politikom ljudje ne zaupajo
toliko, verjetno tudi zaradi zaskrbljujoče nizke
ravni politične kulture in žal tudi pogosto nizke
ravni integritete.
Ampak to se ne sklada s tistim, kar je mogo-
če prebrati na družbenih omrežjih, ki se zdijo
kot nek vzporeden svet. Gre za dvoličnost? Saj
je slaba politična kultura doživela razmah
ravno na socialnih omrežjih …
Socialna omrežja so samo mehurček. Glede
na raziskave, ki sem jih spremljala, je na Twit-
terju relativno nizek odstotek ljudi. Twitter velja
za omrežje za izražanje stališč in če si v tem
mehurčku, se vse vrti okoli nekaterih, ki piše-
jo točno določene stvari. Želim povedati, da se
tako lahko hitro ustvari napačen vtis, da je to
resničnost, čeprav to socialno omrežje zajema
relativno malo uporabnikov. Druga stvar sta
vprašanji, katere so prave in resnične informa-
cije in kje jih preveriti. Tu vidim odgovornost
medijev, kajti če bi prepričali ljudi, da bi
verjeli verodostojnim informacijam,
bi jim ljudje bolj zaupali. Ko sva se
prej pogovarjali o novinarstvu –
spremljam medije, zase lahko re-
čem, da vem in nekako čutim,
katerim medijem in pred-
vsem katerim novinarjem
lahko zaupam. Zato ravno
te pogosteje spremljam, saj
so zame kredibilni. V tem
času se recimo veliko govo-
ri o »boju« med cepljenimi
in necepljenimi. Najprej
preberem prvi članek ali
poslušam eno novico, nato
preverim, kaj pišejo drugi
mediji, tudi tuji. Tako si na
podlagi različnih virov infor-
macij ustvarim svoje mnenje.
Zaupati je treba tudi sebi in se
pri tem zanašati na lastno pamet
ter znati presoditi, kaj je uporabna
in nepristranska ter predvsem re-
snična informacija.
Ljudje ne verjamemo
vedno odmevnim zgod-
bam, o katerih be-
remo v medijih, ko
žvižgači tudi javno
opozarjajo na dolo-
čene nepravilnosti.
Bo ta padec zaupanja
povzročil, da se bodo
žvižgači manj odloča-
li za to, da bodo javno
spregovorili?
Na splošno ne
drži, da pridejo
vse informacije
o nepravilno-
stih v medi-
je, ko go-
vorimo
o žviž-
gačih.
Kajti
večina ljudi na domnevne nepravilnosti najprej
opozori interno, torej v neki organizaciji javnega
ali zasebnega sektorja, kjer so zaposleni. Če v
organizacijah obstaja t. i. varen kanal za prijavo
nepravilnosti in če žvižgači vedo, da bo nekdo
njihovo prijavo vzel resno ter se odzval, pri če-
mer se jim ne bo maščeval, večina žvižgačev
domnevne nepravilnosti najprej prijavi znotraj
organizacije. To velja predvsem takrat, ko je
žvižgač prepričan, da bodo v organizaciji sum
nepravilnosti preiskali in posamezniku, ki je za-
devo prijavil, nudili ustrezno zaščito. V naslednji
fazi se osebe ponavadi obrnejo na sindikate, ne-
vladne organizacije, kakršna je Trasnparency
International, zunanje ustanove, kot so policija,
tožilstvo, Komisija RS za preprečevanje korupci-
je, in pogosto šele v zadnjem koraku na medije.
Je na tej točki pomembno zaupanje v te
ustanove?
Da. Želim povedati, da v resnici relativno ni-
zek odstotek takšnih primerov opozarjanja na
nepravilnosti pride v medije. Na splošno pa je
res ustvarjen vtis, da je tega zelo veliko, saj so
posamezne zgodbe v medijih zelo odmevne
zaradi vsebine. Odmevnost je velika tudi zato,
ker obstajajo primeri, ki kažejo na povračilne
ukrepe zoper ljudi, ki na nepravilnosti opozori-
jo. V medije pride zgodba največkrat takrat, ko
žvižgač v organizaciji na določeno nepravilnost
opozori in potem vidi, da
se ni nihče od-
zval.
To-
rej ti
notranji kanali, varovalke ne delujejo dobro v
tovrstnih primerih?
O tem obstajajo splošni podatki, predvsem
na mednarodni ravni. Število prijav, ki jih o ne-
pravilnostih podajo žvižgači pri nas, ni visoko.
Slovenija nima ustrezno zakonodajno urejenega
sistema, ki bi natančno urejal notranje mehaniz-
me, ni ustreznega sistema, ki bi učinkovito ščitil
žvižgače pred povračilnimi ukrepi. Za zaščito
prijaviteljev je sicer pristojna komisija za pre-
prečevanje korupcije. Nekateri sektorji so morali
pripraviti navodila na podlagi zakonodaje, na
primer v bankah, tam ukrepi za varno prijavo
nepravilnosti in zaščito prijaviteljev obstajajo.
Vedno več je tudi podjetij, ki se ta mehanizem
nadzora trudijo uvesti po svojih najboljših mo-
čeh. Velik problem je predvsem na zakonodajni
ravni. Tam, kjer so mehanizmi vzpostavljeni, je
število prijav domnevnih nepravilnosti relativno
nizko.
V kakšni družbi živimo, da nekdo opozori
na nepravilnost ali sum korupcije in nato sledi
zoper njega maščevanje oziroma odpoved de-
lovnega razmerja, namesto da bi nepravilnosti
odpravili?
Vse zgodbe niso tako črne kljub odsotnosti
ustrezne zakonodajne zaščite. Ponekod so se
žvižgači uspeli poravnati z delodajalci, dobili
so odškodnino, ampak gre za individualne
primere. Pri nas na žalost traja zelo dolgo, da
se neka zadeva razjasni na sodišču. Če človek
prijavi sum nepravilnosti, ga delodajalec mor-
da odpusti, postopek na sodišču lahko traja
kar nekaj let. Ko na koncu žvižgač tožbo dobi,
mu resda povrnejo stroške, a je vmes tudi
treba preživeti. Velikokrat namreč odpoved
delovnega razmerja ni edini povračilni ukrep,
ki so ga ti ljudje deležni. Manjka ustrezna za-
konodajna zaščita. A se je kljub vsemu na
področju zaščite žvižgačev v zadnjih desetih
letih kar nekaj stvari spremenilo. Žvižgači
in njihova zaščita sta relativno novi podro-
čji. Večina držav je v zadnjih 20 letih spre-
jemala tovrstne zakone in pri tem videla,
kaj je v praksi ustrezno in kaj ni, zato so
nekatere stvari države sproti spreminjale.
S tem so ustvarjale dobre prakse. O zaščiti
žvižgačev danes vemo več kot pred leti.
Kaj je ključnega pomena pri njihovi za-
ščiti?
To je odvisno od primera do primera, tudi
od države do države, kakšno ureditev ima na
tem področju, kakšni so zakonsko določeni za-
»V zdravstvu se pretaka ogromno
javnih sredstev, zato je zlata jama
za različne interese, tudi zasebne, ki
se pogosto mešajo z javnimi.«
ščitni ukrepi, a predvsem je to odvisno od narave povra-
čilnih ukrepov. Najbolje je seveda, da sploh ne pride
do potrebe po zaščiti, torej da so v praksi pravočasno
sprejeti in uvedeni preventivni ukrepi, da sploh
ne pride do tega, da bi morali zaščitne ukrepe
uporabiti. Za najučinkovitejšo zaščito velja
zaščita posameznikove identitete. Kajti če
je njegova identiteta zaščitena v organi-
zaciji, kjer opozori na nepravilnosti,
bistveno težje pride do povračilnih
ukrepov. Drugače je, kadar se žvi-
žgač sam javno izpostavi v me-
dijih. Takrat obstaja več drugih
mehanizmov, od pravne pomo-
či do nudenja medicinske ali
psihološke oskrbe. Idealno je
narediti tudi načrt zaščite.
In če žvižgač izgubi služ-
bo …
… mora biti zakonodaja
jasna in točno predpisati,
kakšne so obveznosti
delodajalca. Ta mora
dokazati, da delavca ni
odpustil zaradi povra-
čilnih ukrepov, kar ni
Št. 39, 30. september 2021
INTERVJU
27
Dr. Alma Sedlar. Donedavna
predsednica organizacije
Transparency International Slovenia,
največje nevladne organizacije,
ki se ukvarja s preprečevanjem
korupcije. Sedlarjeva, tudi
profesorica filozofije in pedagogike,
je avtorica knjige Žvižgači, mediji in
korupcija. Kot novinarka je pred leti
prejela nagrado Društva novinarjev
Slovenije za izstopajoče novinarske
stvaritve. Je naša nekdanja
sodelavka, ki je bila pri iskanju zgodb
in poročanju izjemno prodorna ter
zvesta iskanju resnice. Ni skrivnost,
da je bila zaradi tega pogosto trn v
peti številnim ustanovam.
zelo enostavno. Pomembno je, da sodišča te
sodne postopke izpeljejo hitro, ne da trajajo
več let. Pomembno je še, da se delavec čim
prej vrne na delovno mesto, če je to le mo-
goče, in da organizacija prepreči morebitno
šikaniranje, v tem primeru znižanje plače,
premestitev, onemogočanje izobraževanja in
podobno. Obstajajo tudi skrajni primeri, ko
so žvižgači fi zično ogroženi. Takšnih situacij v
Sloveniji sicer na srečo skorajda ni. Obstoječa
slovenska zakonodaja omogoča, da komisija
za preprečevanje korupcije predlaga ogroženo
osebo za program za zaščito prič, kar v praksi
pomeni predvsem fizično varovanje.
Obstaja »profil« žvižgača?
Dobro vprašanje. Pred leti je veljalo, da so
žvižgači visoko moralni in imajo visoke etične
vrednote in ne prenesejo korupcije ter tega, da
kdo povzroča škodo javnemu interesu ali orga-
nizaciji, v kateri delajo. Z leti smo ugotovili, da
lahko žvižgače vodijo tudi drugi motivi. Danes
velja, da motivi, ki vodijo posameznika pri prijavi
suma nepravilnosti, niso več toliko pomembni.
Kako to mislite?
Ni toliko pomembno, kaj vodi posameznika
k prijavi suma nepravilnosti, ključno je, ali je bil
žvižgač, ko je domnevno nepravilnost prijavil,
utemeljeno prepričan, da je informacija, ki jo je
podal, resnična. Gre za preprečitev zlonamerne
prijave. Reciva, da nekdo vidi nadrejenega, da je
ta od koga vzel kuverto, in pri tem nima možnosti
raziskovati ali zbirati dokazov, ampak le logično
sklepa, da je nadrejeni prejel podkupnino in ga
prijavi. Prijavitelj v primeru, da bi se ugotovilo, da
ni šlo za dajanje oziroma jemanje podkupnine,
ne bi smel biti kaznovan. Takrat, ko je dogodek
videl, je bil prepričan, da je bila zadeva resnična
in je to prijavil v dobri veri. Če bi se recimo prijavi-
telju nadrejeni zaradi nečesa zameril in bi takšno
lažno prijavo zatem namerno podal, bi to štelo za
zlorabo instituta, kar pomeni, da bi takšno ose-
bo lahko doletela kazen zaradi namerne podaje
lažne oziroma zlonamerne prijave.
V povezavi z nasiljem vrsto let govorimo, da
moramo v družbi vzpostaviti ničelno toleran-
co. Je pri korupciji enako? Zdi se, kot da smo
se v družbi sprijaznili, da obstaja.
Težko je odgovoriti na vprašanje, ali se je
družba s korupcijo sprijaznila. Ničelna tole-
ranca na področju korupcije je drugačna kot
pri nasilju. Pri nasilju je zelo jasno z zakonom
opredeljeno, kaj je in da udarec ni sprejemljiv.
V idealnem svetu bi resda enako morda moralo
veljati pri korupciji. Ampak je hkrati utopično
pričakovati, da bomo živeli v družbi, kjer ko-
rupcije ne bo. Nemogoče je pričakovati, da jo
bomo kdaj povsem izkoreninili. Ko govorimo
o ničelni toleranci do korupcije, je to močno
sporočilo, ki daje vedeti, da v neki organizaciji,
javni ali zasebni, korupcije ne bomo dopuščali.
Če vodstvo zagovarja ničelno toleranco, bi to
moralo pomeniti, da je sprejelo vse ukrepe za
preprečevanje korupcije in da podpira izvedbo
teh ukrepov in da bo koruptivne osebe tudi
ustrezno kaznovalo. Enako velja za državno
raven. Pred leti je bilo v Sloveniji o tem več go-
vora, bolj smo bili občutljivi na ta pojav. Danes
se o tem govori manj, čeprav se povsod ustvar-
ja občutek, da je vse narobe. Zato poudarjam
– pomemben je odnos vodstva organizacij,
podjetij, odločevalcev, vlade, predvsem je po-
membno njihovo zavedanje o preprečevanju
korupcije, pomembna so sporočila, ki jih v
zvezi s tem podajajo, in dejanja. Bojim se, da
je v Sloveniji to v zadnjih letih precej v zatonu.
Preprečevanje pomeni preventivo. Kaj je
preventiva v tem primeru? Osveščanje, ničel-
na toleranca, zavedanje o uničevalnih posle-
dicah korupcije? Ali tega manjka?
V zadnjih letih se je res ogromno naredilo na
področju preventive. Toda njeni učinki se poka-
žejo šele z leti. In te učinke je zelo težko izmeriti.
To je drugače kot pa denimo evidenca storilcev,
ki so bili zaradi korupcije kaznovani. Nenazadnje
je tudi v imenu Komisije RS za preprečevanje
korupcije beseda preprečevanje, čeprav javnost
od te komisije pogosto pričakuje, da bo nekoga
kaznovala, ga recimo poslala v zapor. Tega ne
more, ker so za to pristojni drugi organi. Glav-
ni namen komisije je že od nekdaj preventivno
delovanje. Komisija ima veliko mehanizmov na
voljo, med drugim morajo funkcionarji prijavljati
lobistične stike ali svoje premoženje in spremem-
be premoženjskega stanja. Gre še za omejevanje
nasprotja interesov, omejitve poslovanja in po-
dobno. Tu je še osveščanje ljudi, vedno več je
poudarka na delu z mladimi na področju etike
ter integritete. Preventiva je zelo široko področje,
veliko je možno narediti, a je težko meriti njene
učinke, še posebej kratkoročno.
Analiza Transparency International kaže,
da »netransparentno lobiranje lahko privede
tudi do ugrabitve države s strani interesnih
skupin, ki imajo privilegiran dostop do odlo-
čevalcev, s čimer je tudi tveganje za korupcijo
bistveno večje«. Govorimo o ugrabitvi države?
Kot da se lovk koruptivnih posameznikov eno-
stavno ne da porezati …
V Sloveniji ljudje na žalost precej mešajo javne
interese z zasebnimi. Relativno lahko je v naši
državi priti do odločevalcev, ki imajo veliko moč
– če samo pogledamo kadrovanje v državnih
podjetjih. Na tem področju je veliko tveganj.
Transparentno lobiranje je pomemben preven-
tivni mehanizem na področju boja proti korupci-
ji, ampak je razumevanje tega pogosto napačno.
Lobiranje ima velikokrat negativen predznak,
saj ga samodejno povežemo z nečim slabim.
Po drugi strani z lobiranjem pri odločevalcih
za določene interesne skupine praviloma ni nič
narobe, dokler je takšno lobiranje transparen-
tno. K transparentnosti pa naj bi pripomoglo
tudi redno prijavljanje lobističnih stikov nad-
zornemu organu. Vedeti je treba še, da obstaja
veliko možnosti, kako se izogniti prijavam lo-
bističnih stikov, in da jih je težko nadzorovati.
Če bo nekega politika lobist obiskal v pisarni v
parlamentu, politik ve, da mora to prijaviti. Kdo
lahko prepreči, da se nekdo ne bo z lobistom
srečal v klubu za tenis ali na nekem otoku? No,
zgodi se potem lahko, da je pri tem prisoten tudi
žvižgač, ki vse to posname …
Trenutno je najbolj na udaru zdravstvo.
Vsem so znane zgodbe o zaščitni opremi, re-
spiratorjih, dodatkih, žilnih opornicah … Za-
kaj je zdravstvo – tako se zdi – odličen poligon
za korupcijo? Ni nadzora ali ni možnosti zanj,
ker so te lovke preveč razpredene?
V zdravstvu se pretaka ogromno javnih sred-
stev, zato je zlata jama za različne interese,
tudi zasebne, ki se pogosto mešajo z javnimi.
Zadnja zdravstvena kriza je nazorno pokaza-
la, in ne samo v Sloveniji, številne sistemske
pomanjkljivosti in odsotnost nadzora, po-
»Ljudje bi se morali zavedati nevarnosti sovražnega govora,
moralo bi se ga omejiti in kaznovati, kajti politiki si z njim nabirajo
politične točke. To je njihova preprosta enačba. Dokler jim tega
nihče ne prepreči, nimajo razloga, da bi prenehali to početi.«
manjkljivosti v zakonodaji s področja javnega
naročanja, pomanjkljive postopke, ki so zelo
povečali tveganja za korupcijo. Vse to je bilo
prisotno že prej, pred epidemijo, ki je vse te
dejavnike samo pospešila in pokazala na ne-
slutene razsežnosti izgubljenega denarja in
resursov, ki so šli v napačne roke. V epide-
miji se je pokazalo, da je takšna zdravstvena
kriza, v kateri bi moral biti prvi cilj reševanje
življenj, tudi priložnost lahkega zaslužka za
marsikoga. Če samo pogledamo, kako strmo
je naraslo število podjetij z zaščitno opremo …
Nekateri so imeli srečo, da so bili takoj »pri
koritu«. Kako so ta sredstva dodeljevali? Kaj
je Slovenija od zaščitne opreme dobila? Koliko
je bilo verjetnih zlorab? Vprašanje je, ali bodo
te zgodbe kdaj dobile epilog. Epidemija je po-
vlekla na dan vse najslabše, pokazala številne
pomanjkljivosti, ki bi jih država morala urediti,
da bi bila bolje pripravljena na naslednjo krizo.
Organizacija Transparency International
Slovenia je na področju transparentnosti v
družbi storila veliko. Hkrati opazujemo in
ves čas spremljamo zgodbe, ki kažejo, da se
dogajajo primeri, ki upanje v boljši svet hitro
porušijo. Se počutite kdaj nemočno?
Transparency International je na globalni rav-
ni največja nevladna organizacija, ki ima enote v
več kot sto državah in deluje na področju boja s
korupcijo. Transparency International Slovenia
– društvo Integriteta je del te pomembne med-
narodne organizacije. Organizacija pomembno
»Epidemija je povlekla na dan
vse najslabše, pokazala na
številne pomanjkljivosti, ki bi
jih država morala urediti, da
bi bila bolje pripravljena na
naslednjo krizo. To obdobje
je prikazalo neslutene
razsežnosti izgubljenega
denarja in resursov, ki so
pogosto šli v napačne roke.«
pripomore k preprečevanju korupcije na nacio-
nalni in globalni ravni. Predvsem kot novinarki
se mi je kdaj dogajalo, da sem se počutila ne-
močno – ko se recimo ni spremenilo nič kljub
javnemu zgražanju ali celo ovadbam na podlagi
novinarskih člankov zaradi sumov korupcije ali
drugih nepravilnosti, ki že pred dvajsetimi leti
niso doživele epiloga na sodišču. Da, včasih sem
se počutila nemočno. Ta razočaranja se samo
stopnjujejo, sploh pri poklicih, kakršnega sem
opravljala oziroma ga opravljam. Lahko bi celo
rekla, da človek nato postane nekoliko ciničen,
ker vidi, da se redko kaj spremeni. Ali pa se utr-
di. Nekako se potem navadi na to, ampak nika-
kor si ne sme dovoliti, da mu to vzame voljo …
… da bi delal naprej še bolj zagnano?
Da. Zavedati se je treba svojega poslanstva,
vizije, tega, da imaš rad svoje delo in poklic. Po-
membno je vztrajati. Ta vztrajnost je še toliko
pomembnejša, če ni politične volje za spremem-
be v družbi, v kateri se prepletajo korupcijske
afere in ki je prepredena s sistemsko korupcijo,
ki ne doživlja sodnega epiloga. Enostavno vse to
samo dodatno povečuje delovni zagon.
Ne moreva mimo sovražnega govora. Za-
dnja leta kažejo, da pri tem skoraj ni meja.
V svoji karieri ste ga veliko preučevali. Kaj
ga krepi?
Na tem področju je podobno kot z žvižgači.
Danes sovražni govor ni nič manjši problem,
kot je bil pred leti. Morda je le bolj raziskan
in je v družbi večja osveščenost o tem, am-
pak vse to ni omejilo tega pojava. V Sloveniji
sovražni govor širijo predvsem politiki in od
tam gre navzdol, nižata se raven diskurza in
kultura komunikacije v družbi. Politiki bi mo-
rali dvakrat premisliti, preden kaj »čivknejo«
predvsem na socialnih omrežjih. Ljudje bi se
morali zavedati nevarnosti sovražnega govora,
moralo bi se ga omejevati in kaznovati, kajti
politiki si z njim nabirajo politične točke, to
je njihova preprosta enačba. Dokler jim tega
nihče ne prepreči, nimajo razloga, da bi to pre-
nehali početi. Na drugi strani se zdaj dogaja, da
se ljudi kaznuje zaradi izražanja mnenja, kar je
začetek konca demokracije. Svoboda izražanja
in svoboda medijev sta ključna postulata vsake
demokratične družbe.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
28
FOTOGRAFIJA
Št. 39, 30. september 2021
Dijaki programa Fotografski tehnik z direktorico in ravnateljico šole Štefanijo Kos Zidar in mentorjem Igorjem Rosino
Začetek izobraževanja prve generacije fotografskih tehnikov v Celju
Za spodbudo razstava in fotoknjiga
V prelepem okolju parka Srednje šole za hortikul-
turo in vizualne umetnosti Celje je do konca leta na
ogled razstava fotografij dijakov prvega letnika pro-
grama Fotografski tehnik. Gre za nov program šole,
ki ga je pridobila v začetku leta in začela izvajati v
letošnjem šolskem letu in za katerega je bilo med
mladimi precej zanimanja.
TATJANA CVIRN
Razred 25 dijakov je šola
oblikovala po opravljenih
preizkusih nadarjenosti pri-
javljenih devetošolcev. Da so
mladi izbrali pravo pot, so po-
kazali s prvo razstavo svojih
fotografij, pridobljeno znanje
štiriletnega izobraževanja pa
jim bo omogočilo, da bodo
lahko odlični pri opravljanju
tega zanimivega in ustvarjal-
nega poklica.
V mestu, ki se ponaša s Pe-
likanovo tradicijo, je takšen
program več kot dobrodošel,
je na odprtju dejala podžu-
panja MOC Breda Arnšek.
Tonček Kregar, direktor
Muzeja novejše zgodovine
Celje, ki skrbi za Pelikanovo
zapuščino, je zagotovil, da si
bo muzej prizadeval za čim
bolj tesno sodelovanje s šolo
in za vključevanje mladih v
svojo dejavnost.
Lep, a težaven
poklic
Šola je poskrbela za spod-
buden začetek izobraževa-
nja fotografskih tehnikov, ki
prihajajo iz različnih krajev
regije in tudi s Koroške in iz
Zasavja ter celo iz Ljublja-
ne. Že na začetku poti jim je
omogočila predstavitev širši
javnosti. Poleti je dijake nji-
hov mentor, priznan celjski
fotograf Igor Rosina, povabil,
naj pripravijo pet fotografij,
ki se jim zdijo najboljše. Te so
lahko izbrali iz svojega arhi-
va ali posneli nove, lahko so
bile narejene s fotoaparatom
ali s telefonom. Med temi je
mentor izbral po eno od vsa-
kega dijaka, tisto, ki je bila po
njegovi oceni najboljša. Na-
stala je razstava fotografij v
šolskem parku, vsak dijak je
prejel tudi spominsko knjiži-
co z vsemi fotografijami.
Šola je seveda zelo vesela
novega programa, saj si je
zanj prizadevala vrsto let.
Kot je povedala direktorica
in ravnateljica šole Štefanija
Kos Zidar, gre za dodano vre-
dnost obstoječim programom
šole, dijaki pa so prinesli nov
utrip, saj so bolj umetniško
in ustvarjalno naravnani ter
zagnani za učenje. Učili jih
bodo strokovnjaki, pri iska-
nju katerih ni bilo posebnih
težav, je dejala sogovornica,
ki je poudarila, da se bo šola
povezovala tudi z ljubljansko
šolo za oblikovanje in foto-
grafijo, ki je bila do nedavne-
ga edina tovrstna v Sloveniji,
s fakultetami in tudi s tujino.
Veliko sredstev je vložila v
nakup fotografska opreme
in studia, pri čemer so šoli
pomagali podjetje Cewe in
ostala podjetja po Sloveniji,
ki prodajajo fotografsko opre-
mo, da jo je lahko kupila ugo-
dneje.
Če bo šola potrebovala na-
svete in sodelovanje sloven-
skih mojstrov fotografije, je
na odprtju pomoč Fotograf-
ske zveze Slovenije ponudil
njen predsednik Igor De-
bevec. »Gre za prve poskuse
mladih, ki so se upali v tem
napornem času vpisati v pro-
gram Fotografski tehnik. Gre
za izredno lep, a tudi težaven
poklic,« je dejal ob razstavi.
Za mentorja dijakov Igor-
ja Rosino sta po desetletjih
ukvarjanja s fotografijo to
nova izkušnja in nov izziv.
»Vajen sem predajanja zna-
nja, a delo v šoli je drugač-
no, saj je program začrtan
in se ga je treba držati. Je pa
zanimivo, zabavno in tudi
naporno,« je priznal. Rado-
veden je bil, kakšne fotogra-
fije bodo dijaki pripravili, a
ko jih je videl, je bil pozitiv-
no presenečen. »Zdaj lahko
rečem, da so se odločili za
pravo poklicno pot in da bo
vsak lahko našel področje,
na katerem se bo izpopolnil
do potankosti.« Prepričan
je, da odličnim fotografom
dela ne bo manjkalo. »Soli-
dno fotografijo lahko danes
posname že vsak s telefo-
nom, a če želi posneti vr-
hunsko fotografijo, telefon
ni dovolj. Naši dijaki bodo
znali s fotoaparatom posne-
ti vrhunske fotografije in se
bodo lahko kosali z najbolj-
šimi doma in po svetu,« je
prepričan mentor.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Veselje in poklic
Dijak Rene Kračun je bil zadolžen tudi za fotografiranje
odprtja razstave. O veselju do fotografije je povedal: »Že
več let se ukvarjam s fotografijo. Mama mi je predstavila
to dejavnost in tudi sicer se v družini ukvarjamo s foto-
grafijo. Uspešno sem sodeloval že na mnogih natečajih
in razstavah. Z vpisom v šolo želim nadgraditi znanje in
pridobiti poklic. Doma so me spodbujali pri tem in mislim,
da sem se pravilno odločil.«
Rožle Kot je že član celjskega fotografskega kluba Svit.
Doslej je sam odkrival skrivnosti fotografije, a kot pravi,
znanja ni nikoli preveč. »V šoli mi je všeč in menim, da
sem izbral pravi program. S to izobrazbo želim poklicno
delati to, kar sicer rad počnem.«
Rožle Kot in Rene Kračun
Razstavo prve generacije fotografskih tehnikov so odprli mentor Igor Rosina, podžupanja MOC Breda Arnšek ter
direktorica in ravnateljica šole Štefanija Kos Zidar.
Obiskovalci so z zanimanjem spremljali voden ogled med panoji s fotografijami dijakov.
OObb porbačzinniskkuemObpčrianzenVikoujnsimk zo žsueppaongoomvaBrrjaalni kzožmupPaentoremtoBmrankom Petretom
»oKPnrseim zprnazan auznsupanioim zranvloomae mrjeaom milaonpaašertgicaipdauthivan«i
Neokrnjena narava in bližina osrednje državne
prometne povezave sta pomembni prednosti občine
VoOjnbički.nAa nVaojpnoikmleemtobsnperjšaaznstuajebo2g5a-lteotndircuož.bKeonto pdrea--
lzonviaknjjee idnolpoočveenzodvaatnujme., Skročnjeosbt ilparoussttoavnooljvclejevnsae sje-
šdeapnojaseobbečj iinzak.aTzoalsaevj teežzkgoihdičlaos4ih. oepkitodbemraijlee.taŽu1p9a94n.
BPrrOaanbzkčnioinkPiaeintVroeojbjneliepktnrpeicprearizsčonavunsj,eedka4a.kseoorkjetpotrrbielrobažanvso spittzouamarciainjzomn, vai-
kdsaletnekrloie strameš1oe9vs9ae4nz,jnukaoršaljzie,lpibčoinlgaiuhumpstonatornesobpvooljpberčniajaen.toiVvin.nViozovjkinooiršbiksčetiigntiai
msžouopnžnaansotsaatliBa, rktairninkvaaemčPjjaeihtsrrneetudadišsi čmzano, atnpo osvsotp.FrVarašpanrlkiih,oolčodevnsoao, ssNtezorvzeaa
zCleeotropkšteinmvji ionzbmVčoinjmnsik, kio. pbVročadezmenniekjre ptsoaeskezšbanevijehdvoeabs, čedilina. jsee nje ktorleibkao
ozdalhotčeavtni epjršeavnidanloogian, sparjejuedtarerbnao.med večjimi središči
doBsReAčiNrEaJvEnRoAteNžKjOe. Doseči je treba, da se v eni krajevni
skLuEApnKoOsMtiERnIeČKpI oKčOuTtNijIoK prikrajšano na račun druge
v2a5»rS-ldjteatnlnij iezcžvož dnuoapmšaeontovoibnmčiičinnBeE,rvas rmnok-o
pni ajdedtorseeblžae bnuodvnotesmiprVčeamtsluhja stlie,-
ztvaiehgBdoRatAozvNeoElojJeEptRošrAnei bokNasKnvOii.teVh tčeahšs lihe-
dteihlosvioatsilienenkhaošliikkiorlia bjiouljs ppdreešbvni-o
drnazovtiujadlii,porhit ritzabndiiirlii spmrboočjeidkotobvri,o
ap soČeveepszraai nsuoerselsanhuičkeovzaonobjčuaznnaiavmoezb,
nlkeikiktoasškonojrneanmseleslodmbnkčeiimcneosbknučeesimtkadvaitnria,j«e
pzsorkndauigvkiopužvnouenrpaicaljenbPloejBstlrkjraeevn. e»oksMboe člePiidjenotže?rp,ue«Kp ianjaej-
pjoeodiugododavdroi,lraidlniaPhsesktšoerteis.aei» htMegerbaadčznžinauičpkeaa--
lbnaodivlsjeees?dčiaansjidhlržšadtgliir.ibh»TpiaokbSočkisnmsoo
uiosodTpnujeeodliis vikotzdenemčlboaletidtuonnbeakrmia. j jSevkeuučsjpiehaj
ilinnoma iznzauabjmeonolvzjaššdaoeotodi bpkoraobeodmčukiuunirnoateaejzlernenjoeloosiunksrpfrparboaev-o--
msntaerpunmikjtbentunozir hoov.idonOpdvbaoendstikoinvci iltjjoe.e«drnvaasjekarnlbojoe-
kteaVrlpnečiartinjšcečoetesntnvaojo ePdiromoisdtaapitnvaead–ovnBdievhmzaovivsaoilndcihaje
gutPreraredjčeninšjtačoejkevnrKj teacšoae dvnpaaa udjFlnircaiahnknvooedlkdoa-j.
vduPernrmetaijven? natasa jkleoočKkisaoošbdeuvkiaroeunjllecicnkaae, nrzvedieškrkaaj-
dvetsTltoav ieojtnebanzoavVsgeko rtKboevašrošiinonvlbaeejčkuviaelpirčcinjeaišPigknoe
nuŠtsautltiojdcp4raioi0htlmve1seteo. mosVnkbtouonnvsbeaipejštšreiua2ldoi0iiban2mčsv0ifeenastiltetisoic.rmriajnati
viŠtnutt. defk4emi0kl,a e1mltn. iaosnkktdauodnasbtapeulrei.2livV0koar2idsth0efoacvlotsidmrt aiont
ztzneaaelčečkekealoiljimgmpruaraendniiktoidavicnoimjs,lskosmikkvoiaholgndcaie.h tsNutdodovi
ztzgarčaedliili ihprvenčotavsDou lkoekpaičdlnelmhi idjeo.-
Nttraaijjbaonlijh rcabezsvtt.eDseolkkjiovnočajeli, tsmdao
siteri ontroovcedi iiblnietzoankpsokseldemniovstnokov-e
viinhlziingIrssaoidkdilori besnenokFuoenp rdčkeamerlnlsjoetnkiihat-
pnVraotlsizthoarcdiihjo hdnoakbFrroačnpkoočlouvteijmo..
KVakteohvodstnneeohjšebkjoečntičunudjieebmivVoansojae-
in poučevanje v šoli. Sočasno
smo namreč uredili ogrevanje
šole. Z obnovo kuhinje smou
rešili še problem priprave
hrane za oba jzavoda – vrtec
in šolo. Po nesrečnem na-
ključju, konam jeizliv vode
VljudB REZ P LAČ NIitev
O K UčLIrSTI Č NIoPR EGL E DI
Optika Rožič, Gledališka ulica 2, 3000rCelje,
telefon: 041 p601 266 si boste zaradi upoštevan
PE Vojnik ( TU Š1 ce nt e r), telefon:i 04 1i 3 5 2 288k
PE Šm arjepri Jelšahh(zdravstv eni dom),w.fac
telefon: 03 818 3 7t49s://www.facebook.com/Te
uidznPbičeBritalrntleliatj oevmšitzo.vklsakjai lteelcošvvaoddnoivcoi,-
sdmačoBbeliillii pproidtsoilkje, nuisupreešdnitoi ftsumdoi
tzkoa. čTl ealki ogksrmadon vjotetnloovvaeUdgnaicfir,akni-
ktkruoadljoui vPisrneklekogržaanjaivknrotocvmao. sAUluhržetijikakomovtoo
viteučdnKiaPmšreelnosžknaliidkvoovroa,VnAah, utiirkkeodvi-o
lbii nonK oKvraoašvebtavtilaonlkouoh lgikrcleoot čjvbeniiVlkno ejKnlaoiskntučiča.-«-
nnšiaKtspatalanj vibopidolodav.hopLdkaahbBbkelolliotb. iopštroekkvliin,-
dBšaerdsmcee jmeikznnajeurnbenjsudnl rioču?nb eKi lgdeaetp olizšzknaajtčzeeamžlli
rspemkao, zdniarčaikjdeknuvjobvovslotajdek?o?ig vKsolaadbja in,vsaTtjvrtnaeorži--
tvjueljdNapiharngjpiebčrkoai aSlkjjo usdcjiokežbiteeirnle?igmvaHo. radsatnbiki sue.
SzapŠNčoeeadpljjabeotosjgelerjmbasediVjnžosej-aeklimamkoopvl,ereadssvaealrljb,as ikmdsiaohe
jpszetraevčzvlea.zldeTaamregsnrlpoaurkdetannjleojnlaaejegksapkvllreeopsdjeaookrvstozikrdaiaah--
gLsotathozkv.aiTtivreei kčnduvo tkdSnoaolctnjkeiihpPrsokrljeeedksttteierava-
zjzneaaa kviroanenvgCčeipjaessnltkjiaecaigjkVeroaoldvjensipja.akrrsekDkdaašonogpballorsinzkvgaeo--
iczZniaješvovalDsCbkoeolludjev –zoVgdooGjjooijkikknto–i Ddiknao mbsrčmannoj .i
tšoZaekkagontaoj toobudrbdsaoie dkmnpoaai vptuorNsopobjeevokšisnCttioaek rksoklanveničd.daPinilo-a
dnodiakrčatrloitbunrkaar,raajnezalvptnoisithub siomksuiitnainssotlrsestldti ivisšlaoač
zaidansofšaggolrotalivsrdoatvnojeaz. mPlSaarreskejtaedndlsiiatmbvi aopszmkzeeamogcleovjsietštačeč
kiinonltogmbrdnaildoijžvoljnjaee.nvSerrojbeavdvnsnteevdpaoolvztrai atgtaonktioah-
skvorolebjtdačssimndtereovž zairnavočatkratokazbloai vssdkopoudrkpopeoraloanj čvsuapnnoujjule,.
mobillčijionnea2, 0re2ov3kro zvNa ndelopkdoovnratanihje
sjreekldtesttoetv20E2k3o.d Nsaksllaelddačnjuaiksppreio--
šjkneokltpa osktarikgliravdečntjkia optblopčdonložikvaicioni
eckeolvolettisnsaVeersmnkeaikl opožŠobkbtie.čof baN danrjvžkeačvajnte
zcaedstotivoVlojsjttnviok–jeŠkseovfkjeatdi av,ads a– s itoa
pjieokgtor ejoinzubatndooel boprvčojviernktctiusrakinn eš–omilni
na Frankolovem postali dobri
in da je toknaložba v dobrodbitl
annašBihroatnrokko. Petre s sodel
V zadnjem letu ste obnovi-
iliskar nekaj manjših mostov,
u spe lii ste zagotoviti denar
za sanacijo plazu, dočakali

aj bi lah
vo
BsraarnskkoePeptoret,i žoupbandrOžbačivnne iVocjensikt
» Društv en esr edineeaso tiste, ki dajejo
občin isutripain skrbijo, da živi. Prav dobro
Žorg aniz i ranadruštvenaudejavno std viga
kakovost življenja v naši občini. Seveda v
pbobčin i n ijm a moiv sega, akoa t i st o, t kar im a mo, ot
je n areje nojs sr ce m in zobč utko m zatnijktoev
skupn ost. Če je vn aši občini kajodob reg a,
so to ljudje.«	vseh služnosti je pogoj
ste tudi težko pričakovano
gradnjo manjkajočih delov
kanalizacijskega omrežja.
Po več letih prizadevanj za
sofina nciranje gradnje kana-
lizacije smo končno lahko za-
čeli graditi manjkajoče dele
kanalizacije v aglomeraciji
Vojnik. Inve sticijon sm o na
razpis ministrstva za okolje
prijavili v sodelovanjusz Me-
stno občino Celje in Občino
Štore. jNaš del,ivredenpri-l
bližno 700 tisoč evrov, bo fi-
nanciran pretežno iz sredstev
Evropske unije. GradnjaBbo
predvidoma končana do po-
lovice naslednjega leta.
DV rteme letuš smo Vuspeli
zgraditi nova vodovoda v
Trnovljah pri Socki in v Hra-
stniku ter obnoviti vodovod v
Ilovci. Končali smo tudi gra-
dnjo enega kraka kanalizacije
v Novi Cerkvi. Obnovili smo
tudi približno 900 metrov
rsaekzunndiarnuega vodovoda iz
Vitanja do Vojnika. Končana
je tudi že gradnja kanaliza-
cije Polže–Razdelj–Nova Cer-
ckie Ov. sMneodvRnaezdšeoljleemVinojNnoivko
Cerkvijo smo zgradili še nov
zvnoadonvjoadi,ndpirreikzcnijaanzjaaceste
je preplastila tudi vozišče
dnlao tkeamoozdasčeaksun. iZsarlaodši nziah-
itkeiovSplaorovomeneaitjniae(sUvraarsndponsoitliisstmo
vkiRSalzodveeljnuijui r(eUdrilai dtundi ilinstovo
TaVvtoCbeuljsen,oinpossictaejra:lišče.
psZ:/g/vraojejn ijke.tsui di že nov most
čke.zcoHmud/ionbjocvinVai.švnojijvnaiski, gra-
dijnajCo eklajtee/rega je sofinanciralo
0o2ko0l,jsokbo 2m0i.n0i0st.rstvo. Trenu-
tvnaonjšee. pPrriadvo tbaikvoambomusotrzeazčneoli
dgorakdunmjoenptlaocčijnoikza pordidmoboitsetvu
uppriorpaobknoepgaalidščouvoVljoejnnjiak. Ipzrvoat-i
jGalmciagjnrai.dbNeanvihrsdtieljev teuhdidpnreoh-
gjerakdtiirjaonšje epnlončenkioklaiknoamraazndjšai-
mljioAstrcnlainR–oLvjuškbemčnap,otkorkižui.šča
v DAorcklionnucainnkorvoežmišbčraa nbaomodo-
ucreepduilzi atuDdoi bprlnazo.v Malih Do-
lahZapri vJojšntuiš. kGore ozba čpinlaoz, kjei
ozgnraočžialntoa,kdoahsišoenkaont jceensetom.
Ionbvmesotičcjiuja tjrei ovceečnjjaensraendaišpčrai-,
bvlsiažnko 2s00stvisoojičmeivropvo.treba-
tmOi.b Kčainkao jues poedtkeuupsitlvaatrujadti
srtaavvnboot,ežvjekamteerdi jkerapjreevdnliemti
dskeluopvnaol sstkmvioVš ocjennikte, rF.rBanokstoe-
vlonvjoeji no hNroavnailiCšeprokretvn, edvassee-
boibnčea?ni v kateri od njih ne
čuNtiajkouppri»kšrvaicjšaa«n, ek?ot stavbo
imKelnjučjenjao jVe ozjanviečsatnsiv, ejtenkikoonv-,
čdaanž. ivTiemgoa vpsriovjeekntia osbmčioni sien
ldoatilimžae lpaontireinbegavsnaekdakvrnaoj.
tPurdi i pursiperašvnlojaknojnučaplrio. rSatčavubnoa
bjeompo tprereboebnlikdoiavlaolig.v SDookborlo-
sdkeiludjoemjo. sNvaetriakzpraisjeuvjneihzasnkau--
jpenmo stia,vbime aomddoalotrinaojdbloilčjnšoe
porendusdebdondikreušttevho Psvoestoanv.i fiPtr,i
snaksateizrivmajajemoobčpinaratižceippaotidv--
pniisapnraorpaočguondbvosazkao nlaejteom, sianj
bgoa pzaočsknrebmeolo pzraipšrpavolrjtantie pino
džreuljžaahbnkeravjasneboivn, enSaopkodlslkaeg-i
gpareddolomgao.vNiozvker šapjeovrntnihe svkseu--
bpinnoestbio. dPoratvatkaokošesedonpaoslenjialeh
poobnčuindsbkoe,gkai sjovesticaezr ažveenduadmijoo,
ndašalašhpkoortinzavadjraumštovan. aOebnčkirnaat
bsaomuroe edniloa šve čzjuonnaanljoi žpbros, tkoar,r
kvjeelrja jetrepnruedtnvoidzeanon ovtrofršakno-
ikgorilšočves,kni avmretencj.enNo ansalejmdnlajijč-
šbiompiondnojbihnoavvimelisktaarnšaelmožzba
vakrnatoerienm s dproušgčeemnokriagjruo. .N Va
ntaakslšeednnnjiahčlientinhabmomjeo dnoa ztedmaj
musepsetluo vuzrepsonsitčaitviižlie tmudairstiukraij-.
stiZčnaoivnsfaokrmo aocbijčsikni ocesnttaer.iz-
Kako je s projektom re-
gionalne kolesarske pove-
zave Celje–Vojnik–Dobr-
na. Nekaj zapletov je bilo
prbečdivsem gledeč odt kupla ze-
mdoabljrčisšitnčv.aoSotiemnžoengjnoeačgšaolviteupmsoterlleojzženazeja.
rKnejašeiktgovoejv?e rzazgvoosjp?odardstvokm v
voTZjunadišipktooig ojebj eče idgnoeinsipnododdz aporrsbokčjbeinkgl-a-
tsrokavzi,mvkkojeujarsstslvoimadroejlausnejejvememdoatprnoi agsjobsjoebvl-j
dzčpnaionj senkjkeoregbgeočalviinpresrao, zssCpvtooerejlrj?jseek,meDgoombnraončbar-
ičninVVsokajekngoikal.epGtroroapsdrtoinprjrsoakvfieingmaonncraaičrzar--
mptaiis,nkizsiat drsogtlovoosčpazoapd rainorsfrtvaosort.rzuLakegtruoas--
rsdomn, jomo.izPaporaas dlsoimvvnopalsicveoanzakvoAerzorcanlain,-
dŠkjeatriižzb4eod0mps3roepodpoiksotltonvmbaoaekmzga2nl 0izj 1pad9rskoiedddoaebtnnibtaoi,
spvoo.givzleadčs,eajalia..vPliaosjdtenp kirkaormv.no epMkoaodjrjeaotmbja-
ppčririnizsnukariethij,apndjaouds redoonbkanumimhnepanrteoanscetiojmer,-
opdrisepkruiprsatviarpi rošestozraspkliehtanjoa.-
Dčrotgoovvopraa dzajevmseomipolausdtanriekki
ntuadmi gšoe snpioudsaprsekloemskulernaiztvi,oojud.
pOrbibrltinžancoon1a20je sroagzlvaosjijposdmjeo-
jtinhišptvoadppriisnaalis mzealolopovsepčeškiloat.
7D0e. luZjae ntuedkiaktelureb dpeoldej,ektnjeikr osve,
nzeatuosvpaebmimo dvoseg,odvaorsieti m, buomproi-
mdrouržailjio .žal tudiI spremeniti
proSjleokvteen. iVjasavkelaiksoprsetmavei mtubdai
pnoamtuerniizeomdm. Kikakzšančeatsktaa gnrjae--
dgnojve.pKoolobžoajkionlersaazrsvkoaj vpovvoej--
znaivšakizogbračjiennia?, bo velika pri-
doTbuitreivzezma vsoezitroi msoadenlujejogčoev
orbazčivnoej . jMe ispliomm, edma bsienje tudii
Vporijnniačsa.nNi vaeščeindoanmoastži ežliejloim. o
izZkoa rvisatšitoi. oZbačtoinsopojedbzunjaačmilo-
npo vteučdani jebopgoantuodbder unšatsvteannoi-
žtvivelnjeihnjzem. oOgblčjiivnoastdi ienjadvonpooslt-
snpiolndebduejajaivnnjoos tiundai fikmnaentičjanho.
pPoodnpuidrba.a različnih prireditev
jeNbaodgrautaš,tvoednpermli psmodorotčujdui
snmovoo retsno»mzboičrnkoi«.inVkeolivkaočnjei-
dcroupšrtievP,epkijusov zIveelno cdi.ejavna
in Zuaspvesšankaotaokbočninaodrjžeavpnoi-
kmoet mnban ma teuddniakroudltnuirar,avknuil.-
»B ojimo seeom ejitev inide lanadaljavoka,
zara di viru s a. Za to i pono vno p r os i mopvseizo
zdraveobčan e,eodločitese zad cepljenjeo
in pri spev ajt e sv ojdelež, daz borživl je njea
spet takšno, kotsmo gabilivajeniObiskov
pre dee pid emijj o .CBodim ovso lid a rn iez teot.vDVuo
n aj boljj r an lj ivim i in(s tistimii, ki sezaradji
zdra vst v e n ihara zl o govpn essmejo cepiti.«
»Korona« je na tem podro-
čju naredila kar nekaj ško-
dek,ihponslčerdtice bodbomdrčuštvab
vsceersjetitnnpaororotibočAvurztcialliano šuem. Pkooarsjeenboee-j
ksaej čvaessae. lAimpomroemjebktnao jneo, vdea
dseejavvenbsoetst minškepzraomjere.a tŠnteovvikle--i
ngaa doruirštnva lzeagraaddiceuntkrreaMp, oikv
igTna odpmir epjirtaevv jvta zptaodnijejihje bdčvieh.
lTeutidhib ndniosbvoa us2ts0rpa2et0elag2i0jiaz3 p0ooblčniintie
zzmaastonabivldljoerbnjieh2p0r2o0g–r2ad0m3o0tvnj.eiOš ntba--
čminesnkibasvreatzvjeojžueploantjie sŽpnrlei jevla
sspkiolepspeo,ddnjeaotbjpaoomzkooi rudnsrotuvsšat.rvjoaemjo,mvkioi-
zarkadi dkodro,naukredpov nt isio
msdoogolaihizoveasndtoi pvrroegrnamot so,v bvni
cueanloičntiej,vpaorlaivapnraišjeaejvaiav nnčaiosstreaznapeinsae
drueannvanreenviaa daoeknl oaslpjeaogdabusdeegvasenea--
nroaKvpnareikzgona ajoeli.vovjoaj.niški občini
s Vturteizmmloemtu? pPrraezdnčuajesotamvsi-e
ssokurjbuzčbimiloejm dvlerevidnaesjošmi islne
pjoe moebmčibnlnaejzšei ldokriuzašltvvzi.ekmPGaDlia
Szboaicškkvaisemssleovveenseskli i 9lo0v-lsektnoi-crei-
uspŽešlnmeguazedrje.lokvat nlja nak pori-
dbrioščkaju gjae siplsrtonvjater. Sto loevtt soblos-torn--
ja praetzgnaubjce eČnerbraetnlaurrsskaovndjrešunl-,
šsdtavrjo sVaočjnonikar. pČš ebel earjia soza naaj
stvurorujiegzmampanoesderroetrčujudvzieme.loo auzsrapakezštvinvoij
inui rimz amdjoal seenor vueščijmihhoddzruaššttevv-
vnŽ Smloveeniojim. Znelao dejarvuna eiknvt.
usepepšrneapsooz tnuadvievnsajekuplrtoujrena
dBroulšitvan,TkVi osjon bimil ezllatravzksotarvodo-
njgaarsoalbjiecdn.obTsjaupojeplerebtncileimjletiteogžsraavnj,sakidni--
šmpoi rdtnna dirunštva,r kdjer jTe bbilor
vdmzoapdonnljniehjvumjeenmsaeocgithruašdeiu ngaajmlae1raoinjroj,
unpadar detjamvnostVi. nik k r
jneaNispkaradoksoprerminzeavdsemvonjenemgauiz,dpeual-ar
sTtiutiripstoimčneemgabnderugaštvpaodVroojčnjiak
dinrudštrvuegniheg. aGadsiellsokvoandjrau,šttvoo
jsNevoetvpajoedtCruoedčrikjasepvrhejuermli uarknarivetapljr,andeav
dskeoj vavvranaozžspetiisr.ihVečzvvaskdpakortidptekrlraij aevjdvejaavnnjeiv
sstkklrreuatdpjusnt oežsveti nvtiemeičiza vmkkeodotenktreriajpedlrveinsreo--
odtFrliegtvtajenaki–zpalkuciisjstono iRizdkpeaačrdenlgeakv zakall,riatžndaai
iunkr Kiarenaprdiooitvtaos–.v teOŠomtčetkvjuieljnievi,mskaoptordoieasttonso-a
vilpzorivljercVedeemnegl,vrSekislsekaptrnejdenmiaboidzl pas rphrvjeaajleat-
zzjaa .tdoe, eldosbae,čipknsriiei smfiongauančcoi,rparnaašjvtusielni ipjlvio-
nhvpasorjeevtejnežgoojačihidtvmenelaenspniehoecv izbehmo. uopjgreeljvievelivksteio-.
gVaD Virzoupjšatdivkae.unPeosoratermdeeibnzuenjeiskmoi stoiosdtpeor,i
kddiedltuaojjeinjoovouatbtipčivionkiri euinturinjpeamisndtoabsjakjroo--
bnioajov,neodoagbožlisikvein.. sPNroajvpšdoeonpbuoroveoomr.-,
gdaanibzoirmanoaledtrouššntjvoenpaoddeeljiatevv-
noobsčtindsvkigiha kgarkbovoisnt žpirvilzjennajnaj
vpnrvaišči porbečninaši.aSliesvepdoamvoočbjočiTnVi
nCiemljaem, soaj vjesemgao,žna otsitstoos,ebknare
iumdaemleož,bejeznaraardejiepnoojasvasrkcoermo-
inazviroubsčau otkmoemjezna .skupnost.
ČeVjeašvanoabšičoinbčainjei kpaoj dSolobvre--
gnai,jisoint ovljzuadmjee. jstvu najbolj
prKeapkoozbniasvincearpoocemninlioužtirčinpi
žpirvilrjendjiatvvi oBbočžiinčin? i Vojnik.
NMa itsalkimšn, odaprjiereždiivteljvensje jve
Vtroejnbiaku dpoOriljpgetotinkoap. RrLioaphžrikačovlsjmatoi.
hKvaakleožnkiazžGaelezBdeolaežlničšoknnae amurlauivc oaVoi2nj-
bnlikžiuno20p2r30o0mv00elutCnčeihlljeptošvnejzeagva.
KplojujabvakrkizoTir:,o0kn4ia1vp6ior0vuz1sra2o?6ča6 ne-
gotToavkošsnt,enpa rtireenduitvke mBožrdiča-
tnuedgi astVroajhn,ikjea,mkogt oječebičlua tditoi
pzodzaijt,ivlentoose žnaelrgniejobion. vBeormjao-
mpaemin, odvaajteivžnivi.ljeRnajze svtaovbačijnai-
Vsolijcnibkolenpao dinrubgoagčaetno ninačdian
btaoktoak, šdnao bosotavliodtnuadiiznaapvrteoj.-
Kmriozbailtar.ajParižre dditveev lebtoi imn annij
zinlo zmailvasankaošebgoa tdreubhaa.upVoeršjtae--
mvaetmi ,ndava ogdailtaudNi anceiobnoa. lnega
inštituta za jFaovtnoo: azrdhrivavNjeT.
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 39, 30. september 2021
Peter Babnik ob glavnem društvenem čebelnjaku, kjer člani društva prirejajo tudi izobraževanja za nove čebelarje in strokovna ter zabavna srečanja.
Čebelarsko društvo Vojnik obeležuje sto let
»Če bi se zgledovali po čebelah
bi bili mirni, delavni in spravni«
V čebeljih družinah vlada svojevrsten delovni red,
pravi srčen čebelar in dolgoletni predsednik Čebelar-
skega društva Vojnik Peter Babnik. S posebnim žarom
v očeh pripoveduje o čebelah in lepotah čebelarstva, z
enakim zanosom pripoveduje o delovanju enega naj-
bolje organiziranih čebelarskih društev pri nas. »Skrb
za ohranjanje narave je naša osnovna skrb,« pravi.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Čebelarsko društvo Vojnik
sodi med večje v državi. Tre-
nutno šteje zavidljivih 148
aktivnih članov. Letos obe-
ležujejo častitljivih sto let
delovanja. »Društvo nepre-
kinjeno deluje od leta 1921,«
ponosno pravi Peter Babnik,
ki se je vojniškim čebelarjem
pridružil pred približno 35
leti. Štiri mandate je že pred-
sednik društva, pred tem je
bil dva mandata izvoljen za
blagajnika.
Kot razkriva, pisni do-
kumenti kažejo, da se je
organizirano čebelarstvo v
občini začelo že desetletje
prej. »Leta 1911 je že bilo
ustanovljeno Čebelarsko
društvo Nova Cerkev. Deset
let kasneje so se čebelarji v
društvo povezali tudi v Voj-
niku. Do leta 1923 sta društvi
delovali vzporedno. Kasnejši
dokumenti razkrivajo, da je
prvo ustanovljeno društvo
prenehalo delovati in čebelar-
ji so se pridružili vojniškemu
»Za čebelarja z dušo ni pomembno, koliko
je medu. Glavna cilja sta ohranjanje
narave in opraševanje. Zavedati se je
treba, da 70 odstotkov rastlinja in sadja
oprašijo čebele. To je zares pomembno, to
je njihova osnovna naloga. Če prinesejo še
kaj dodatnega medu, je to le ›bonus‹.«
društvu,« pravi sogovornik in
doda, da bo zgodovina čebe-
larstva podrobneje predsta-
vljena tudi v monografiji, ki
jo bodo čebelarji izdali ob
letošnjem jubileju.
Ohranjajo naravo
Čebele navdušujejo Petra
Babnika že od otroštva, a
resneje se je začel s čebelar-
stvom ukvarjati, ko sta z ženo
pred 35 leti kupila prva dva
panja. »Ljubezen do narave
in neznanje sta naju gnala v
iskanje informacij. Z leti je
ljubezen do čebelarstva rasla
in danes imamo doma že 40
panjev,« pove izkušen čebe-
lar, ki z največjim veseljem
znanje prenaša na mlajše
rodove.
To je tudi ena od osrednjih
nalog društva. Tako so v za-
dnjih letih pri vseh šolah v
občini – pri osnovnih šolah
Vojnik in Frankolovo ter pri
podružničnih šolah v Novi
Cerkvi in Socki – postavili
»Čebele se vselej vračajo na isto mesto.
Zato je zelo pomembno, da jim panjev ne
prestavljamo za več kot centimeter ali dva.«
učne čebelnjake. Uredili so
ga tudi pri podružnični šoli
v Šmartnem v Rožni dolini,
ki je sicer v celjski občini, a
zanj skrbijo vojniški čebelar-
ji. S petimi novimi učnimi če-
belnjaki in štirimi mentorji,
ki v šolah vodijo krožke ter
za čebelnjake tudi skrbijo,
je vojniško društvo pri pro-
mociji dejavnosti med naj-
bolj dejavnimi. »Na ta način
ohranjamo naravo. Čebelar-
stvo predstavlja pravi stik z
naravo. Če bomo to ljubezen
in znanje prenesli na mladi-
no, bomo s tem ohranili ne
samo čebele in čebelarsko
dejavnost, temveč vso nara-
vo. Tudi človeštvo,« pomen
dejavnosti poudari sogovor-
nik. »Že Einstein je dejal,
da če bodo izumrle čebele,
bo v nekaj letih izumrl tudi
človek.«
Čebela najde hrano
in pot domov
»Čebele so resnično ne-
verjetna bitja. Njihov ori-
entacijski sistem je točno
naravnan,« razlaga Babnik.
Čebele najdejo dobro pašo
tudi do pet kilometrov od
panja in vselej se vrnejo v
svoj panj. Ker si svoj dom
zapomnijo po koordinatah
in ne po barvi, je pomemb-
no, da čebelarji panjev ne
premikajo. Zanimivo je, kot
še pojasni predsednik vojni-
škega čebelarskega društva,
da imajo čebele zelo dobro
urejen način sporazumeva-
nja znotraj svojega panja.
»Čebele znotraj panja imajo
točno določen koridor paše.
Če ena odkrije boljšo pašo,
odleti v panj in to s plesom
preda kolegicam. V panju
nato naredijo skupen načrt
in sestavijo nov pašni kori-
dor.« Ob tem sogovornik po-
jasni še, da čebele iz enega
panja vselej nabirajo na istih
rastlinah. »Imajo neverjetno
orientacijo in v panju ure-
jeno hierarhijo. V panju je
vse v najlepšem redu, vsak
pozna svojo vlogo in nalogo.
Če bi se ljudje zgledovali po
čebelah, bi bili mirni, delavni
in se ne bi prepirali.«
Prav tako se morajo če-
belarji zavedati, da čebela
med nabira zase, za svojo
hrano. »Čebelarji smo malo
nesramni in jim del tega
vzamemo. Ampak vsak do-
ber čebelar ve, da nikoli ne
sme čebeli vzeti vsega, kar
pridela, saj to pridela za svoj
obstoj in preživetje. Kar je v
plodišču, tega se ne smemo
dotikati. Tisto, kar odložijo
v medišče, lahko vzamemo,«
pojasni in doda, da čebelarji
jeseni čebele dokrmijo s po-
sebno sladkorno raztopino.
Človek lahko čebeli
pomaga
Letošnje leto je bilo zaradi
vremenskih razmer nenava-
dno. »Spomladanski razvoj
je bil lep, a sledila sta pozeba
in dolgo deževno obdobje.
Čebele v naravi niso imele
hrane in jih je bilo treba kr-
miti s sladkorjem oziroma
sladkorno raztopino. Do ju-
nija smo jih morali vzdrževa-
ti, sicer bi odmrle od lakote.
Ko sta začela cveteti kostanj
in lipa, se je obrnilo na bolje.
Kljub vsemu smo natočili kar
nekaj odličnega medu,« o ne-
navadni letini pravi Babnik.
Tako smo lahko letos spo-
mladi na spletu zasledili različ-
ne pozive k pomoči čebelam.
A Babnik ob tem opozarja, da
lahko s sladkorjem čebelam
pomagajo predvsem čebelarji,
medtem ko lahko ostali pod-
poro tem pridnim delovnim
bitjem, na katerih sloni usoda
človeka, pomagajo tako, da sa-
dijo čim več medovitih rastlin
in da se odpovedo prehitri ko-
šnji. Na ta način imajo imele
čebele več naravne hrane.
Zadnja leta so vedno gla-
snejši pozivi čebelarjev k
Št. 39, 30. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Peter Babnik priznava, da so lahko čebelarski začetki kdaj tudi boleči. »Čebele so zelo miroljubne živali, ki pičijo
le takrat, ko se počutijo ogroženo. Zato je pomembno, da znamo k njim primerno, predvsem umirjeno pristopiti,«
pravi. »Če čebelar zazna, da so čebele preveč vznemirjene, je bolje, da pride kdaj drugič.« Danes v čebelnjak brez
strahu vstopi povsem brez zaščitne opreme, vsem začetnikom pa svetuje, naj se, preden se odpravijo v čebelnjak,
ustrezno zaščitijo. Ko je bil začetnik, je večkrat na delo odšel z bolečo oteklino.
V zadnjih letih je vojniško društvo uredilo kar pet manjših učnih čebelnjakov, katerih panjske končnice so poma-
gali urejati otroci. S tem, ko imajo učenci možnost od blizu spremljati življenje čebel, jih je veliko lažje motivirati
za delo v krožku in kot pravi Peter Babnik, bo zagotovo kdo od teh nadebudnežev enkrat tudi uspešen čebelar.
»Zadnja leta je bilo veliko narejenega na področju osveščanja
ljudi o pomenu čebel. In počasi se ljudje tega tudi zavedajo.
Vedno več je takšnih, ki doma nimajo čebel, a imajo sončnice
ali druge medovite rastline. Tako pripomorejo k naravni čebelji
paši.«
skrbnemu in premišljenemu
ravnanju v kmetijstvu. »Zave-
dati bi se morali tega, da kar v
zemljo zlijemo, to tudi spije-
mo. Čebele so prvi indikator-
ji, da je zemlja zastrupljena.
In zaradi tega bi moralo vse
skrbeti, kadar se zgodi pomor
čebel,« je jasen Babnik, ki je
vŠet.s3e9l,, d3a0n. saešpirtešemmbevro2jn0i2š1kem
območju večjega pomora še
niso zabeležili. Kot pravi,
se tudi odnos uporabnikov
fi tofarmacevtskih sredstev
spreminja v smeri premišlje-
ne uporabe. »Če že morajo
kmetje uporabljati škropi-
va, je prav, da so ta sredstva
preverjena in zakonsko do-
voljena. Pomembna je tudi
pravilna uporaba. Škropi naj
se zgodaj zjutraj ali pozno
zvečer in v dneh brezveterja.«
Foto: SHERPA
oLeta 1921 je uradno začelo
delovati Čebelarsko društvo
Vojnik. Organizirano čebe-
larstvo se je na tem območju
pojavilo že desetletje prej,
ko je začelo delovati Čebe-
larsko društvo Nova Cerkev.
To je do leta 1923 prenehalo
delovati, člani so dejavnost
nadaljevali pod okriljem
vojniškega društva.
Slovenski čebelarji so zavezani k ohranjanju avtohtone slovenske vrste čebel – kranjske sivke. Ta je v primerjavi
z nemško in tudi italijansko čebelo zelo miroljubna.
Iskrene čestitke vsem občankam in občanom
občine Vojnik ob občinskem prazniku.
Župan Branko Petre s sodelavci občinske uprave

prodaja:
040 883 702 , 041 301 704
nadomestni deli in servis:
040 883 703, 040 883 705
T: 03 546 18 70
F: 08 205 79 49
Osrednja prireditev ob prazniku občine Vojnik
Ponedeljek, 4. oktobra 2021, ob 19. uri
v telovadnici Osnovne šole Vojnik
Podelili bomo občinske grbe, županova priznanja, priznanja zlatim
maturantom, priznanje za študijske dosežke
in zahvale prostovoljcem CZ.
Letošnjo prireditev si boste lahko ogledali na spletu in na TV Celje,
in sicer:
v živo na spletni strani občine Vojnik: https://vojnik.si
in na Facebookovih straneh:
https://www.facebook.com/obcina.vojnik
in https://www.facebook.com/TelevizijaCelje/
ter na Televiziji Celje v četrtek, 7. 10. 2021, ob 20.00.
Zadobrova 69, 3211 Škoa vas pri Celju
E: info@trakom-slo.com
www.trakom-slo.com
ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME:
GOSENIČAR ZA DELO V
SADOVNJAKU IN VINOGRADU
- PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA
- PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI
NAKLADALCI
NAKLADALCI
OD LETA 1927
SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkar@gmail.com
24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428
DVORIŠČNA TELESKOPSKA
DVIGALA
TRSNE ŠKARJE
IN VEZALKA
ŠPARONOV
- DISKASTE KOSILNICE
- OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE
- BALIRKE IN OVIJALKE
- TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL

PONJAVE IN ŠOTORI
Originalni nadomestni deli za traktorje
SAME, DEUTZ,
LAMBORGHINI, HÜRLIMANN
32
SPOMIN NA INOVATORJA IN KEMIKA
Št. 39, 30. september 2021
Eva-Maria Hauck – Grasselli v družbi odvetnika doc. dr. Kondrada Plauštajnerja, ki je družini pomagal pri denacionalizacijskih postopkih, predsednika
tamkajšnje KS Janeza Palčnika in župana Občine Šentjur mag. Marka Diacija.
»Slovenija je nasploh priljubljena pri tujih
turistih, saj je tako raznolika. Privablja z
gorami, vinogradi, s hribčki in cerkvicami
na njih.«
Vdova pokojnega znanstvenika načrtuje spominski park
Kljub boleči zgodovini
cvetoč poklon družini
Njegova žena je pojasnila,
da se je posvečal predvsem
katalizi. Bil je ključen pri
razvoju popolnoma novega
načina proizvodnje akriloni-
trila, umetnega materiala, ki
ga med drugim uporabljajo v
proizvodnji gum, polimerov
in umetnih vlaken. »Dotlej
so v proizvodnji akrilonitrila
uporabljali izjemno strupe-
no cianovodikovo kislino.
Moj mož je razvil povsem
drugačen način pridobivanja
omenjenega materiala. V zgo-
dnjih 60. letih se je posvečal
tehnologijam, ki niso škodlji-
ve okolju. Že zelo zgodaj se je
ukvarjal s tem, kar danes ra-
zumemo pod besedno zvezo
zelena kemija.« Dodala je, da
je raziskoval še marsikaj, od
zdravil do vitaminov in drugih
najrazličnejših stvari. Prejel je
ogromno nagrad, med drugim
je bil prejemnik nagrade Sve-
tovne organizacije za oksida-
cijsko katalizo v Berlinu.
Mir ni samoumeven
Hauck – Grassellijeva si je že
kot majhna deklica želela, da
bi bila zdravnica. Njena želja
se je uresničila. Specializirala
se je za anesteziologijo in je
izjemno uživala v svojem po-
klicu. Upokojena je šele zadnja
štiri leta, pred tem je bila še ve-
dno zaposlena za krajši delov-
ni čas. Z možem sta živela med
nemškim Münchnom in med
ameriškim mestom Chads
Ford v bližini Filadelfije. Sama
še vedno potuje med obema
omenjenima državama in skrbi
za ogromen vrt ob hiši v Zdru-
ženih državah Amerike. »Tam
uspevajo številne lepe rastline,
med drugim rododendroni in
azaleje, ki sva jih posadila z
možem. Omenjene rastline
cvetijo spomladi, gre za pravo
morje cvetov, zato se tja vra-
čam predvsem v tem letnem
času,« je dejala. In pojasnila,
da je najverjetneje prav zaradi
domačega vrta dobila idejo za
ureditev parka v kraju, kjer je
otroštvo preživel njen mož.
Čeprav je družina njenega
življenjskega sopotnika zaradi
izgnanstva in nacionalizacije
vsega njihovega premoženja
preživela izjemno težke čase,
je bila v družinskih članih
kljub vsemu vedno prisotna
ljubezen do kraja, iz katerega
so izvirali. Kot je poudarila so-
govornica, bo park tako tudi
opomnik, da obdobja brez vojn
niso samoumevna. »Ko berem
in poslušam, kaj se dogaja po
svetu, me skrbi. V Evropi je od
zadnje vojne minilo več kot 70
let. Slovenija je sicer imela še
osamosvojitveno vojno, kjer na
srečo ni bilo toliko žrtev kot v
kateri od južnejših držav. Vse-
kakor menim, da bi morali biti
bolj hvaležni za to, da živimo
v miru.«
Foto: Vid Palčnik
Dva tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v sredi-
šču Gorice pri Slivnici naj bi bilo do konca prihodnjega
leta preurejeno v park z različnimi grmovnicami in
drevesi. Obiskovalci bodo lahko čez nekaj časa obču-
dovali češnjeve cvetove ali posedeli v senci lipe. Ureja-
nja parka se je lotila Eva-Maria Hauck – Grasselli. Gre
za ženo pokojnega znanstvenika in inovatorja, čigar
družina je morala svojo domovino prisilno zapustiti
ob koncu druge svetovne vojne. Svojo uspešno kariero
je Robert Karl Grasselli, ki je preminil leta 2018, pisal
tako v Nemčiji kot v Združenih državah Amerike.
TINA STRMČNIK
»Moj mož je imel resnično
rad deželo, kjer je bil rojen. Po
letu 1991, ko je Slovenija po-
stala samostojna, se je vračal v
domači kraj. Njegovi starši so
bili na žalost ob koncu druge
svetovne vojne izgnani iz te-
danje Jugoslavije.
« Tako je dogajanje v pre-
teklosti opisala Eva-Maria
Hauck – Grasselli. Ker je po
moževi smrti podedovala ze-
mljišče v Gorici pri Slivnici, se
je odločila, da ga bo v spomin
nanj preuredila v park. To se ji
»Rojena sem bila
po vojni. Na srečo
nisem izkusila teh
grozot. Moja mama
mi je vedno rekla,
da sem otrok miru.
Za to sem resnično
hvaležna.«
zdi lep spomin na moža in na
njegovo družino, ki je tam žive-
la več kot šest generacij.
V parku ne želi zasaditi če-
sarkoli, zato je za pripravo na-
črta najela podjetje, ki se med
drugim ukvarja s tovrstnimi
projekti. »Sicer vem veliko o
drevesih in rastlinah, a nisem
vrtnarka. Ker želim, da je park
smiselno oblikovan, sem na-
jela strokovnjake.« Želi si, da
bi cvetoči grmi in različna dre-
Gorica pri Slivnici se ji zdi lepo naselje.
Navdušena je, da se ob Slivniškem je-
zeru izboljšujejo možnosti za preživlja-
nje prostega časa. »Vesela sem, da so
ljudje spoznali, da lahko kaj naredijo in
da lahko novosti uporabijo sebi v prid.
Zadnjih nekaj let opažam velik razvoj,
a tudi veliko novih priložnosti.«
vesa krasili površine in da bi
bile izbrane rastline nekaj po-
sebnega. Tako da bodo ljudje
lahko uživali v njihovi lepoti v
različnih letnih časih. Še pose-
bej ji je všeč zamisel o nekaj
drevesih češnje, za katere je
značilno obilje cvetov. Zdi se
ji, da v vaško okolje vsekakor
sodijo tudi lipe. »Spominjam
se, da sem že občudovala lipe,
stare več kot tisoč let. V vsej
južni Evropi, tudi v Avstriji in
Nemčiji, so lipe eno tipičnih
dreves na podeželju. Ob njih
so pogosto spomeniki v čast
devici Mariji,« je dejala. Parkov-
ne površine bodo povezovale
peščene poti, ob katerih bodo
klopi za sedenje. V parku bo-
sta tudi spominsko obeležje in
fontana.
Posvečal se je zeleni
kemiji
Eva-Maria Hauck – Grasse-
li je povedala, da je njenega
moža od malih nog zanimala
znanost. Že kot deček se je
čudil stvarem, ki jih je opa-
zoval skozi svoj mikroskop.
Po vojni se je družina ustalila
v Gradcu, kjer je Robert Karl
Grasselli študiral na tehniški
»Le kaj bi lahko
storila s takšnim
zemljiščem? Cerkva
in kapel je v okolici
že dovolj.«
univerzi. Nato je prejel štipen-
dijo za šolanje na Harvardu. S
sestro sta odpotovala v Združe-
ne države Amerike, kjer so se
jima kasneje pridružili še ostali
člani družine. Po diplomi na
Harvardu je na eni od univerz
v Clevelandu doktoriral.
Kot raziskovalni znanstve-
nik je bil najprej zaposlen v
gospodarstvu. Grasselli, ki
je izumil več kot 150 paten-
tov, je bil med letoma 1996
in 2006 gostujoči profesor za
fizikalno kemijo na Univer-
zi v Münchnu, hkrati je bil
redni profesor za kemijsko
inženirstvo v Centru za kata-
litično znanost in tehnologijo
v mestu Delaware, leta 2006
je postal pridruženi profesor
na Tehniški univerzi v Mün-
chnu, kjer je deloval do smr-
ti. Med drugim je bil sprejet
v ameriški Nacionalni hram
slavnih za inženirstvo, zna-
nost in tehniko, izvoljen je bil
še v tamkajšnjo Nacionalno
inženirsko akademijo.
Vdovi pokojnega znanstvenika je v Gorici pri Slivnici še posebej všeč urejeno gnezdo za štorklje, zanimiva se ji
zdi tudi stiskalnica grozdja sredi krožišča. Želi si, da bi k urejenosti kraja prispeval še park. Hvaležna je, da je del
zemljišča zanj prispevala tudi občina.
Idejno zasnovo parka so pripravili v podjetju Uniprojekt.
Ob opbračzinsi kuemobpčrianzenzikžuupz ažnuopmanJoomžeJtoožmetKoumžnKiukžonmikom
Ob občinskem prazniku z županom Jožetom Kužnikom
E»UPproeidldzeietmleavijaep joihsbl čonivni naui shptoacvominlae ,irnip čmolod
slmneNtoasatvtoPvlooeelt rzomerleiadesgstegeerinanedhrdiaaapcoisjoha ovmuvasilp.ijČeole,ii pdzračgasrvšatvedviazptiailodpnoojvbreečmrzaonosvobaavldnoizet- vsžvviuczpearad indn,oaj keblmirjoe ilsevoteuds eešlle,o dvvoaaknjrejeeopzebildčairnžuae- č projektov tdnj
Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. okto-
brLaEAv KsOpoMmERinIČKnIaKPOoTlNzIeKlane, ki so bili na ta dan leta
19P4o2luzestlrsekliježnuipkaont Jtaolžcei Kv uMžanriikb,okriuo. bVčoinbočivnoi dtri eondultentoa
ž2i0»v1Pi2rim, tdeamrlžoajevteorčeibnka noiztjep6no.se3ta0vv0oitdipirtenlbajeivtežamelc npeeovkd, rakojačljreutjčeoapknoaazštearnkjča-r,
ncdeoalojtveiistesoičpsrtlejnumodvifievnpeaočsnackmioretazpnijrhaedobdnčveikanaj jsnedeteiplmar.aiLvleietčoteis.n sNminao rluoarčkeudailnl-i
dondoismberkeisohkvpulropoknmaolnesiitlhnii mece lsnet.edg Neolemokbaoj gaovčtuoadcireaodskztovižloiscjooak.ksuPi loptusrrlenededvgiasčendmom jivelai
rsdamevnonajiirnhjsapkrzeeamnoivdnielvileuvstsoiobcdičejielnoveasd-aokmov Aulensttdovraamžruial,enkšj.etre»svOmiblon zeparmečseltaatkvdiueli
dnvjlruaudsžaisnojseae. dtnej vo lOadbčeinsmo Šomimar-eli tžuudpi aknapi evlicso kina porsikčrabkeolivzaa-
»Do zdaj mi zelo dobroiusp ev ae s lu žb e n eutezmej
obveznosti usklajevati zdeloma vdobčin i. tem
Ker imam zasedene v pre cejšnji meri tudi
popoldneve, je res, dakim amna prostegačas a
bistveno manj, kot semgasim el.«torski,h aktih
ŠliaPslEmnLooAsOdt aŽjeIsRm
mza»egOdobLtdoočvibicjtoei idonedBnzraeagrdonzmjaegiSazvtoeebmd-
čszmianoskbnečgeaaknopelirkpaooznmoimkeaimlildbi on.teelžjeaštviohe-
šznojesgkarbjeo zpaiztneamvodvaelakeipside ev-
mobiLjčaEin,Aai KspOmoMojaEvkRljIauČjboKIvKspeOr,emTdNuv IslKetmo
doobbrsoušpnriehšlio. bOdbočbijniha PAolznealas
je končala, nadalje.vala in
za»čReelas ksaer tnruedkiamj on,aldoažbvsnaa-
pkodlerotočjnuargerdaidmboe,nkišotlvikao. r Čse
olEecedrnao ntsutdrnei enmasvintevneesOmticsitjasbvkkeume,
lpaohdkroočrjeuč.emP,odnaosjenobilolahlekto
upsopvešmn,o d,«ajesmv odnlethosprkeodnočba--
čliinesnkeigma pnraajzvenčikjiohmprpoojevkedtoavl
žzuaNdponacnjiohJj olenžtea. KEruneeždrnvgiekčt,sekrio orsbamčzion-
noeboNdnvloooicvdsoilijia,ošndpnaoolerpsttrnaneo2od d0va1vek2oča.readrnepomr,aiVjzorn-
tsveaecEmdPdleioezslnnzlaeibvklaonlomijns stkinvnueoldžtaurikhuranšptdi redoomomjmeijkpov-o,
tsPAoanvmdjereazkžznuaik.g loVmttroiehvidnonbodsrbdtunšpoltrvotoajmerkotpja-o
sjPetonkenreehkpiaškjeoleppteirhsensbeiocgdelao inlmetpiolisjsoapn-o
teoevblZrčjoiacvne, adk,it iekrjiishčiajgsatnojiehbe čpoirnbiisdačl auvnžviikleelE-
NlikeZižaermadMeirzai auozrsaetgrre.ontKoihvaeiklpaoiddseaommligoaol.o
sspNltroeiirvsepeedsanttrvotueosdnt eiolmbdi id2npo2irb.oirpstotriojossrjtouenfikenntma,a pndko-ni
cspmerirrosekdgiatvdueenrneeasmnr iipčnirloiksvtaokzroaudsnntaeepmsoi
zlNeaatmun.jiesZjlaibl oio obpbmrinsočtvnjeoihhGpiašrreac?netj amva
sžtueNMpčaaenjdou JnbosjnžimmeoovKi obuuožsnnzpjiaekgnliozetproorvoičopijlrs8nat4nav-jilev-e
htžiuišpperaonsjeJmokžotne čoKaudkžoankliiku vmizerečončltielantc,iajjaov
zyegrodsulijlrjeezdaniratiaezdivvi čktaoestmgtnaui,iotnkbaiečlrannes pmirnios-
vfgraea dddseterdllaiu, pkldrtaiuvrlzeap,hokpsotrbaidvzioatvnbijilomii upszrmeejjos-k
mjuegedlemoddooablspčoiofinmne aeinnmpcbereirsnspkpeivriadsepknevaejre.k
Pugreledd očbačsionemin spmrisopebvail ik njae
prostoru in tudi na mednarod
rpazpisu končno uspešni in
ojeblŽanuoJpvoaažn,e sbKkorukpp aozjdavedrlieol dltgnuodaleimtonabolčoi
vjdeelDlač Jkoožvted aKvreksdtzoga tšditsroolgbčo elevatrnoov, d,
szdegeoljodevoalvnaijhnekenotearzdarračuzešvltaov.jeanMkerimnajiasptAord-n
sztgvolodNzoavitknouerliktteourvrdroia szblvaoovpjnaroiksrtdaanjvaiiaAlokni
dgkoenlnleaatnjrnozo,ivape ršpijzšoai ldpoervvoinmcoo, cpoirbjesndkoainvfieol,i
pkurOjeletobusnčrtiean instnkaeeškspplboalraovtknape.ootesktbrnioil davooečbperčerij-
nnaaOj.idbmVrčeuizsnšeatsvlkhesevneapemllmial,k idpentaoe vdbbsrooeočdtpjaouo kzpteuvreralj-l
tnuar dnGri ursšbptvoebmnčeienmneipksotadlorpokrčaejljuenletaegrDa
pdneooslsmoitlv,seJatnvanadjarkteaionlrnn dučoesnjdpoarevudšnnšoootbv dirolae Mpzlovoavidjlaatonen-j
bSdeotl,eokrvoaMtni sjaaePr iijsnžapnuoasdpoŠebmšin.aoIjzisrvazazdajvaidjlaeencj
dSesrldovbcaoicčaihljniPšeiogžaovrvcnaerzlsoatltvpiaro.izbandoevinl,o
tpuoJddoiržOozečbajKčudui npžsjrnokoieskstobptevolaonlkleojest,otveska ips. oojodpejrleil
žsleuJpnožržieolekistsoKooluvikžsoinoljjininkhiahbAčoedlloeejjztazoevsmInhpoeaoslndjtsiehklDiil
pslluapžzni,iljibsskooa pskoi asjirthiatvaAsil oPnjoazlzIneholavn,oT,. aDj
Šperi nperotsatkoovodljoslkgiho dneajzaavnj ojes
bila podelitev priznanj in
nagrad najboljšim inova-
torjem Spodnje Savinjske
doline. Zagotovo ste po-
nosni, da so bili med naj-
boljšimi petimi kar trije iz
občine Polzela.
Tako je. Še posebej sem
ponosen, ker se to dogaja
vsako leto. Naši inovator-
ji so med najboljšimi, a ne
samo v lokalnem okolju,
temveč tudi širše. Zato sem
tudi letos pričakoval dobre
uvrstitve, čeprav ne kar treh
od petih.
Stečajni upravitelj je letos
le uspel prodati tovarniški
»Na obnovo rojstne hiše Neže Maurer
smo čakali več let, a zgolj zaradi tega,
ker smo vedeli, da lahko zanjo prejmemo
sofinancerski denar.«
kdnoevmokplajeljenfikjesn zananegčkrndadoanvjjoeečKtjoiuhvltauirnr--
nfroea-insztorgburakavžtieucv.ranSlnoihevgpamrmoejmedkgoetrondvea-.
zrancaijnski engaačcretintnroa v(eKgIaMlCa)stPnoil--
kzeal,a.k»iZjdeajmmiomraomgroepdoečatukadti
dleošme naačipnri?mKeareknoragzlpeidsa,«teprnavai
prihodnost omenjenega ob-
mtuodči jžae? gradbeno dovoljenje,
kmZanluovbiommloasotnbijkavoimli rtaozvpairs-
rnzmaišikzevgaajaalkcyoa mdeepll. erOkbsnoavsilvi asmseo
skeasrt naleak, atj ujadvi nzihatvoo, dkoevrodžoevli,
ovbsčriendaišnčua Ptaomlzkelaejšsnmjeomzgorba--
mdiloi čpjluočpnoik zvzvosoruprpipoasdlaojvončeo
acinoofnbraečsiGtnreaurkabtnuotrdoco.eSnloatveiPmtoojlezuerselrieddiiztii--
akščooembčkuirnnaejaa,lnbdooodbionilofnraansoPtvrooulz,keptluireriodz.--
eaTvlisaklekiamrttauetrdbigio oboljsobpvdčoaoirdnnzsKoaasappl ouudžrsino,zlbinamosa.tn«npjioak-
epliolOidtmj uetedjniad,iolblkiičisliitjneesokbauimpiorčličozj nettoanvneajkar--.
ndvianšnokjipegokdaoemGliplailrenakanszt,iav,š čekaisntjnieebžgieal
iedhsoetrklaOnozobmnečezrnrmaovž adoiyvrdeželralo.voči.ebnKo,ankkoacojobjjšeonjza
inohjbOirmabzčomničaejrre mvPddillrn.žValkveidr bijaeont nnjedooctgooajvšnabjroa-
urnaeOz npbaočirgncaeevlPicroa?lzl eilna pizovneduednila nnaa
otrnguTuuZ.bdŠŽliAenMlaiim htve Lmsio, čodibcaim okbbič Sojuabi včžiinenljiia-.
ivpmEozrovnaučebrselejttedkOniutibihepirgnrmoizshatgoyrvdeardnkijotkeitig skmaiocumleerb.tuao-
eizn Eoarčblnnečelionas stipknOrofibrppaerrsraitmzvrnlujaaakynteijurepr,. orkOo,ibjmekekorutm bzjaoao-
euiblomozbmaečršiaončdsanikndaojoeoplgkrboiomzlmentoanučnenjjgueaa.l GnOperabereidanranmfnrtaae-.--
siMlbtzroiuarkrkaamtduit rdpeooinhlugadtotaleerktmintie,ogdbaampžroeeččdlijaun,oes-,
zčdbiamirbkeierp sbotisatsraiehleltatrheakkptoosrnljoeavvn,nsaepčciomoveeer-
mrdaauznvuiohvjeurlajtazuvprlijizasmnihjaup, vos stteleogmvoevdnavslikagenzmial
msoufiunvaenljcaivrlajannjejutvovslrosvtnenihskneam-
kmlaožpgbor.dbraOobčijnuto.svicaerrnjiuškbeomstakopmre--
kpalegkrsbua,iminasmicoerv jnuabčrotsutanporveo-
nčzcjaeuds etinovt nsnroap, lipopočrednpdriokačnojomua i,onvhouradsnpoejevašonndtjoa,
čkjaunianlinzaacpiojodriončejuleokhtrriafinkjaancjia-
jaeožm. iinVšjiItogabo dsroklPbloučpinngsaokrdetnimitkupdrzdiazrdančozilk--
uošsiPproietlšeznveolcide, sektlieojv, eaznmaj keeadnrazj peboroadbnrčoiičmnjuai
džVneimod Oiknžuipzialsaluzežminilmjdiščpeo.sadmlez
pVsroeeKdrcaleejnluOolbjžviviatroen zmjdauou pzbdrarioazndabaedoldenvvaonlpjodnrejidihjearolvao--
piddrneKcjierhnklljezivtaoihnd,eoksbeobrtoikčdnaežolneio,n tdopevojaažvr--t
nrnaziašpdkoei rstekntooemobp, lkleetunklitscuorinazkegmtuiv,bnolejkgaoall
nšpporo,irdptniohežrdtnevjoeakvandloansnoti,jevneotsboečvbianičri nteoer
enlognavdircu, šbtvoentaemsvpoojderomčejustion
inFaePrdoilnzaedli Gimlaevlnaikzazavevdenčloe
vdoirtmriikužuuzltpeuajrunnoevnmao,pgprailzvaninčainajrsask.tePvmrai .-i
aKanaVGkrolbansvtjneaiksizingaavMezačalkmeotinsColiizulied?je. le
inIdIdejaaJneivšneonviak. zSatanreaizjebLrpiKsrieK-
bližno nekaj let. Porodila se
mi je takoj po stečaju tovar-
ne nogavic. Življenje Pol-
zelanov je dolga desetletja
zaznamovala proizvodnja
nogavic, ki so bile znane v
velikem delu Evrope. Zgrad-
bo nedaleč od gradu Komen-
da, kjer bo domoval muzej,
je občina odkupila že lani.
Trenutno pripravljamo do-
kumentacijo za postavitev
muzeja. Takoj ko bo pripra-
vljena, se bomo lotili gradbe-
ne zasnove.
Letos aprila ste po dese-
tih letih sprejeli dopolnjen
občinski prostorski načrt.
Žvbuopsaatrnes OzboaččiznegeloiPtoulzdoeilasgJrooazždeitKiau?sžn. ik
KgraaIštdečnrejemo snooo gvrelagzvapnoiebsejse.pkrteIammbaoemo-
bpureeipdorizalivrtloujemdni aocenldootvekonusgtmil,aevknnitiajtcirhig-
pjionriisnnatšePamZ?I-bporojPeokltz. eFlaindaonbčnila
skrocOnebsktčrauanjkiac,siojsarnežadainšl čašese, nknaiisglkoaovnila-i
vtčaeakčnšaek,notnapakčešitnsetžogaalp šrperdonljioemgkaotmav, ozs.
klPaarsottejnerikmtaindsteosnkžaaerjlvermlei dtnakeo šsbnt oepmraoloi-
djmerkoutgalaizčinzaevšeasspptrir,eimbzlaeižtmonobieštrčzieamzio--
dlmijaolžnneogesavt rčnoravpč,arantajka. eeVrvrfionnpaasjnvkeččngjaei
mdkoeonžasntrrjiau.mkRceairjzei mšsemišnlojiaslžmi esolmezloiaptpurrdli-i
stoulumdhionšžientiontsaetikiojšačvteinsmoti-omzai,zsekvbianjžaelgclia-,
jdpoealrk.tnmPereortsjoetkvta,tbiao, smkeoztpatritisojtainvmisli,mnkoai
žvoedčlliojroačzilglii.rčanBdiohitmiu.osVtrpseaezmnniahžeteavljranomap--
nskaihžaralozsptisnoivs.mČoe omzoirgolimuagkoo-
dniatmi, kbeor uimspaejloo szoaggloatsoovditaijadlvcei
dtroeltojičneineavrporpavskileagian dkeonnačrnjao,
bsesbeodmo.o Vgersaedlni jme etu, dialostmiloi.
sTprarejamlaemnabj ebipporipbelitžihnoledtvihe
kleotni.čno spravili pod streho.
je oVPbočnžinanvjaapdpri rvoisčteiprVbeeidlsei tnapjvurielacpeoj
okžbreilntviočavnl linj deaonvdivuladšdernnžijahav.onŽdiulopcčaeintsetvi
ijperoipmdoovidzserelomjčeivlnapnerjkuiazpjnoadvnrpjurage, česngeian,
okojbovčt idjneoabmbri.olaVvisšeinhpa. rseedječnaesdoamv,-
vanaolknnlojeukdboellivoksonezamvpiušoadolrabo, nčstjouev sgatae-šme
knzeaimdpoiovnvosplejonmliit?ikčnoenmčapnoad. rKočajuše
lparhVekdteoamnpotrridečnealukotuknjueampor?darmočoj buiti
hvSaelevžendia, dsiažseelijme p, doavpbriedčinrienka-
ocpiojsavoidzšealloainvfavrnaesnjetdruaprkritvurarsokzlucičpennstioohstvi
ckoebulčlotituni ronubeg,nmootvadivlraluj.ašVmtvmouestdenara Žšmeur-enči
ondioisnvoonoljebsvneisobovičkljnaeo.niŠsešoedveš,eltdiornvjeoankzjiaelo--
mečeatrni acleisktoišvčnae.mPrpaovdrtoačkjou. si
želim, da bi bila cesta nLeKkKoli-
ko širša, a smo po drugi stra-
ni hvaležni direkciji, da ima
posluh za naše želje. Z vese-
ljem lahko povem, da smo se
na nedavnem obisku vlade v
savinjski regiji dogovorili, da
bo direkcija v celoti obnovila
cesto med Polzelo in koncem
naselja Založe v dolžini 1.300
metrov in ob njej zgradila
pločnik z javno razsvetljavo.
Gradnja, vredna skoraj 1,8 mi-
lijona evrov, bi se lahko glede
na trenutno obljube začela že
prihodnjo jesen.
Občina sicer nadalju-
je tudi obnovo občinskih
cest, kot so cesta v Dobriču,
pločnik in optika v Ločici,
cesta in javna razsvetljava
na Savinjskem nabrežju …
Katere naložbe lahko pri-
čakujemo v prihodnjih me-
secih?
Naša prioriteta je obnova
csčteiansj taumršeoodlsizlkiaejaigzvarnakočruroangzoasmv, eptklojiakdvao-.-
tlIoezčrpaeomzstnaevvsoietzki i mpšroimlrsaekmrin,aedvp,atorzbaubdser-.,
tžOoarvtenjmo cdbeirosemtkecoijskokmzoaazližuelZgeaozlvnooižšrikeli,
Ptpurododimsve ovt kičnvntiierkunzsiinkvunnpoanpporsritpeijroapbvlčrjoian-
timni onAapnvrdolrajaedžkoutn.aosSldeoovkieliudpmaoejentoavtcesine-
ojpordezvdailsoungkooinoditodedvraatnnzeepzmoalvopažorvoljivišvaengijhua
dzžaelnleeaztronjai2š.0k2Ci1henpereihzvoadjoavl.ceTvo sjoe
sneuOjzebančraiundkai rdebvp. oi,g savacj epsnmrimho oavdtenrjaiiašhi-
lomabepčsrienecci iehj nddavoigknoeinlzeča,nvnoaarokvoaamrnnuiha-
žpnarlelonhsot dunirihmedzaiamlaboePlvoepsžlioilvi anž.oeB copojrnimeo-
svGea,čradsnma trbtonAimlhi ožkramtej ovp.roaNdlaioszbleandreangdjai
tinneagvčearstktuiacj.ekijtšaee, nktui dmjoiamnnaojšroiabmpmroiozjčepjkout-
isnzteapkvuditsait,nijtejie. gtroavdanrjna ennogoogmaveitcn?e-
SVesleaphtekmo bvrpurjiehiozdbnrajinhizmvea--
sjaelceichzmačoerl duarenjaatdi ekjoammuontaulndoi
uinkfriansittrvuekktuarko šnnaeogbamžoečljeuzPnoi--
šslkoevgnae pcorneehoGdaara?nt. Nekaj no-
vihNainčavretustjietpomrjoe rvuksaeinjieztežven ž»eplrei--
zsenlišlok«egnaa ptoreohbomdaočpjrei innekpdraav-
njej,edmaVGjiomakravonibrtčuin,ozabazčkiunarrsekjseiecngeoarišpner-
nfriamstarTumakkotourksooonpmčrnoipegrgoaačvi isrlaoi zgtvrloajsdjiVac
dokirpveiokrvuceičjpearol jzzeaakt5a itbnisoformčasoetvrururoekvdt).ui,l-ik
rcoes.dteNnloiateotvmemprreižzojnbe amsnopj rčzijapuandbaajoljeompčioš-
zmgimrpaledoričjlnei niknjieo, jvkarvvpnnroeirhmazvosrsvetedittlnjvaoevsnoti,
ovobPdjeokvlztoedzlnen.oaGvkoeabznaoarvlsaikzloancomijscikeosotlion.š
Ohicd1er5an2nj)et nsoaporve,mrderadevžnajoensj Tet ampkromodjieakkobtloao
Pogled na Polzelo
je skoraj milijon evrov, veči-
no bo financirala direkcija,
del občina. Prav tako želimo
čim prej ukiniti železniški
prehod na Bregu pri Polzeli.
Letos je bila na njem prome-
tna nesreča, ki se je na srečo
končala brez smrtne žrtve, a
bi lahko bilo drugače. Na ža-
lost trenutno zaradi bolezni
nimamo pravega sogovorni-
ka na direkciji. Sicer imamo
v načrtu, da bi v prihodnjih
letih zaprli tudi vse ostale
prehode, ki niso zaščiteni z
zapornicami.
Z ostalimi župani občin
Spodnje Savinjske doline
ste v začetku septembra
gSpeaovdiegpdriaisšasčilaiž zeploiumgmoedntbnaopzotrdaiozvboveanv-
jšnapaločcirintzn aeumrgerdapidtainrjktouudviondaoobvBmorodečgojuve
vpnredikodPlaoinlzije, kli.atorSvobačoranvsen7 o0nopdgrisaptvoriact--
vaklijhaemtfiroenbšaentprcoiipčraroklasatoiErnvsakr eokpaosknkteeac,,
sutnekčiajatajea.r, iKmkai ijs beb,oovmstaoej opvmo somkgloojčepimuli
tsmetagnneaonpvjuar,onjssepkeotagprgeardaondljgiolo.i vleočbe-.
čUipnVaimoPboičnlizvneealrhaja?mvzedmo,lždaabvtooscte--
sčtaeOjnjbienpvo svztaao dpvenokjdikohmvloeadtluinhekmgoanočsgaions--.
tčVeemozbačzvinniaatbišoivmoečbo čptirunidisiejelzjapevotaotrneojba-.-
nKmao,kčkojejrekj iepsrvmiovodaogsao? spkoribmaevnovveačl-i
sPtoaPsnrlaovvnazanajcsrokandihai zLbgalrisžatoidnvbekaahavipntroiv-
cpdreaslvtueiliZjeuaslnotaržešzašeionbbkpčario.njaVekzstekulolroezpdaui--
tonvmiemekinovjamenuzeangapalnripesreionljferavksattanrujbeko.tmuOrdoe
ionbznnojvimili kvaonddoidvioradliiza Zeavprolap--
snkiindeednaor občine Vransko in
BrOasblčoivnča.ebtoe trundai psrpeoj sdtaovnitavsi.-
jŠoe mpouszeebjsekj pe ozmbiermkepb onha rjaenoibla-
snpoovmta ivenodnvoavtodvanrpnroee nkogpSaavvicri-
»Cen eos i zva jal cev s oe sežzalrad i esd vig ad c envkeod
m at eria lalp r e cej dvi gnile, naioka ron aotsija,mpeoz-n
ž ailost,n im a mo vpliva. Boji mvp se, dad bomjo
mora l ijoz aradi t e gasika kše nv m aln jši p r o jekt
izp u stiti .«.bZoadoobriaszkstavv-lce nsoroivčnelapns riždseeroujdeš ntzvcaeč.pertikpaarsaevoičliuo
tnijseto, ,kzjearrajedinčaejšsiabrklejujšdajetorčakdai
žoimvirjeožnjaa, Pzoalrzaedlii?česar na tem
mPesotnuosnnaistsamjao šedaposeseljbuedj jveev-
nliakšoo voobdčniniho irzagdui bp.riseljujejo.
ZaPgotoevmosktoa sgtlaevnia pzraečdentoksuti
bžluižpianna sakvteopceosttiežine goeporgarvalfjsaklai
lfeugnakcPiojol užruepvaonžannjee jperovfensio-
sotnraan.lndoo, Lsjtuebsljeanpeo inevkdarjulgeo-
dtioh Mspaeritbodral,očtoilijezazatgaoktšoevno
pnraečdinovsot.dPeonljeag otbegčainme.ePstrova–
jdavzammu epsraevciam, kmoesotbo,žčuepraanvoje-
Pvoalnzjeula vboodljitme ešsetoanvatopcoedsetžneo-
bazo na Vranskem, sta za
lju – vnepos edni bližini je vse,
kvarmčil.ovSetak tpoo,trkeabrujsetezaprbiičva--
nkjoev, aoldi?šole, vrtca, zdravnikov,
lekDaornez,dtarjgomvsikezgealosreddoišbčrao,
fursizpeervsaketagamksaljošnjae, sgluožstbišečnae.
Vobsevejeznvo bstli žuinsik.laŠjeevpaotki ozpdalei--
šločem. Ov bočbinčianiP. oKlzeerlaimjeamprzija--
zsnenjedanetenaekuovstpdaroneocsvetjaištrvneejši limehteakroi1t9ud9do8i
mpdolapdoailhnd.enKsevsnea, mjjee sšrteespv, ridlisoaelipjmurejaebmjio-
mvparlolacsdeteevgdapruočžvaisenačeab, liaostuvzeadni vosetamčreakjnšojit,,
k2io5kt ousdpesumtjoejtgokaopivrm.edeDvla.sneZmeasravnadariossvojae--
npdareilbsatlvaicžnenovovat6an.kj5ao0. 0Bniranezetanziaštdkerovžtiklnkoav
lšdaerhurkgaoistsrete.rčaSenemi,popar veddoavbsjčeimnPioizmlazavemela-
ovdbamčiniosa,lipdhoa mosbmečri,ončtsloukvdoeikupap.riratevom,
loamhAeklijoeonbivč–sinevartszelecel,doši oplkraoi,srše.etlekjevtvnilao-
nzujdsukr,alpavrjnueijdkevomsve. mvN zkadaširasovebstčtivčaenniuernmee-
jčdauontmjiajuopo…ntor. ebRbeanndee sines fpprraoesšmtarlueimkmt,ubdreea.
inKnao ztpasogekomotapjvaimljiaš žčnuejavimperčaokmsrtaoith ppmaodveeost--
vdoavlrj,tpcsreuomsštojilrmia?. kot do zdaj na
voVljovrptc,ou tjeelezfaoFnzodutao, j:ešSleHkdEtorRvoPonAl-j
pskroi sptošrati, aliseospeobčnaosi vžeobnčaiknai.-
zNuajselepdronsjeto lrestkoa bstoismkas vsvšojloi.
Zliasrtoadpi otengoavsnmo okžaenzdaidčeirlai lprini-
praevplrjiačtai nprsoejemk,tndoa bdokmudmoebnil-
rnoevij mandtat.vi idek di
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 39, 30. september 2021
Z gradu je izvrsten razgled na Spodnjo Savinjsko dolino in njeno obrobje.
Grad Komenda desetletje po obnovi
Pridih malteških vitezov ostaja
Obiskovalca že ob vstopu v grad pozdravi ena najno-
vejših pridobitev, malteški vitez, ki rade volje pozira z
vsakim, ki si to zaželi, predvsem pa ljudi opozarja na
dolgo in pomembno obdobje, ko so malteški vitezi ži-
veli in gospodarili z gradom Komenda. A za debelimi
grajami zidovi se skriva veliko več kot zgolj malteški
pridih. Deset let po obnovi v gradu domujejo občinska
knjižnica s spominsko sobo pesnice in pisateljice ter
častne občanke Neže Maurer, glasbena šola, poročna
in večnamenska dvorana, stara hmeljska sušilnica,
butična kavarna in turističnoinformacijski center, na
čelu katerega je zadnje leto Damjan Jevšnik.
ŠPELA OŽIR
»Želimo si, da bi obiskoval-
ci tudi na Polzelo in na njeno
okolico začeli gledati kot na
samostojno turistično desti-
nacijo, kar je v časih, ko se vsi
turistični ponudniki trudijo,
da bi bili čim bolj zanimivi,
velik izziv. Tudi obiskovalci
so vse bolj zahtevni,« je po-
vedal vodja turističnoinfor-
macijskega centra Damjan
Jevšnik. Na Polzeli v prvi
vrsti stavijo na grad Komen-
da, bližnji Cajhnov kozolec
s starim orodjem in muzej
starih traktorjev. Za pobeg
v naravo so kot nalašč lepo
urejen Šeneški park, Vim-
perk in Gora Oljka, ki je med
pohodniki in kolesarji vedno
bolj priljubljena, zaradi če-
sar ne manjka idej, kako na
njenih pobočjih urediti zado-
stno število parkirnih mest,
pregledne označbe, urejene
različno zahtevne poti in klo-
pi. »Veliko skupin si grad Ko-
menda ogleda kot del izleta
po okoliških krajih, ali je to
Zgornja Savinjska dolina ali
morda Žalec s fontano piva,«
nadaljuje Jevšnik, ki zato ve-
lik potencial vidi v povezova-
nju turističnih ponudnikov.
Korak v pravo smer bi bila
že skupna zgibanka o vseh
gradovih Spodnje Savinjske
doline.
Doživel preporod
Belo-rdeče barve Polzele,
ki so mimogrede povezane
z dolgo prisotnostjo malte-
ških vitezov v tem okolju, bi
v zgibanki zagotovo zastopal
grad Komenda, ki je bil prvič
omenjen leta 1150 v povezavi
z rodbino polzelskih vitezov
Helensteinov, a je nato že v
13. stoletju za pol tisočletja
prešel v roke Malteškega vi-
teškega reda, ki je s svojim
poslanstvom bistveno vpli-
val na življenje ljudi v kraju.
Takrat se je gradu prijelo ime
Komenda, ki pomeni uprav-
no enoto redovne posesti.
Poleg polzelske sta bili na
slovenskih tleh še malteški
komendi v Melju pri Mari-
boru in v Komendi pri Ka-
mniku. Med vsemi tremi je
bila polzelska najmočnejša
in je preostali dve sredi 16.
stoletja gmotno podpirala.
Na življenje malteških vite-
zov na tem območju še da-
nes spominja malteški križ v
rdeče-belem občinskem grbu
in zastavi. Družbo mu dela
zaščitni znak polzelske Ko-
mende, kip antičnega leva,
ki je sicer veliko starejši kot
zgradba, katere vhod straži.
Lev iz pohorskega marmorja
se je tako kot šempetrska rim-
ska nekropola dolga stoletja
ohranil po zaslugi velike po-
vodnji v tretjem stoletju, ki
je spremenila tok Savinje in
rimske ostanke za dolga sto-
letja zakopala v prod.
Gospodarska moč gradu
Komenda je začela pešati v
18. stoletju po odhodu mal-
teških vitezov, ki so grad pro-
dali lastniku bližnjega gradu
Šenek. Komenda je bila od
takrat namenjena za bivališče
zaposlenih v gradu Šenek,
družinskih prijateljev tamkaj-
šnjih graščakov in duhovni-
kov. Pred razvojem Hmezada
je bila v njej celo največja su-
šilnica hmelja v Savinjski do-
lini. Po drugi svetovni vojni
»Želimo, da je
grad prijazen do
obiskovalcev,
predvsem otrok, ki
imajo radi viteze s
čelado, z mečem in
s ščitom.«
je grad prešel v državne roke
in postal dom več družinam,
med njimi tudi akademske
slikarke Darinke Pavletič Lo-
renčak. Njene slike si lahko
mimogrede ogledamo v gra-
du. Z vsakim letom je bil v
slabšem stanju, dokler se v
70. letih iz njega niso izselili
še zadnji stanovalci. Njego-
vo propadanje se je od takrat
le še stopnjevalo, dokler ga
Občina Polzela ni v letih med
2008 in 2011 ob znatni podpri
evropskih sredstev celovito
Obiskovalca že ob vstopu v grad pozdravi ena najnovejših pridobitev, malteški vitez, ki rade volje pozira z vsakim,
ki si to zaželi, predvsem pa ljudi opozarja na dolgo in pomembno obdobje, ko so malteški vitezi živeli na gradu
Komenda in gospodarili njim. Tokrat je vitez v družbi vodje turističnoinformacijskega centra Damjana Jevšnika.
Strokovna sodelavka Lidija Praprotnik obiskovalce sprejme v turističnoinformacijskem centru, kjer so jim po
novem na voljo zanimive figurice malteških vitezov.
Št. 39, 30. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Prostore oddajajo tudi v najem.
Idilično grajsko dvorišče, ki ga na eni strani zaznamuje mogočna platana in na drugi strani izvrsten pogled na
Polzelo v ozadju z Vimperkom in Goro Oljko, je postalo prizorišče najrazličnejšega dogajanja.
V večnamenski dvorani so razstavljene uniforme malteških vitezov.
obnovila. Najstarejša zgradba
v občini je postala njeno kul-
turno, družabno in turistično
središče.
Z lesenimi igračami
Idilično grajsko dvorišče,
ki ga na eni strani zaznamuje
mogočna platana in na drugi
strani izvrsten pogled na Pol-
zelo v ozadju z Vimperkom
in Goro Oljko, je postalo
prizorišče najrazličnejšega
dogajanja. Med bolj slove-
snimi so zagotovo poroke,
ki jih je vedno več. Mlado-
poročenca lahko zakonsko
zvezo skleneta na dvorišču
pod milim nebom ali v po-
ročni dvorani. V povprečju
naštejejo približno trideset
porok letno. Zadnje leto med
njimi ni bilo nobene srednje-
veške na malteški način, a ta
še vedno, kot pravi Jevšnik,
ostaja v ponudbi.
Dvorišče služi tudi kot idi-
lično prizorišče koncertov na
prostem. Letos so bili štirje. Še
posebej dobro je bil obiskan
koncert ob obletnici Ansam-
bla Braneta Klavžarja. Kljub
PCT-pogoju je koncertu pri-
sluhnilo kar 450 ljudi. Dopol-
dnevi so rezervirani za otroški
vrvež. Da bi bilo tega čim več,
je pred nekaj leti na dvorišču
stalo igralo, a ga je moral turi-
stičnoinformacijski center za-
radi opozoril zavoda za varstvo
kulturne dediščine, da ne sodi
v grajsko okolje, umakniti. Da
bi bilo dvorišče čim bolj pri-
vlačno tudi za družine z otro-
ki, so okrog gradu po novem
postavili lesene igrače, gugal-
ne konjičke, vozičke in hodu-
lje, ki so, glede na to, da so
jih imeli že v srednjem veku,
sprejemljive tudi za pristojen
zavod. Polzelani obenem sti-
skajo pesti, da jim bo dovolil
tudi umestitev dvigala. Strme
stopnice, ki vodijo do najviš-
jega nadstropja, kjer domuje
knjižnica, so neprijazne za in-
valide, starejše obiskovalce in
mamice z vozički, zato bi bilo
zanje dvigalo dobrodošlo.
V osrednjem prostoru Ko-
mende so pod prozornimi
tlemi ostanki najstarejšega
dela gradu, grajskega stolpa
iz 12. stoletja, ki zaradi svoje-
ga kamnitega značaja in ozkih
hodnikov, ki spominjajo na
grajske ječe, še posebej veli-
ko zanimanja spodbudi med
najmlajšimi. Nekaj korakov
naprej je svoje mesto našlo
kolo, s katerim je domačin
Dejan Glavnik pet let potoval
po svetu. Zadnja pridobitev
je jedilni servis, ki ga je gro-
fi ca podarila svoji gospodinji
leta 1925 za poročno darilo.
V zgornjem nadstropju so
knjižnica in v njej soba Neže
Maurer, muzej malteških vite-
zov in stara sušilnica hmelja v
večnamenski dvorani.
Po rovu od gradu
do gradu
Potenciala za nadgradnjo
turistične ponudbe, kot kaže,
ne manjka. V pripravi je mu-
zej nogavičarstva, dogaja se v
parku Šenek, kjer so skupaj
z gasilci odkrili betonsko ci-
sterno z oboki. Njen pomen
morajo še raziskati. Za jamar-
je ali adrenalinske navdu-
šence, predvsem pa seveda
zgodovinarje, bi bil verjetno
sanjski projekt raziskovanje
rova med gradom Komenda
in Šenekom. »Rov, ki se je
začel v zdajšnji spodnji go-
stinski dvorani, so nekateri
domačini pred desetletji vi-
deli na lastne oči. Skupina
fantov ga je, da se je posta-
vljala pred dekleti, po drugi
svetovni vojni odkopala. Ta-
kratni obiskovalci so si rov
ogledali, a niso hodili daleč
po njem,« pripoveduje vodja
Tica, ki potencial vidi tudi v
rimskem taboru v Ločici ob
Savinji. Obiskovalci si lahko
o njem preberejo na informa-
cijski tabli, ki jo je pripravil
zavod za varstvo kulturne
dediščine. »Z globinskim
snemanjem so ugotovili, da
so pod zemljo ohranjene ba-
rake tega tabora. Po določe-
nih sklepanjih bi lahko tabor
služil celo kot karantenska
bolnišnica. V času takratne
epidemije so morali vsi, ki
so želeli proti Rimu, meja je
bila na Trojanah, nekaj časa
preživeti v tej bolnišnici.« Vse
to in tudi še povsem sveža
ideja o naravnem kopališču
bi zagotovo pritegnilo še ka-
kšnega obiskovalca več. Pred
epidemijo je grad Komenda
letno obiskalo približno tri ti-
soč obiskovalcev. »Po popolni
zaustavitvi turističnega doga-
janja smo zelo veseli, da se
ponovno dogaja tudi na tem
področju,« je ob koncu še po-
vedal sogovornik, ki je vesel,
da so se tudi na Polzelo vrnile
avtobusne skupine. Še pose-
bej uspešen je bil letošnji sep-
tember, ko se je zgodilo, da je
grad in okolico obiskalo tudi
več skupin hkrati.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Oktobra odpiramo za vas nov salon Hyundai.
Čaka vas prav posebna ponudba najnovejših hibridnih in
električnih vozil. Pridite in se sami prepričajte.
AC Kralj I Cast d.o.o., Malteška cesta 57, Polzela I 03 70 50 400 I www.hyundai-kralj.si
36
FOTOREPORTAŽA
Št. 39, 30. september 2021
Stojnice s ponudbo domačih izdelkov so spominjale na čas, ko je bila v kraju razvita obrt in ko je cvetela trgovina.
V Lembergu se je plesalo, barantalo in mečevalo
Živahno kot v srednjem veku
Lemberg, majhen kraj v občini Šmarje pri Jelšah,
se ponaša s tem, da je njegova srednjeveška trška za-
snova ohranjena že več kot tisoč let. Povsem enaka je
kot v časih, ko so tam mimo jahali Celjski grofje. Duh
preteklosti je tam spet oživel minuli konec tedna, ko
je občinski javni zavod za turizem šport in mladino
v trgu priredil srednjeveški dan.
TINA STRMČNIK
Trg v ozki dolini je v sre-
dnjem veku, zahvaljujoč ce-
sarskim pravicam, sejmom in
sodstvu, živel kot v pravljici.
V obdobju srednjega veka so
na tamkajšnjem gradu bivali
Žovneški gospodje, ki so za
koroškega škofa opravljali
vojaško službo. Žovneški so
v Lembergu živeli več kot
sto let, nekaj časa so se ime-
novali Žovneško-Lemberški
gospodje. Imeli so ogromno
posestvo in dobro so živeli.
Ker je skozi kraj vodila tr-
govska cesta proti Gaberni-
ku in Rogatcu, se je v ozki
dolini razvil majhen trg. Ta
je najbrž že v 14. stoletju
imel rotovž, dobil je številne
pravice, cvetele so različne
obrti. Tudi ko so se Žovne-
ški gospodje leta 1310 odse-
lili v Celje, so bili lemberški
vitezi zelo pomembni. »Med
seboj so sklenili zaobljubo o
sodelovanju, ves čas so bili
odvisni od Celjanov, slednji
so jih podpirali. V srednjem
veku je trg Lemberg zelo do-
bro živel. Obstaja domneva,
da so že takrat v kraju pri-
rejali sejme, čeprav so prvo
sejemsko pravico dobili ka-
sneje, leta 1506, ko so prosili
za cesarsko listino,« je pred
časom za naš medij pojasnila
umetnostna zgodovinarka dr.
Marja Lorenčak Kiker, ki je
kraju, od koder izvira, posve-
tila tako diplomsko delo kot
doktorsko disertacijo.
Na zlati niti pri
cesarju
Nekoč je veljalo, da so vsi
kmetje iz okoliških krajev, ki
so želeli kaj prodati, morali
kupčevati v Lembergu, seveda
pa so za to morali plačati pri-
stojbino. Čeprav so se prepro-
sti ljudje skozi stoletja upirali
polnjenju lemberške blagajne,
je imel ta kraj izjemno podpo-
ro vladajočih. To dobro pona-
zori rek, ki so ga poznali stari
ljudje, in sicer, da je bil kraj na
zlati niti pri cesarju.
Tudi minulo soboto so
lahko ljudje v Lembergu
kupčevali, saj so prodajalci
na stojnicah prodajali raz-
lične izdelke in pridelke, di-
šalo je po okusni hrani. Obi-
skovalci so si lahko ogledali
razstavo orožja, se pomerili
v lokostrelstvu in metanju
sekir. Po trgu se je sprehaja-
la grajska gospoda, odeta v
replike oblačil iz srednjega
veka. Čast svojih dam in go-
spodov so branili neustrašni
vitezi …
Foto: Andraž Purg – GrupA
Živahno dogajanje so sooblikovala društva iz regije in širše, ki s plesi, z me
čevanjem, lokostrelstvom ter s svojimi oblačili obujajo duh srednjega veka
Le kaj je na platno ujel grajski slikar?
Obiskovalce je minulo soboto v preteklost ponovno popeljala srednjeveška
glasba, po trgu se je sprehajala grajska gospoda.
Na račun so prišli tudi mlajši simpatizerji lokostrelske veščine.
POobgporvaozrnzikžuupOabnčoinme oŠbošotbačnijnzs žkuepma pnroamznDikaurkom Menihom
»PAŠoanrgloeusšmnkai endnaot,lpidnraiad joseobndljei knvaebj moplrjeesdtrnae
nopesravvevzišcdčeeržni!s«vet«	ppmroeairzvvlbjeei dnsbame. rNpaardir i
je bila določen
svoLjeptoršanzjnei lke,tokojet svpšoomštiannjnsakidoabnč, iknoi vjezlneatam1e4n3j6u Fpria--
dzenŽroiukvpaCannejlaOjs1bk1či0inn-laeestŠenolijšcuteapnpojrdDiadaroirlbktiortvšMke emnpierhsatvmniciehen.ipN, rdaaavbjioecg.oa2bt8čoi.
zvjguaonodidjoazva1ind91on1jsejogeavn oaŠbmočširtneasčnkjceuegsiaazprjerFamrzannoickpaJoopnžooessftonI.rii.nlKa amDkunonorgasojous
pvzoponlidovlsaonlkeiontmuadztiragndaŠovotšotl,jasdntavj oporevbtzčedaknilgonvsitil,nvk nimajebsmotoljo.ščKonlkjouavkbpopevrtoas-t
vžzinsveilčdjenanenjmjao.usNtv, eznkdaoudlšgijkruaojsubojoesljeo kv. rNoiabtičrientnoivsj reinedčžaoelildjsaržšjateevveielilnnikimon,ji
pgizreaztsvivki id,hoklpigsoodlejjetinthiij, .žku»oVpteaplnirkaDovaki ržkauotp sMamneonDidahor, kbaoivliMseoebnnlijivuhb,rouek,spahes-
ižšnenjponrreiespštoirljein.poTesuljtdai iliozčkaeapzlrnivehoosddkonu,«jpejnenoapsptoiou.vdeadruilj.eBizovlješdebgoa psrood-
žjeklitzovd,akj,ikboovdoSliozvbeonljijšiavliedknako ovveočsgt obviovarinmjao vo opbrčeisntri.u
LEA KOMERIČKI KOTNIK
ronavrus po et pa se e na
šoMšŠtoaešndtjansknao,ljočpžaobnbaičminsipoo kninejaikhasŠjvkoošajteat
šnmoešessttsoartnposjn,isloknojperngoiečobsavčlkaoinu šbojeo jnngoaearktjaeoajnzakogrvajoeat-
zgdlovadsvsobitnesonil eoinbšzočnpleeos.slTaaamšebeonzl avnrrkiaakvteaa,,čnjkaeij
tvsinozedajsjesotvtoaupvdilopsjebarnčllaien, pecziruleojlsetopi e»kplPooornekncnoouonsvčnoialik-i.
tkVi azrpajosetčaanlvseltjkbeitoneleivk coj iulškjbeai.llse»nPj earkjeesnookčvzoiatllii-j
sunsmnaejoopjavraegjlleiap sbTrbeoedgnavaoitbd iešnanotolpo.e, MsMtkeeord,an kgčluljaoallib-
kumtuorierjniazkonkizjsoegep oTsi redsgdooaav jiibiznrvsaaktojniavuplcjMreioGrigamlrvaaeljmlnai-i.
kZeoažva,uvkvi oszdedilvsi evoddjaouj bimiKleanjsnunojeejdlGeeltasokvonjei
ltporogbk,rčuulinršeiathdi iiltziusddmtai loat.ipsktrtiencdjeiiežlj iloi1csd4otsakerSketloovš-o
ldooeksakelanithkinhraacjteksortie,Šijpošožčšsettalanvljiiukli1vh4erkanoneliemt-i
sžoaedrssgnktaaihvmkpeuašrp, čkvairkjiošačt,oevreirljeiekmozboproaiznnoirhu- .
nmo1ko1eso0dtl kinckraaolmjj.eu»večŠnnnoijhialhamkoboilodetpseuzanderiltsoikufiirlhkeedapiaoct,tivijiv-
kmusikčebiidlhonkdirecaolijeebmvoneaiehnktkuaoolsevlteiokszbaaarčhpsinkoriiedhlaVnpgeeoolgtejiea,
knsdaijeemblaoeŠdzŠonšatepalmeonvšjuekgzŠealmaldesaobrotilblniunčo.ienTo,eobkVsPiie azlskeao-is
inupjčreoe,MnsŠtcoišrtiksaoni joj,ibhŠlmžijkeaorlvteantlooi svo vbpšerPčeatkkeio-
iPknololjeMsgtkoi tzi,nigr kjaseio,b« pdžooum ppeardmnosbjnteoanrše tlgesrvtaap-
pudrapnojoibjkeroaklsbjteelj,dakaliin očsjsloolaosnvtiiaz.Plai»idhSnakjlennomejsiglžleaeictoueor
nZOaabjrbčjaoinljianzŠaMopšoetsšalaonnvj eaplioazpapupelaovrssilkzeeinreaa
rsavoSjvoobizojdeam«nopobjaogsgnapjtuojeinšorašg-t
žzunoalinko naravno ter kultur-
nopded. iščino. V novo izdajo
so vključena nova dognanja
domoznanskih raziskav, po-
vezanih predvsem s trško
zgordovinpo. rPrzedsntavaljeni
so npr. že pozabljeni in zdaj
pponolvnao okdkeritittreški prapor
iz leta 1791 ter stara trška
pečOatbnčiiknaaizŠopšotzanej gjea o16b.čoinzs.
1z7.vesčtoelrevtjata, mkakrajdšonpjeomlnjkuujelt
npaošedevléildaeonbječionsrkaazvporjiuznšaon-
štanOjbsčkiengsakagrpbraiz, nkai njejadsaonepsr
pkoovmzeetnvtaotbočr išnpsokritgnribh ,d« opgoovde
žPuupsatni .grad, ki v letošnjem let
in»TPermosutosvoolsjlneodiglai sšitlesvkiolnder
pprirraezdniutvjee,14p0r leedtnavicaonjdaeloinv
rauzdsetjasvtveo, vkainjiuhnjae pvodteromčjuzag
nparsizpaodmevenmo bdenleomvanlejetuvKprai-j
pzrabvoirl pSoksoerbneoj, zkai tjoe uznstaannop-o
vmljeunziokragl aznnizaaslcoivjsokmi oVdvbaosri.
Tako je bila od januarja do
sredine maja na Trgu svobo-
de razstava Šoštanj na starih
razglednicah, sledila je raz-
Nstavaa foptogorafskiih diptiahov
z naslovom Šoštanj 2021.
UsŠtovšatrajnaljcčianisosi žpe rviprsratovilei
turdiiz emleakotrbontaskmi kkaajtšanljoegm. Vj
smo ubzielajutluasnnejamrsirtvnaa sion ijzedbaillia
žkernajaš,osokzroanmoilsolgi imjoi,rovvaMlee.-
nstanriočgiallae prirjiojŠeokšttzaanjujreedbiitlea
irzavzesdtabviajiDbroobpcoimšaogštaalnHjsokled
eplreektetrkalornstei,. mObedčitnema bkoo osmoe
zoasmreednojo dsalolavessongolsatsvjepozčaar-
nstiikteavpjrui bbiloekjaa p4r.ipravili na
daPnrorjaezkgt,laksiitgvae,je28p.rijpurnaivjial ,«a
ljees,ž purpeadnvipdoevza,eldanabjioldamhkeov-j
unreejdšieli ktauklotu, rdnaobidloaghakjoanbjilee.
sKporot sjteitvpeonvee, dreakl,rezaacrijasdkie pinoa-
jsalvanbošsatni.jaObčeipniadeŠmošitoalnojšjkeihid
Hraozldminegr uo Sblčoivnean isnkekerlaejketvrnaran
pskoturpdnilo, sjet Špoošvteadnaj lnšisotšataiznvjsek-
Mdlei niahč.rDtoovdaanl ejeg,adtaribdonedvenlaei-z
RgGa Pp, rkaizjne ovvvaenčjian. sIkzivleadstlii Pgrae
lbeondjeo. ,»kPorobjeokdt ozazjdermava svtevleiknoe
brainz,mkie sroe jtioh dtaokvoo oljbečvanlei .kot č
sveSttae sparejiezlvi ezdnliavkdauršennejkemaj.
ginravdensjtaicpiajrskiirhiščizna savatnoamcoijb-
saaknrii hasepadmraoLijeejpekpštaoozvpoo?sovk.dobbeolaboddao
oatNamaartatotevoravresnMtjneureaspvmaoljsoadkkebrolbialvei. lšpKaer,a elkcdeoeajn
vrdjaeemjavtnodive.rlUsatr?needgilai sdmeloa kšaer lneep-
čkraaaKsj ngežrobzoOezmčimilehiannpjejlkanzdalopovr.,osatotdur djie
blvoielčKočeo ožodsesroeembkdioisšvlčoimečlojoeŠk,oasdšlaantaisnihmjaacloiesdttasomev-
lsrokačiz-eolnižčoinmioohišbčkmeraolajčejtevu nTdsiaiahksntosiikrčjaiuelšipč,bneisloŠoe-a
tsscuptedir.jožZleigtvnriasondjvučillpaiijnlaasozmvk. ooTinsatekuKojdeoijzreioanršbdacildueoiv-
tmrsuatodlriičj lnseketvoesalcijdekuseolitžj zoae,g, kojkoadi osbevtoijnessazlklauirnžhaoidlzain
mp koolidčkjneetMlgjuaedTd uOenržjbniemvat,jia jkeju emtr gegadrljadndroiujvog
vbtdreialiljinko kpvjleeazhj k.a iOl geba. IjltneevmdeljrsuntižeriuanlraijusV mosšon
btauijloediv nklaraa kjplueotpdaorl1poi8lča9jv2uliješvnkoeiolspvtisovema c. ieVn-
scateken,i tvreakslinksiaonšaoblliizli eascmi,jesotkileupstirsetdemilji
jbšee bs-til dzd5oao0bdmiati.tanTčičaihnkioujkpčsiimln onidcep,k opšotorlielka-.
žobpvidojBovearlaihO5il0Vib otepidssraoenhčnajoesevvdrit omotpvrb,agitdaleaariinnsaoml tviano
os6dt0rperhavofir.liaZvstegrsruankdatsiuluirtesmmaaotžerenilaiol vino
zotoamskp.i lnoj otdmnuoeirestdpoioltiskotjbaemjrojo.egčsjjVeta . lSzpadmršrvlao- t
snvteersakutvajejendveninmii iz.jaedNtoaemmjpourneajs sobmčjoeom ipzoraeigšzleoot-r
nbtoeovu-irljie ldzi opidzajarektmnirenišopčmraoospčtoonripmee, tvsihea-jl
jssmkio rmazoptoisranlii pkroonmceets. iPjorozstao
družinzsekleegnaiczadmravknoilkeas.aUrsrkei-
dili smo kar nek, aj manjših
mostov v občini.
Kakšni so načrti za pri-
haodnijenletot? ri
aKončnati želirmo zastavlje-
ne projekte. Urediti je treba
še kar nekaj plazov, a tudi
cestnih odsekov. Krožišče
vprRazanvnikahprmosolaravimlaomuirneudliitip,
pnreamv dtoakmou.jeNazeolsorekdrnijtiičselonv
iondpsleakkectes. te od Zavodnja
lpi ršoptoi rŠtonši tdaenljauv,ecz,ankoavirnsamr, od
vžAe nztoanč eRliehparri,pDrarvulšjtavtoi tparboo-r
pjreakztn. ujZeg6r0adleitlidebloovmanoja otuddui
tnveokŠaoj štnaonvji -hmpersetho,okdiovv leztao
pa.ešPclea.keVteprsiohopdrenjjeelmi JlaentuezbiA
irlastdviau, predtjialiindgolkausbmee, nNtaatcaišjao
nziaskoubpnnoovsotii Znapvroidznidj ekinkMOeŠš
tKevairllnaihDensatsotovpnihk.a L–anKiajeuhpar.i
Čjeegparadvekjleetšao.la stara šele 16
let, je prišlo na enem delu
do pogreza, kar moramo
prednostno urediti. Poleg
tega je število otrok vsako
lzetoavečtjeu, trreniuztneo jmih je
vpisanih že več kot 800. V
perlijzoidrkauzvbooj moprliarehdkiotveu, rpeo-
edrilui . sDedoekmlernovcihe buočinlnaijcveirnj
odmaoognoečsinli ak-akoTva obsotndo lgizpor-i
bajrajež eovbačnijnea. pripeljal čez j
bmVončajač.rtPuriimateSttruojdi ipgornae-k
gdnSjlo vgeanrsakžene bhljiašjeo, jenzoevro-i
esnti dsreužnbaipvoveVduojbečjionsktui udpi
ennajepohdlarodčilj-u stčankaojvoa, ndjaskbeo
gradnje. Projekt bodo
itekNtaRoobkmPoč-ju snoekvdeasenljie, tdoa-
vnai rdneel juesznejraa želdima soezogbrajdeiztie
mga truaržinstoičhnieš,o v tprreehvenčakdrsattrod-
epnjiahlins s1k1e5dpea-rkitrenmimoibmeosčtjiu.
eGprerezdastparveilcaej vjeihlikodpgrovjeokrtn,
tkuidgia fijentaundči no.preInvivdensit,i«cjiejap
juepaonceDnajernkao najo1b,7oljmreilsinjoon,
ejavlroopv,o djeentjaer bohomldoinzgaugodtaol-a
ovgiloivvnoikbačiVnes-kemobp brolorakčuu4n.uH.
Snitmemivižhe vlisme-o resštivtei npardkoirvnoelj
tieožbačviensskteagnaovablcoepvretrjegla, ,dkoik
rseodpviod oenbinsotvai trgpareopsrtiačlai nbir,edza
pinarakvitrondiohmmeestg. lZeadsael blunči isnv-e
oPDozraodrrjkoseotkmrMtaabneDoni-irhiuz, vžuempdaernsnOvebčgvianeečje Šdzoeešlrtiaah.nj
ih pa tudi
bvoemstoitodra,ligospod Krevzel, bo
proatvemtakino na območju nek-
danje tovarne usnja zgradil
blok z 28 stanovanji, pred-
vsem za mlade družine.
V teh dneh se spet več
govori o prestrukturiranju
Šaleške doline.
To je res pereča tema.
Lahko rečem, da od prvih
peodzelijveokv o zaprtju premo-
gnoovsntii jkea spremljamo odlo-
čitve vlade, sodelujemo na
sisensitkaninkih, o»Kvoseljmudjejegorveodrnijo o
iokboveršočden opbočzianbsijoki dasvoed tt.u pVri
Šnovšittavnej, u sekabj oz jeinme,rog,etdskao bpolit
jdermž alvetauzamudila prvo fazo
emlšoežknzoasti čkrlpanja Zevropl-
osčkneigkazadenarkjlaoibpzleiažmp. rZa1va i5čneanloil
izpheovdskin oppdursibbtiltlieižvn8o1p7r1e,5mi moč-i
agvai.l Ptuodzi agotdoovbililhi m81i7nitsitsroač,
ki je pred krraantjkaimz mobinisisktarsl t
tudi nTaSšo občino, bomo to
jesen vendarle dobili neko-
liko bolj točna navodila in
usmeritve za izhod. Pri tem
onamreč jnee szmeemorpurezreti,
da sta Teš in Premogovnik
oVlaeliennmjeosvtičfiknaa. nZčanoib kisrkiozvi,alv-
nperjiemnearjubosltj ezčanjaimbiivbziilpe lilnahe.-
ikžonopo35sl0edmiecterotavkionbzaotduorliisntao
ekroot.«za državo katastrofalne.
d žVe bŠronšijtoa,nsjaujdselazvacvi zpeomgla--
muol,j dvaozbijoči pmroptrieGj adboebrikliaZma.-
vkiopno obepsoesdtoahpnMeemnizhaapkiroamnjauj
oP preromjeokgtoivznpieklajalVi edloenkjoen, cak.i
cgear muorersanpičrilpi rpaovsitio vploamda., Va
nizjevmajanlaejc bžiebizlaočteol čdneoladtoi lion-
č neneko,ajkdo gmaojar.a »zDaozsalepjirsamnjoe
izliagoobtlojuvbitei, dkeanjavr,sedobokdoajnian
rkeadkiloa. eNnaesrgsektrsbkiasapmodojettoja, ,da
niseo biizpooblčniinlia. ŠZodšatjasnmj osbtaollaj
usdaamrial. nOadtteemgau, aglriezzdnaijnmskiselmi-
odbvmisončoj utu, sdičtiom, earlibbioboilbi čnianšai
oljguladsjejepzoanrouvšneonjoešhkloadoilvnainkia.
Sjaenparcidijoabdiležgeravdsiaraonkeogljaevoabr--
nmjao. čOjab nčiensmkeegpa assotignlaasjpalenčea
ršovšotabnčjisnksekioubpčrianvei. ne bomo
o pLraonjeikst otoksrvaettvneinkdi,arplerezda--
.vsem zaradi okoljskega in
oz.dRraačvjis otvtoenjeegtua vi žide iukraej,enz as-
rvehrmkniilpiresdtoosčenžimišgi. kiJaen dablii,lladhaoksde-
ralibohečkioptrevevohdapjaraajmovieizlšnaeani?negdaadelalahkjeo-
ribeDparneehsajjaejomioz rednaegmaadleoladjreu--
zdgeearlaačevp, rdaorjnueagkemtagajv.e Včtaroeskbuva, ikruuoretsedmgitaio
šdteolaodpl lroočjeiktetva jsšepi trreej beVlai,tuvreetdliiktio
šdde rlzuegleengea pknotivrpšbrienoe.stValtore. tjŠdetmiuli -
ddeiljue, pkriojsemktoa jbihomimo ezligriandinlia
špoeasrpnkooirsvitšiačjkaaalitišnečreiehlzesakotarvsičetonodedolpmoočel-i, -
plai rtkuidriiščoabčininseklei kstvriečtnneikpi,osl-o
nj ialsnniicoeliintezr gaodvroečrnnaolinpsokki apzaZarlke,
zd»dazi ibpi-ldisnoesoemži«g čiemz oječznelorodo.ičbZrae- -
rmaodgeirnerziuladnaijrnajejenpjŠaoosšilntaabnpjšonaslelendezihčdnnraoo -
pevšosskgttervemdeznablnoojkatuejeTr eŠošo,kšvhtoiadlnijdjsjoknŠoeonšsetdlhainknljook ,o
ojčašektsroebadtlrjojinvsaaenevl,e enkdtaraivčznlnjheioesdmenroegmijmeh.dDoedoglukll ie
ozpa,gojunedbaTpesljršapemšeteiso.ktiazjkoeomppolojpoml,eanmvaebzenZa,ha«ropadrdauivi
pa Knaaskpoestkijoompoepnltaivrea. tZearaoddi-
nploreoemčtekiotčiereejvemp voorpMuelradeevndsnaitteni iennteduvuraosortbrničjPosisrknateiev
nVoee,mlkeoinrejjMeme,votrlduerčadendhbait oiNintžpduirureslovt.reiijPrsrkitaleav
cžomonndoaež evnvšoMtrosfiedtvti,lseisečimžahiiog.l aNdaožrdievjplejabnedni njsatelav-
avagertazeodavbkeoiosnšmootfubrfiuadmnnsijaotiarnčilunjcnekgiep-lgeodapeslbatnavslaatvnirtboeaoazv?b,uačrBrlia--ni
ašatozešlabtaoinnofjbrsaimksoatrčujoekbp- dčoipnlaavstnilodaoivhbakčri-on
znpaordilrežteevvmparlsinmoikdereutleo,gvdaaaplzaag?rfiandaimnčo
zadGrblžečedivealtneigka, steogniakapškai sfivneatnnbičk- i
nšoe opbrlčeicnBeaji sbzaiamldaržnaitknaik, osrajnječeibšoe
zzmeologlav.eBliikboilonpeazntoannukj.noPočilmeg
ptreZegj audrejeditčHi.SE izdadli štuhdijo
anZaaldinzjee čkausrejesenjraadbi plaothavai-z
ičties,tidlaniihmantaeportaovk.iz vse Slo-
vbeRčnei isjeje,i ,k pi onsataklai zisumjeo, odtoa šntkaa j
obbičibnialeinkoploičnionsenipsrmemo anjahntoe. ,
smtraomško i optorikprinavnea, snuješmensjamion
predelave blata pa precej
visoki. Izkoristek oziroma
Pprirdoibzljenna aelenktrjičana pin
toplotna energija naj ne bi
odKtlejuhbtašltievsilenhimproemvoezjiotveinni
vvhŠošdtnainhjustrnoaškdoavn. praznika
doKmaukoprjiepprarivivlai sslzoovegsrenvoas-t
znajselmuž?nim posameznikom
podGelelidlieproizgnreavnajna.ja so od
TeOšbačiondsvkiasnpirimzneasntoja Šjeošžtuapnaj
iznrokčrial jUevršnki iskKuuprnoikstvi Tzoaphovla-l
zšaicaakitnivnLoukporvoisctoa.voNljanosdtarluišht
voabnmje,oMčjeihšansoeminudpievvidskueamlnua
ukpuorkišočjean. cePvriŠporšatvalnjaj mzao70 ilne
gparzebuočruojvesmkeogavdeečlorvaaznlijačninih
kmluobžunoŠsotšitaznaj opbri1d0o0b-lievtannicjie
toPpoldoetlnjen enseorbgilje.tuEdni atriopdl
možnih rešitev so visoko-
Sneadrpoajevsteeosjaet,nrpui odkaornjteljinm,jevrpukreasaterekUlijrilopioh.ba
vseŠosšetagnrjevmai voa dzaa.raDdir tuegaaU itzpaKa-
gkušbnljaammo,ozženmpoljsot zjeelouvperogjertaunbKorai
btoermmoaizlneubviloi tdued,i tnaaotnoakšeumri
oobPmmreoomčzojguu,ovvniLukajšVaeahloe, nojjee.dnirnaDu-
TmerrmečoenlaeghkatvrjaarlinšačeŠolešt-atenj.j zDsatoDap-i
mgoovčanrojazmaoznsea,mdoavbailaz nžiovvzmlijameop-iri
nvjretivnaŠmošitapnrjeuveirnili amzoažznnmoaostr
nmnjjeuejnvee šoue pdoaanrnajubese nzŽageatolzepatlzaontisnihaheo
ternudeirtgeijod.a Tbui zdio. bbeimoma adsrajTuihžjebj
lahko ,ena od možnosti.TrTeeb
bama v državni lasti dosengalci i
dsotvaoriosroo turerenduittnio vreigrrai,čeče
vbaoilgnpoervigošalrojoadšukoraeo, dzpavroavdpeirdekizadrtaoesprbkaeeauj-- -
nveaekastjeo npalojosltŠanboešeteagnane.j ruOgbšijtierimizneTesrkšiau.
gSiemoteačmnaosvpknooonkj.rpeStrtneeihv menarojčartemobvo,iti tpkjmuihadejpsi
bpmlainožŠžjeonšdotoasntijoapvDloiarnrukso?kMe edneijha. vnjoihstpi
zaKajperrindoeogkboavijvoarrnuojjeeketloevktkriiDčsneodegi
vzeeznzieavrngbi ionjeat. uodmjipeonbjejunjiadnrjvue,žbitmujode i
riVNreačvbl penoiuhtddaorktke amš ežreelidtaem boivg
gnpbpuirlgr.opiahrltaerooverdibjjeenaennjzaenaaganmomotaormeveačijmteinnnefiiijrnvateia, ntčavpunobdokoi
ktounrsitzrmukuc,.ijoOidnl zoaččileiti sdteelvatsbi.eo
Pzaa seurneadtoitevsve oubstmavoi čzjaaraodbi
djeenzaerrjua.. DKraukžobi doačiltenčo jpeovt-a
pročjektd? Nedkajijje bkilloj zia-
ijKjeakptndreou-tseomhneirčitnsvaeodjoakmusmokeegnba- čaoldi linoenč.itVvssiejokkaskkoirrb pnao bpormetoehptr
kna vadimgnikrbalokjae4, ns čec- iv?se pluse in minuse.
dOesreldjnejo snlovaesnost ob občinskem prazniku bo no-
coj, ko bo župan podelil letošnja občinska priznanja
irnepnoamgrsaode. mladimi taborniki in gasilci ter za požrtv
ultNuarznievmčastnvai lonbočadnelobonpa rpejoedl reokčojulozgaVščainte iGnoršenšiekvaznaj
kvealtiekreizsaoslugme zead dneamgroakjerantciizajecibjoilStluodvienuiljterainteekkaočloDškejoa
dprruešbtuvjoamnje nTaaljonkiakl.ni in državni ravni.
Priznanji občPiondeebljoesntia sptraebjeili tJuedlki da vKeužšuapra, nkovoirdpirnizan-
tkoorkMaepnriohjektnajiS,takri esjtšai zsai sjitharzejšdee,loinvapnrjoesmtovvo dljokba rMobaištal
sSptorodpbnuidko. kalne skupnosti prislužila Justina Hudales
udOebjsčtivnos-ke DpulaškaenteDobbondiok . lPeotosesbpnroezjealhivMaloi liannprFizrnaasn,
uvsDersutršatvnaskojedežjuapvaen Mpreonsitho ivzorlojčeicl ,šMe Mariktjoi KPovtaočun,iki,
rperkeindjseenden-ik nkaulktoupranleišgčaudzr iuzšjetvmanRoahvintreimininMtarejdznaiZmao-
mvreštneikm, uravzniavtoemljirceašilOžŠivlKjeanrjlea dDekelsictoi,vkni iskeajeKuatajuplhjal
Šanojšat.anj.	Na prireditvi ob počastitvi praznika obči
»V Šoš ta nju se da j
za v ze m sam o,regr iubiznmepleLeilnajzetj
d ap bičim pp rejrealvikboi?
vd obilioaZ akon pjoihprzadvai
oaer pr o s t op nke mnr tOiiphbb otčsamiknmuo
tz api ra n j ueljgubtegvaisiomkaimj
Pr emo g ovlnikaješ.pPorr
V el en j e , dk iuk ga Tnlir.euCšsetmlvnšaei
m o ra p r ip r a v itiidkoiotiš.ji
Jv lad a.lV ,n je mjestuhdlia
n ajribi bilo 4zto č n ovdnoi
jd o lo če n o, kdot Nvdiljhoihčioi
m orajz am zap i račn jeo
oz aago to v i t iej.em zgradil
d enlair ,j d o iijk d a jl i nnnoariji
ekak o . Sanac i jaš reos sizo
rde gr ad iranveg a bi s
o bm io čj aanrkn ep stbonkirlotaaabdpkiirtšiečniueno
smreopas ti. našsilsi.evTeadk
jp leč a iš oštan jske enn
obč i n e.«eanv,ijik, atuj dsiošsieršžei
kpiillive ktzoavrdisnotjzne.im nzelaestonuganlšaoasjboijobglčjlioendo-e.
mudemaveab,sotjeiotdvpserliepajrdarveuangnaačliesn.osskeežigga
gppoarrivkčaak.SuFJeRje,tope rzioddoabj lpujerrenesejtegrnauoikz?-
nejaKneadvroazlraindiehvvao nodžipziavkdiotkeoovgvol.jbičKmnaoo--
kočš?jna oojbe jvezveerzui, sjeteimdesjtnailipšrčoe-
onjbeačkmitnnoer?aarebjietni ,prpirpirdaovbljielni asmnao
nžjePervopejrčeeiknmt ooszogasoehvžtneiigvkaaa,n. kiŽhi esozgdglaj-
psroiij p,rrnaaezvkmilaijsnjliathi HšoeS nEmooivnriahvm dToee.lšoSuve,--
vestevidhŠaaolsšimtdaronujpugrinhi atdelemtjealvranzaovsbotuijhur,nškeei
orvdeebzdianveo.mnUeoskgtoalčniikotiov zlojaemnzeajnejeanmib, cislea.j
cbjieovijplenrziadeiornobiictšieattunivdeaim,dkierannsaonr.ezjTaeasskaeo-
dseoevgvrdsaeidsikdraeunjraezvgnvakoolsjbtumičvioleočzj aš.neSeŠknau-a-
loeSšbEkaolsome, kokojsegerisbtsaevnijlei . pČolgvaarnjšiaj lesslkežo-e
duonm.jeiDgraiol iobz.ivvaOajmabjčoinpsaree jceenj žpkeriatztigsknraa-
n,dasiliaoibztumčidneinonj, uaojsebimpčiionnspknoiedksavatekj tepoiinnti
nroaekmdoulejieojmeszeoebornbao.č.iČnPasrkeejaemml usoe smšveetžnuea.
dpkiroreancnečojnvopkrzoaelšjaleensnjmoinolpuprčraevndnesatkaavvtsieali-
oredihdgnovaaororsidmtnv,ie onkboihčminuisskijtaianzuaopvrpa, rveka-i
gmnibeoarnaejjgeoijevd.saeČtsiaksovjzeoi ,jedseamzsnkaeunnpjjae,j,
kedamaj obs, eodmaporŠi alalpehršokkjoeakudtruoeliddnioalig satoujad.ii
Doasedvjrseetšvnčoaelnjiens, svdkeait žpuaprkaninsapmarnkei-
mriošrčeaFnzoiačtoea:svatrohs.dipvoreNmjeTet .i(iGTnaroukdoplAob-)i
čtiutid. iNnaajvnišajšieomrgjaenzejreuodbočbinil-i
stkuirsisvteitč, nkoje-reskmreoasckiljesnkilic, edna-
btoerm, ok,i ksoi gbaodžoelpimreod.stavljene
38
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 39, 30. september 2021
Ob jubileju pregledna razstava in obsežna monografija
Med oblaki se čas ustavi
Šaleški aeroklub je eden redkih klubov v Sloveniji, ki je lastnik celotnega letališča, objektov in letal. Letališče ima urejene klubske prostore, hangar in spremljevalne
objekte, samostojno črpalko za gorivo za oskrbo, asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, dolgo 700 metrov, s podaljškom travnatega dela v dolžini 150 metrov. Na
letališču sta urejena letalski servis za generalno letalstvo in manjši gostinski objekt. V klubu je trenutno v jadralni in motorni sekciji približno 55 članov.
Novembra bo minilo 50 let od ustanovnega odbo-
ra Šaleškega aerokluba, ki se je takrat imenoval še
Aeroklub Velenje. Vanj so bili vključeni vsi tisti, ki
so pomagali pri nadaljnjem razvoju te dejavnosti.
Ljubezen do letenja in svobode, ki jo človeku dajejo
krila, je botrovala temu, da so člani vztrajali in verjeli.
Ob podpori takratnega gospodarstva so zanesenjaki
postopno, korak za korakom, gradili letališče. Da-
nes je v Lajšah pri Šoštanju moderno letališče z vso
letališko infrastrukturo, lastno floto, letalsko šolo in
izkušenimi inštruktorji.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
V Šaleški dolini je bila le-
talska dejavnost dobro raz-
vita že pred drugo svetovno
vojno. Leta 1971 je bil usta-
novljen Aeroklub Velenje
z letališčem v Lajšah pri
Šoštanju, iz katerega se je
razvilo moderno letališče z
vso letališko infrastrukturo,
letalskim parkom in aktivnim
članstvom. Ob 50-letnici klu-
ba je v Muzeju usnjarstva na
Slovenskem v Šoštanju nasta-
la razstava 50 let Šaleškega
aerokluba.
Več kot polstoletno
delovanje
Šaleški aeroklub letos obe-
ležuje 50 let aktivnega orga-
niziranega delovanja, a so
bili posamezniki na podro-
čju letalstva v Šaleški dolini
dejavni tudi že prej. Kmalu
po drugi svetovni vojni so se
posamezni letalci vključili
v druge aeroklube, a so se
poleg letenja ukvarjali tudi s
padalstvom.
V 50. letih je bil v Velenju
zabeležen prvi poskus usta-
novitve aerokluba, a zaradi
različnih razlogov ni zaži-
vel. V 60. in 70. letih se je
članstvo klubov po Sloveniji
spoprijemalo s številnimi,
predvsem finančnimi teža-
vami. Aeroklubi so rešitve
za težave iskali v novih de-
javnostih, v povezovanju z
gospodarstvom in v sodelo-
vanju z vojsko. Pomembna so
bila tudi donatorska sredstva.
Leta 1971 je skupina zane-
senjakov, ki jim je poveljeval
Peter Robida, ob ugodnih
gospodarskih pogojih, ki so
takrat vladali v dolini, usta-
novila Aeroklub Velenje z
letališčem v Lajšah pri Šo-
štanju.
Ime kluba, ki ima ves čas
sedež v Lajšah, se je v teh le-
tih spreminjalo. Prvo poime-
novanje je aeroklub dobil ob
ustanovitvi leta 1971, in sicer
Aeroklub Velenje. Že kmalu
po ustanovitvi, leta 1972, so
ga zaradi izdatne gospodar-
ske podpore Gorenja prei-
menovali v Aeroklub Gore-
nje Velenje. V spremenjenih
pogojih delovanja je leta 2012
dobil novo ime, Šaleški aero-
klub (ŠAK).
Najprej steza, nato
dovoljenje zanjo
Že kmalu po ustanovitvi se
je klubu pridružil Zvonimir
Mavri, ki je leta 2011 pre-
vzel tudi njegovo vodenje.
Kot pravi, danes aeroklub ob
sicer povsem drugačnih po-
gojih deluje dobro, urejeno je
tudi financiranje. A za dobro
delovanje so zaslužni pred-
vsem zdravi in trdni temelji,
ki jih je s prizadevnostjo in
potrpežljivostjo gradila eki-
pa letalskih zanesenjakov
v začetku 70. let prejšnjega
stoletja.
Danes se lahko Šaleški
aeroklub kot eden redkih
klubov v Sloveniji pohvali,
da je lastnik celotnega leta-
lišča, objektov in letal. »V
času ustanovitve kluba je
bilo to zemljišče v lasti več
kmetov. Do nas je prišel te-
danji župan Velenja oziro-
ma predsednik skupščine
občine Velenje Nestl Žgank
Letališče v Lajšah je eno od štirih športnih letališč pri nas, ki ima asfaltirano vzletno-pristajalno stezo. Med piloti
velja zaradi konfiguracije in smeri vetra za bolj zahtevno. A kot pravi Mavri, to govorijo predvsem tisti z manj
izkušnjami. »Menim, da je naše letališče izjemno lepo, dobro in sodobno opremljeno, a od pilota zahteva tudi
natančnost.«
V soboto, 2. oktobra,
bo ob 10. uri na letališču
Lajše uradna slovesnost
ob letošnjem jubileju
Šaleškega aerokluba. V
okviru dogodka bo tudi
predstavitev knjige dr.
Mirana Aplinca Letal-
stvo v Šaleški dolini po
drugi svetovni vojni.
Št. 39, 30. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
39
in predlagal, da bi člani klu-
ba zemljo odkupili. In smo
jo,« se spominja Mavri. Ker
je bil teren zelo močvirnat,
so morali urediti odvodnja-
vanje in drenažo.
Prvih nekaj let so upora-
bljali travnato stezo. Ker se
je dejavnost takrat hitro ši-
rila in so si fantje želeli več,
so začeli pripravljati načrte
za ureditev asfaltirane vzle-
tne in pristajalne steze. Kot
razkrivajo dokumenti, pred-
stavljeni tudi na pregledni
razstavi ob jubileju, sta bili
v letu 1978 trasa pristajal-
ne steze z vsemi priključki
do hangarja in tudi manjša
parkirna ploščad pripravlje-
ni za asfaltiranje. Projekt je
predvideval tudi prizidek
k hangarju z upravnimi in
učnimi prostori ter delavni-
cami, torej vso infrastruk-
turo, potrebno za razvoj
dejavnosti. Septembra 1980
je bila letališka steza po le-
tih prizadevanj končno as-
faltirana. Tehnični pregled
novozgrajenega letališča je
bil opravljen 30. septembra.
Ob tej priložnosti so v okvi-
ru prireditev ob občinskem
prazniku 4. oktobra v Laj-
šah pripravili velik letalski
miting.
»Asfaltiranje. To je posebej
zanimiva zgodba,« se spo-
minja Mavri. »Vse smo imeli
pripravljeno, tudi sponzorski
denar. Takrat je bilo drugače,
gospodarska slika v dolini je
bila dobra, podjetja so veliko
vlagala v razvoj številnih de-
javnosti v lokalni skupnosti
in s skupnim udarnim delom
smo lahko naredili veliko. In
tako smo najprej brez grad-
benega dovoljenja asfaltira-
li stezo. Ko smo končali, je
šel naš takratni predsednik
Milan Valenčak k ministru
v Ljubljano in povedal, da je
nekdo asfaltiral stezo. In tako
smo dobili tudi gradbeno do-
voljenje zanjo.«
Dobra šola in
uspešni tekmovalci
V Šaleškem aeroklubu de-
lujejo jadralna, motorna in
modelarska sekcija, ukvarjajo
se tudi s šolanjem pilotov. Za-
dnja leta razvijajo in negujejo
predvsem jadralno šolo lete-
nja. Člani kluba sodelujejo
tudi na domačih tekmovanjih
in mitingih v tujini, kjer zase-
dajo vidnejše uvrstitve.
Kot še pravi Zvonimir Ma-
vri, se posamezni mladi še
zanimajo za letalstvo, a je
tega v primerjavi s preteklo-
stjo precej manj. Podobno je
z modelarstvom. »Otroke bolj
privlačijo telefoni kot letalski
modeli,« nekoliko razočarano
ugotavlja Mavri. A so tisti, ki
se za letenje odločijo, toliko
bolj motivirani.
»Pred dvema letoma smo
pripravili šolo, ki se je je
udeležilo osem slušateljev.
Večina je že prišla do licen-
ce za letenje, nekaj jih na
ta zaključek še čaka. Bomo
pa konec leta pripravili nov
krog teoretičnega pouka.
Tega izvajamo v zimskem
času, spomladi nato tečajni-
ki izkušnje in znanje prido-
bivajo v zraku,« sogovornik
na kratko povzame področje
šolanja.
Med člani je še vedno ve-
liko več moških kot žensk.
To ne pomeni, da ženske
niso dobre pilotke. »Bolj
je to povezano s pomanj-
kanjem časa in z družino,«
ugotavlja. A so v Šaleškem
klubu ponosni, da imajo v
svojih vrstah trenutno eno
aktivno članico.
Foto: SHERPA
V hangarju Šaleškega aerokluba je tudi motorno letalo iz leta 1986. A kot pravi aktualni predsednik kluba Zvonimir Mavri: »Nobeno letalo ni staro.
Letala so redno servisirana, posamezne dele menjamo glede na število ur ›naleta‹, drugi po preteku določene časovne dobe. Če se za letalo redno in
pošteno skrbi, letalo ne more biti staro.«
V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju je na ogled pregledna raz-
stava ob 50-letnici Šaleškega aerokluba, ki postreže z nadvse zanimivo in
za Šaleško dolino pomembno zgodbo. Avtorja razstave sta kustosa Muzeja
usnjarstva na Slovenskem Jernej Hozjan in dr. Miran Aplinc, tudi avtor
knjige Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni.
40
PORTRET
Št. 39, 30. september 2021
Ukradena deklica med dvema imenoma, državama in identitetama
Sebe je našla v služenju drugim
»Nisem vedela, da sem bila rojena v Rogaški Slatini. Vrsto let sem
verjela, da sem bila rojena v avstrijskem Sauerbrunnu,« je dejala
79-letna gospa, ki je iskanje svojih korenin opisala kot hojo po
dolgi in razdrapani cesti. Sredi druge svetovne vojne so jo nacisti
kot devetmesečno dojenčico iztrgali iz rok njene družine. Od kod
v resnici izvira, je izvedela šele pred približno desetletjem. Pred
časom je svojo zgodbo predstavila v Muzeju novejše zgodovine
Celje. Tokrat so »ukradeno deklico« v njenem domačem kraju
gostili dijaki in učitelji Šolskega centra Rogaška Slatina.
TINA STRMČNIK
Ingrid von Oelhafen je svojo
pretresljivo zgodbo izpričala v av-
tobiografiji Hitlerjevi pozabljeni
otroci, ki je nastala v sodelovanju s
preiskovalnim novinarjem Timom
Tatom. K pisanju knjige so jo na-
govorile ženske, ki jih je prav tako
kot njo zaznamovala organizacija
Lebensborn. O tragičnih dogodkih
je spregovorila iz osebnih razlogov,
saj je bil to del njenega soočanja s
psihološkimi in čustvenimi izzivi.
Pri tem ne verjame, da bi lahko s
svojo pripovedjo močneje vplivala
na ravnanje odgovornih, da se to-
vrstne grozote ne bi več dogajale.
»Za primer bi izpostavila nedavno
ravnanje nekdanjega ameriškega
predsednika Donalda Trumpa, ki je
na meji otroke migrantov iz Mehike
ločeval od staršev. Nekatere matere
še danes iščejo svoje otroke in to je
grozno. Določeni ljudje opozarja-
jo, da to ni prav, nekaterim ljudem
pa preprosto ni mar,« je izpostavila
pred literarnim večerom v Rogaški
Slatini.
Odvzeta iz maminih rok
Rojena je bila leta 1941 mami He-
mladimi nemškimi dekleti in nem-
škimi vojaki. Rasno primerne otroke
so iskali tudi po vseh zavzetih drža-
vah, med drugim tudi v Jugoslaviji.
Mnogi Nemci še danes menijo, da
je bila organizacija Lebensborn ne-
kakšna socialna ustanova, ki je spre-
jemala nezaželene otroke. Ingrid von
Oelhafen opozarja, da je bila to zaradi
kraj otrok in poskusov vzgoje čiste
arijske rase zločinska organizacija.
»Strašno je, da se o tej organizaciji
štiri leta in pol. Ves čas tamkajšnjega
bivanja si je želela, da bi lahko odšla k
svoji mami. Čeprav je bila v šoli med
najboljšimi, je nenehno hrepenela
po domu, ni mogla jesti, slabo se je
počutila. Osebje je ves čas spraševala,
kdaj bo smela oditi z otoka.
Mučno obdobje pri očetu
Starša, ki sta živela ločeno v kra-
jih, oddaljenih tristo kilometrov, sta
jo vedno obiskovala ločeno. Ko je
»S sorodniki v Rogaški
Slatini se občasno srečamo.
Hvaležna sem, da sem našla
svojo identiteto,« je dejala
Ingrid von Oelhafen, ki je bila
kot devetmesečna dojenčica
iztrgana iz rok svoje družine.
leni in očetu Johanu. Imela je se-
dem let starejšo sestro Tanjo in šest
let starejšega brata Ludvika. Njen
stric je deloval v novoustanovljeni
partizanski celici, zaradi česar je bil
ustreljen. Njenega očeta so Nemci
odpeljali v taborišče Mauthausen. Po
sedmih mesecih se je vrnil k družini,
ki so jo leta 1942 okupatorji na silo
odpeljali v Celje. Tam so otroke ločili
od staršev in jih rasno ocenjevali.
Ingrid je ustrezala pogojem, ki so
jih nacisti določili za arijsko raso.
Z ostalimi ukradenimi otroki so jo
najprej odpeljali v eno od mest v
bližini Gradca, po vmesnih posta-
jah pa v sirotišnico oz. neke vrste
prevzgojni dom blizu Leipziga, ka-
mor naj bi prispela konec leta 1943.
Tovrstni prevzgojni domovi so sodili
pod okrilje nacistične organizacije
Lebensborn oz. vodnjak življenja,
s katero so želeli povečati rast pre-
bivalstva. Spodbujali so donositev
otrok iz zunajzakonskih zvez med
»Ko sem izvedela, da sem bila rojena v Rogaški
Slatini, sem kraj najprej obiskala z mešanimi
občutki, psihično je bila to zame težka preizkušnja.
Zdaj rada prihajam sem, bolje se počutim, všeč mi je
tukajšnja narava, ljudje so zelo prijazni.«
vrsto let sploh ni govorilo. Tudi moja
generacija ve o tej ustanovi zelo malo.
Starši ali kdo drug mi o tem obdobju
nikoli niso povedali ničesar.«
Hrepenela je po ljubezni
Po nekaj letih bivanja v omenjeni
ustanovi sta Ingrid kot dveinpolletno
deklico v rejo vzela Hermann von
Oelhafen in njegova žena Gisela. V
rejo sta vzela tudi njenega krušnega
brata Dietmarja. Čeprav sta bila za-
konca premožna, je ukradena dekli-
ca večino časa preživela v različnih
zavodih, kjer je bila zelo osamljena.
V otroškem zavodu na otoku Lange-
oog, deset kilometrov oddaljenem od
nemškega kopnega in dvesto kilome-
trov od Hamburga, je preživela
bila stara deset let, je njo in njenega
krušnega brata k sebi vzel oče, ki je
zgradil svojo hišo. Bil je zelo strog,
pogosto je kričal. Če sta otroka kaj
naredila narobe, sta bila vedno de-
ležna njegove jeze. Oče se je veliko-
krat nenavadno obnašal, česar brat
in sestra nista razumela. Danes In-
grid ve, da je bil oče bolan in da je
imel epileptične napade.
Ko se je izvedelo, da ima Diet-
mar teto in strica, je odšel živet k
sorodnikoma v München. Ingrid je
takrat mami večkrat pisala, da ne
bo zdržala pri očetu. Prosila jo je,
naj jo vzame k sebi. Mama na njena
pisma ni nikoli odgovorila.
V obdobju, ko je živela
pri očetu, je med
obiski pri
zdrav-
niku
»Vedela sem, da sem
posvojena, o tem
sem odkrito govorila
s prijatelji. Nikoli se
nisem čutila sprejeto v
krušni družini.«
na svojih dokumentih opazila ime
Erika Matko. O tem je vprašala za-
konca, ki sta v očetovi hiši skrbela za
gospodinjstvo. Povedala sta ji, da ni
biološka hči družine von Oelhafen.
Razpeta med dvema
imenoma
Po dveh letih in pol je oče umrl
zaradi posledic močnega epileptič-
nega napada. Takrat je Ingrid prišla
v Hamburg k svoji mami. Ta je bila
do posvojene hčerke vedno hladna.
Ingrid tam ni nikakor dobila ljube-
zni in pozornosti, ki si ju je vedno
želela. O tem, da ni njena biološka
mama, je želela deklici več poveda-
ti, ko je bila Ingrid stara enajst ali
dvanajst let, vendar slednja takrat o
tem ni želela govoriti.
V avtobiografiji je zapisala, da se
je v družini, v katero je bila posvoje-
na, vedno počutila odveč. Odveč se
je počutila tudi v nemškem okolju,
kjer je odraščala. Kljub temu se z
imenom Erika Matko ni mogla nikoli
identifi cirati. »Prijatelji, sošolci in vsi
ostali so me klicali po imenu Ingrid
von Oelhafen,« je pojasnila. Vendar
je na vseh spričevalih pisalo drugače.
Tam je bila navedena kot Erika Mat-
ko, imenovana Ingrid von Oelhafen.
Ko je kasneje želela spremeniti svoje
dokumente, ji to ni povsem uspelo.
Družina von Oelhafen ji ni dala so-
glasja, da bi uporabljala samo nemški
priimek. Ker ni bila biološka hči Her-
manna in Gisele, je družina vztrajala,
da mora obdržati slovenski priimek.
Na njeni diplomi iz fizioterapije sta na
primer zabeleženi obe imeni. Tudi
njeno uradno ime se glasi Ingrid
Matko von Oelhafen.

»Moja krušna mama me
je klicala Ingrid von Oelhafen,
ime Erika Matko mi je bilo
povsem tuje. Ne da bi poznala
kogarkoli iz družine Matko, nisem
vedela, kaj naj počnem s
tem imenom in
priimkom.«





Št. 39, 30. september 2021
PORTRET
41
V Rogaški Slatini so pred dnevi
predvajali film Banditenkinder
– slovenskemu narodu ukradeni
otroci, pod režijo katerega se je
podpisala Maja Weiss. Slednja je
s svojo ekipo posnela tudi pogovor
z Ingrid von Oelhafen, saj na temo
ukradenih otrok pripravlja nov
dokumentarni film.


V spomin na dogodke v letu 1942 je dr.
Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine
Celje že pred nekaj leti pripravil razstavo
Ukradeni otroci. Septembra je gostovala v
Aninem dvoru.
kraj, ki se je nekoč imenoval tako,
in sicer Rogaška Slatina.
Novo razočaranje je doživela, ko je
prejela slatinsko uradno pisanje, da
nikakor ne more biti Erika Matko, saj
je oseba s tem imenom in z enakim
rojstnim datumom še živela v tam-
kajšnjem okolju. Po šoku je iskanje
»Pri svojem delu fi zioterapevtke sem videla, da
lahko ljubezen in potrpljenje premagata številne
težave. Če nekaj gojiš in neguješ, bo našlo pot, da
bo premagalo naravo.«
korenin za nekaj časa odrinila na
stran. Ponovno je začela, ko jo je dr.
Lilienthal povabil na srečanje otrok
iz programa Lebensborn.
Po sledeh genov
Na pobudo enega od strokovnjakov
je prišla v Rogaško Slatino, da bi se
srečala z več družinami in jih prosila
»Ob vseh stiskah
mi je ob strani stalo
veliko ljudi. Številni
Lebensbornovi otroci
so morali žal živeti brez
tovrstne pomoči.«
za vzorce za genetsko preiskavo. Raz-
iskave so pri eni od družin pokazale
90-odstotno ujemanje. Ob kasnejšem
obisku omenjene družine je doživela
topel sprejem. Med drugim se je od-
pravila na pokopališče, kjer počivata
njena starša. Bila je tudi v cerkvi, kjer
je v eni od arhivskih knjig zapisano
njeno ime. »Ko sem se vračala domov,
sem razmišljala o tem, kdo sploh sem.
Spraševala sem se, ali sem Slovenka
ali Nemka. Po nekaj dneh v službi,
ko sem kot fi zioterapevtka delala z
invalidnimi otroki, sem se zavedla,
da sem Nemka. Danes čutim, da sem
Evropejka,« je dejala.
Ne šteje ime, štejejo
dejanja
Kot je zapisala v svoji knjigi, se je z
iskanjem svoje identitete obremenje-
valo vrsto let. Dolga leta je živela v
senci iskanja nečesa, česar ni bilo mo-
goče najti. Ugotovila je, da pri vsakem
človeku obstaja razkol med tistim,
kar si želi, in tistim, kar lahko ima. V
tem praznem prostoru se razbohoti
obžalovanje. »Predolgo sem ostala
ujeta na tem nikogaršnjem ozemlju
med sanjami in resničnostjo. Izpred
oči sem izgubila temeljno resnico, da
nas ne določajo rojstni podatki, am-
pak odločitve, ki jih sami sprejmemo
v življenju.« Zelo blizu ji je misel, ki jo
je napisal Mahatma Gandhi in pravi,
da je najboljši način, da se človek naj-
de, ta, da se izgubi v služenju drugim.
V svoji avtobiografiji je dodala, da
je bila Erika Matko otrok, ukraden
iz Jugoslavije, ki je izginil v norosti
programa Lebensborn. Ingrid von
Oelhafen je Nemka, fi zioterapevtka,
ki je prinesla olajšanje generacijam
otrok. »Ingrid je Nemka, Erika je iz
Jugoslavije. Obe sta jaz. Zdaj sem
Ingrid Matko von Oelhafen, kot sem
vedno bila.«
Foto: SHERPA
Na Celjskem so iz slovenskih odporniških narodnozavednih družin v
prostorih današnje I. osnovne šole v Celju s ciljem ponemčenja staršem
nasilno odvzeli več kot šeststo otrok in mladostnikov. Odpeljali so jih
v nemška otroška taborišča in domove.
Literarni večer so pripravile učiteljica slovenščine Nika Jančič, učite-
ljica nemščine Mateja Jagodič in dijakinja Ana Zorin iz Šolskega centra
Rogaška Slatina. Z interpretacijami odlomkov iz knjige je sodelovala
igralka, pisateljica, pesnica in učiteljica Nataša Konc Lorenzutti.
Kdo bi lahko bili starši?
Ko je pri petnajstih letih hodila po
eni od ulic, je svoj obraz zagledala
na enem od plakatov, namenjenih
iskanju ukradenih otrok. Pojasnila
je, da bi težko opisala, kaj je čutila
takrat. V tistem obdobju je bilo is-
kanje otrok zelo razširjeno, o tem se
je govorilo v družbi, o tem je slišala
po radiu, s problematiko je bila se-
znanjena. »Ker me moja biološka
mama nikoli ni iskala, sem imela
zelo mešane občutke glede tega,
kaj si sploh želim. Strah me je bilo,
da bi bila tudi moja biološka mama
tako hladna kot krušna mama. Ni-
sem vedela, kaj naj pričakujem.«
V tistem obdobju je sicer razmi-
šljala o tem, kdo bi lahko bili njeni
biološki starši. Dotlej je mislila, da
je bila rojena v avstrijskem Sauer-
brunnu. Ker je bila tam tudi voja-
šnica, je menila, da je bil njen pravi
oče morda vojak. Predstavljala si je,
da je mama morda nezaželeno za-
nosila ali da je bil oče morda zaprt.
Potrdilo, ki ga hrani kot
zaklad
Kasneje je med maminimi rečmi
našla potrdilo o cepljenju proti ošpi-
cam, ki ga je organizacija Lebensborn
izdala vsem otrokom, ki so bivali v tej
ustanovi. »Le temu, da so nacisti tako
natančno skrbeli za podatke, se lahko
zahvalim, da zdaj vem, od kod priha-
jam in kdo sem. Ta dokument hranim
kot pravi zaklad,« je dejala.
Biološke starše je začela dejavne-
je iskati leta 1999, ko je prejela klic
Rdečega križa. Povezali so jo s pro-
fesorjem zgodovine dr. Georgom Li-
lienthalom in z nekaterimi drugimi
strokovnjaki. Slednji ji je dejal, da
verjetno prihaja iz Slovenije. Pisala
je na različne naslove pri nas.
Nekoč je prejela odgovor nadško-
fijskega arhiva v Mariboru z imeni
svojih staršev. V dokumentu je pi-
salo, da je bil oče steklar in da je
živel v Sauerbrunnu, kjer pa dru-
žine Matko niso poznali. Nato je
izvedela, da tudi v Sloveniji obstaja
Tematika ukradenih otrok je še vedno tabu, opozarjajo v Šolskem centru Rogaška Slatina. Z literarnim večerom, na katerega so povabili
Ingrid von Oelhafen, so želeli opozoriti na dolgo zamolčano zgodovino okupatorjev in naše države. Večer je bil uvod v obeležitev 80.
obletnice grozot, ki so se leta 1942 dogajale na spodnjem Štajerskem.
42
KONJIŠKI MARATON
Št. 39, 30. september 2021
Pred štartom so tekači družno prisluhnili utripu srca, pomahali navijačem in stekli na lov za osebnimi rekordi.
Številni tekači so si pritekli še eno osebno zmago. In prav spodbujanje h gibanju in zdravemu druženju sta
bili osnovni vodili, ki sta konjiške atletske delavce pred devetimi leti spodbudili, da so pripravili prvi tek, ki
je z leti prerasel v pravi tekaški praznik.
Organizatorji so se znova izkazali
Zadovoljni tekači, veseli navijači
Dravinjska dolina je na sončno nedeljo gosto-
ljubno sprejela več kot tisoč srčnih tekačev, ki
so sodelovali na eni najbolje organiziranih teka-
ških prireditev pri nas. Konjiški maraton, kate-
rega najdaljša proga sicer meri 21 kilometrov,
vselej postreže z imenitnim dodatnim, predvsem
glasbenim programom. Piko na i vzdušju pripra-
vijo navijači ob progi. Letos so se lahko znova
v večjem številu zbrali tudi v štartno-ciljnem
prostoru. Organizatorji Konjiškega maratona so
že devetič dokazali, da se držijo gesla, da je to
maraton z dušo.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Potem ko so lani epidemiolo-
ške razmere dodobra preizkusile
pogum konjiških organizatorjev,
so jim letos te dopuščale nekaj
več ustvarjalnosti pri pripravi
vse bolj priljubljene tekmoval-
no-rekreativne tekaške prire-
ditve. »Lahko bi rekli, da smo
imeli letos hibridni maraton.
Prireditev nekje med tistim, kar
smo poznali pred epidemijo, in
lansko izvedbo, ki je bila res zelo
okrnjena,« je po uspešno izve-
denem tekaškem dnevu povedal
glavni organizator in pobudnik
maratona Anton Noner. »Naj-
večje zadovoljstvo so zadovoljni
udeleženci. Če uspemo zadostiti
zahtevam tekmovalcev, če osre-
čimo rekreativce in če ob progi
uživajo navijači, potem lahko
rečemo, da smo uspeli,« pravi
Noner.
Deveta izvedba maratona je
znova ponudila možnost teka
na 21-kilometrski razdalji. Raz-
veseljivo je, da se vse več teka-
čev odloča za polmaratonsko
preizkušnjo. Tekači so tekli še
na desetkilometrski razdalji, tisti
z nekaj manj pripravami pa so
premagali polovico krajšo pot.
Vnovič je Atletska zveza Slove-
nije organizatorjem Konjiškega
maratona zaupala tudi organi-
zacijo državnega prvenstva v
cestnih tekih na 10 kilometrov.
Kot vsa leta do sedaj so spod-
budo in tempo nastopajočim
dajali številni glasbeniki, ki so
nastopili razporejeni ob celotni
progi. »Tudi sam sem bil tekač
na dolge proge in vem, kaj te-
kača spodbudi. Pravo, srčno in
iskreno navijanje,« pravi Noner,
ki je vesel, da so znova v sodelo-
vanju z lokalnim medijem uspe-
šno izvedli tudi tako imenovani
glasbeni maraton.
Prihodnje leto bodo v Dravinj-
ski dolini obeležili prvi okrogli
tekaški jubilej. Veliko podrobno-
sti še sicer ni znanih, a Anton
Noner obljublja, da bodo prire-
ditev organizacijsko še dopolnili
in nadgradili. »Deseti mora biti
nekaj posebnega,« je zaključil
predsednik organizacijskega
odbora Konjiškega maratona.
Foto: SHERPA
Kjer je volja, tam je pot. In volje udeležencem Konjiškega maratona res ne manjka.
Tekače so ob progi glasno in ubrano spodbujali glasbeniki in navijači.
Uspešno in nasmejano je v cilj pritekla tudi ekipa naše medijske hiše.
Št. 39, 30. september 2021
PODLISTEK
43
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Začetek gradnje
Južne železnice (4)
Nadaljevanje
gradnje
Med gradnjo proge do Celja
so že proučevali teren od Ce-
lja proti Ljubljani. Med pre-
dlaganimi rešitvami je bila
sprejeta trasa, ki je vodila ob
toku reke Savinje do Zidane-
ga Mosta in od tam do Lju-
bljane. Odločilo je dejstvo, da
so v Zasavju obstajale velike
količine premoga, ki ga zara-
di pomanjkanja prometnih
zvez niso mogli izkoriščati v
večjem obsegu. V Zagorju so
bili državna topilnica cinka in
svinca, steklarska industrija,
šamotna opekarna in apne-
nice, pri Litiji so bili rudni-
ki svinca in talilnica železa
v Pasjeku. Proga naj bi tudi
prebudila zdraviliški potenci-
al Laškega in Rimskih Toplic.
Načrtovalci trase so se sicer
zavedali tehničnih težav, ki
so jih čakale v ozki savski
soteski, vendar so prevladali
gospodarski razlogi in tudi to,
da je bil Zidani Most takrat
zelo pomembno rečno pri-
stanišče in izhodiščna točka
za morebitno gradnjo proge
proti Zagrebu.
Skozi Zidani Most
do Ljubljane
Gradnja proge Celje–Lju-
bljana je bila zaradi ozkega
prostora v dolini rek Savinje in
Save izjemno zahtevna in za-
mudna. Na trasi med Celjem
in Zidanim Mostom so zgradi-
li štiri mostove in še enega v
Zidanem Mostu, kjer je proga
prečkala Savinjo in vodila na
levi breg Save. Prostor za pro-
go in pripadajoča železniška
poslopja so si večkrat izborili
z razstreljevanjem skalovja,
zaradi nevarnosti plazov in
padajočega kamenja pa so
morali velik del proge zavaro-
vati z betonskimi plombami in
s palisadnimi stenami.
Sredi težavne gradnje so
leta 1848 z Dunaja prispele
novice o izbruhu marčne re-
volucije, katere vpliv je bilo
mogoče čutiti tudi v narodno-
stno pisani množici delavcev
na gradbiščih. Neredi v mo-
narhiji so povzročili zatika-
Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.
nje pri financiranju in strah,
da proga še leta 1849 ne bi
bila dograjena, zato je oblast
izdala nalog, naj se dela po-
spešijo. To je dalo gradnji nov
zagon in 18. avgusta 1849, na
rojstni dan cesarja Franca Jo-
žefa, je iz Celja v Ljubljano
pripeljala prva lokomotiva.
Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič
Pokrajinski muzej Celje

Zidani Most je po gradnji prog do Ljubljane (1849) in Zagreba (1862) postal pomembno železniško križišče. Hrani
Pokrajinski muzej Celje.
Železniška postaja Laško. Hrani Pokrajinski muzej Celje.
ALBUM
S CELJSKEGA
Kadeti celjskega NK Kladivar pred srečanjem
z Žalcem na Glaziji, okrog leta 1980
Spomini
Čas treniranja nogometa na nepozabni Glaziji in igranja
tekem za mlajše selekcije Kladivarja so bila najlepša leta moje
mladosti. Naš trener je bil legendarni Vlado Glinšek. Če se
prav spominjam, smo treninge imeli trikrat tedensko, konci
tedna so bili namenjeni tekmam. Na gostovanjih pri drugih
klubih sem spoznal dobršen del Slovenije. Nekaj časa sem z
nekaterimi nogometnimi kolegi, ki so na fotografiji, nastopal
hkrati tudi za mladinsko vrsto. Tega časa ne bom nikoli po-
zabil, kako sem v prvi postavi mladincev nastopil na kultnem
štadionu Ljudski vrt v Mariboru. Očitno smo bili takrat od tega
vsi preveč prevzeti in smo visoko izgubili z domačo ekipo.
Med takratnimi nogometnimi kolegi je bilo nekaj ta-
kšnih, ki so kasneje imeli uspešno kariero pri Kladivarju
in tudi v drugih klubih, na primer Jani Žilnik, Rudi Ške-
delj ml., Mitja Marinček, Zlatko Koren … Sam v tistem
mladostnem obdobju očitno nisem dovolj verjel, da bi si
lahko ustvaril vidnejšo nogometno kariero, kljub temu
da so me mnogi imeli za talentiranega. Poleg tega sem
se v tem času s starši preselil iz Celja in tako je bilo moje
nogometne zgodbe pri Kladivarju konec.
ROBERT GORJANC
Fotografijo prispeval: Rudi Škedelj st.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji-
žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; vir: www.
kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st.; medijski
pokrovitelj: Novi tednik
Z leve stojijo trener več Kladivarjevih generacij nogometašev Vlado Glin-
šek, Boris Turnšek, Gregor Babič, Zlatko Koren, Jani Žilnik, Goran Malkič,
Mitja Marinček, čepijo Robert Gorjanc, Josip Jurič, Alen Tkavc, Boštjan
Kuzman, Rudi Škedelj ml. in Igor Prašnikar.
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 39, 30. september 2021
Župan: »Občudujem vas!«
Župan Bojan Šrot je pripravil tradicionalni sprejem za
najuspešnejše srednješolce v minulem šolskem letu. Letos
je bilo na sprejem povabljenih kar 197 zelo uspešnih ma-
turantov splošne in poklicne mature, dijakov zaključnih
letnikov poklicnih šol, učencev glasbene šole ter tistih
dijakov, ki so se izkazali na tekmovanjih znanja.
Župan je na 27. sprejemu
srednješolcev poudaril, da so
zanj srečanja z najuspešnejši-
mi osnovnošolci in srednješolci
vsako leto med najlepšimi do-
godki.
»Mladi ste s svojo iznaj-
dljivostjo, z delavnostjo in
osredotočenostjo resnično
pravi navdih. Občudujem
vas, ker ste vsestranski in
neverjetno pogumni. Če
boste takšen odnos do dela,
ljudi in življenja znali ohra-
niti, je pred vami čudovita
prihodnost. Lahko boste
razvili vse svoje potenciale
in uresničili še tako visoke
cilje,« je dejal Bojan Šrot. V
svojem nagovoru najuspe-
šnejšim srednješolcem je še
dodal, da se bodo v življenju
srečevali z najrazličnejšimi
ljudmi in izzivi. »Ne bodo
vas vsi opogumljali in nav-
dihovali. Čisto vsak pa vas
lahko kaj nauči. Zato hodite
po svetu z odprtimi, rado-
vednimi očmi, saj pravijo,
da nam vsak človek in tudi
vsak življenjski izziv prideta
na pot z razlogom.«
V šolskem letu 2020/2021
je izjemen učni uspeh na
splošni maturi na srednjih
šolah v mestni občini Ce-
lje doseglo 39 dijakov, na
poklicni maturi v okviru
srednjega strokovnega ter
poklicno-tehniškega izo-
braževanja pa 95 dijakov.
Zaključni izpit s pohvalo v
srednjem poklicnem izobra-
ževanju je v minulem šol-
skem letu opravilo skupno
39 dijakov. Izjemne dosež-
ke na področju tekmovanja
znanja je na celjskih srednjih
šolah doseglo 16 dijakov. Žu-
panov sprejem je bil name-
njen tudi dijakom programa
umetniške gimnazije, smer
glasba, na I. gimnaziji v Ce-
lju in Glasbeni šoli Celje, ki
so dosegli izjemen uspeh na
področju glasbenega izobra-
ževanja v minulem šolskem
letu, teh dijakov je bilo 8.
Program letošnjega spreje-
ma so pripravili na Gimna-
ziji Celje – Center, nastopile
so njihove glasbene zasedbe
Kvintet GCC, The Šlagers in
Dekliški pevski zbor GCC.
BA
Foto: Andraž Purg - GrupA
Vztrajni, srčni in predani
Brainobrain (BOB) je svetovno znana
ustanova za izobraževanje otrok, ki že 15
let pomaga otrokom razvijati njihove po-
tenciale, ki jih klasično šolstvo običajno
pušča ob strani. Brainobrain metodo uče-
nja in razvijanja spretnosti je pred petimi
leti v knežje mesto pripeljala Svetlana La-
zović. Septembra se je veselila končnega
uspeha in konca vseh desetih stopenj že
z drugo skupino otrok.
Na zaključno slovesnost v celjskem me-
stnem parku so novopečeni »bob akademiki«
povabili tudi starše. Ti so namreč za uspeh
pri tej dejavnosti ključni in tako nepogrešljivi
sopotniki na brainobrain potovanju.
Druga generacija celjskih »bob akademikov« s starši in s trenerko Svetlano Lazović
Metoda brainobrain izvira iz Indije in otro-
kom omogoča, da s pomočjo različnih tehnik
pomnjenja hkrati uporabljajo levo in desno
polovico možganov ter s tem brusijo tako
svoje možganske sposobnosti kot življenjske
spretnosti. Zaradi učinkovitosti, enostavno-
sti in predvsem opaznega napredka se je hi-
tro razširila po vsem svetu.
Svetlana Lazović izpostavlja še, da so otro-
ci v času izobraževanja poleg znanj, sposob-
nosti zbranosti in izjemne osredotočenosti,
sposobnosti vizualizacije dolgih kolon števil
in hitrega računanja ter okrepljenega spomi-
na vzporedno razvijali tudi svojo osebnost.
»Ti otroci so razvili izjemen čut za odgo-
vornost, tako zase in svoja dejanja kot tudi
do ostalih otrok. Naučili so se doslednosti,
discipline, vztrajnosti. Razvili so samozave-
danje in samozavest. Prvi sklop veščin jim
pomaga v šoli, pri učenju, ki mu zdaj lahko
posvetijo manj časa, saj si stvari hitreje in
predvsem na drugačen način zapomnijo.
Drugi sklop je pomemben za življenje,« raz-
laga. »Ta skupina otrok namreč razume, da
brez vloženega truda ne bo rezultatov ter da
uspeh ni nekaj, kar samodejno pade z neba.
Večina današnjih otrok je na tem področju
precej podhranjena in živi v oblakih.«
LKK
Foto: SL
Lepa poletna
nedelja na
Kalobju
Letos smo se res naužili sonca in vročih
poletnih dni. Takšno vreme še kar traja v
začetek jeseni, ko nas božajo žarki sonca.
To pripomore k našemu boljšemu počutju
v času »korone«, ki še vedno straši in plaši
ljudi.
Potrudimo se za boljše počutje. Pojdimo v
naravo, na svež zrak, med dobre ljudi. Vse to
smo doživeli eno od septembrskih nedelj na
Kalobju nad Šentjurjem.
Tradicionalno vsako leto pripravijo v župniji
lepo nedeljo. Vsa pohvala in zahvala g. Petru
za vso skrb in ljubezen do župnije in ljudi.
Trud ni zaman, saj je vedno poplačan z veliko
udeležbo ljudi – romarjev od blizu in daleč.
Iz roda v rod duh išče pot. Že iz ranega otro-
štva se rada spomnim srečnih poti, ki sem jih
prehodila skupaj s starši, dišečega peciva na
stojnicah in lectovih srčkov, ki so prijazno va-
bili, da jih kupimo in da krasijo naše domove.
Zdaj je še stojnic samo za vzorec in tudi cene
dobrot so se povzpele v nebo.
Vse se spreminja, a tradicija ostane. Spomini
ostanejo za vedno in to je najlepše, kar imamo.
Po slovesnosti, lepih besedah duhovnikov
in ubranem petju dveh zborov, Kalobje in sv.
Jakob, je sledil prijeten nastop zborčka mladih
glasov. Težko pesem so si izbrali: Imel sem
ljubi dve. Čudoviti so bili, enkratni naši naj-
stniki. Kako lepo jim je prisluhniti, ohranjajo
našo slovensko pesem in sami sebi podarjajo
ljubezen do petja.
Vsa zahvala in pohvala pevovodkinji, ki se
trudi z njimi. Neprecenljivo vrednost ima lepo
zapeta pesem, človek, ki poje, zlo ne misli.
Otroci so manj s telefoni in pri računalnikih,
če imajo druge zadolžitve, in možgani se raz-
vijajo bolj zdravo.
Ko si starejši, drugače gledaš na svet okoli
sebe in prav je tako. V času, ko si starš, vzgajaš
svoje otroke, ko znaš in zmoreš. Jesen življe-
nja preživljamo z vnuki in zelo pomembno
je, kako izkoristimo ta čas. Naučimo jih petja,
igranja starih igric. Pripovedujmo jim zgodbe
iz svojega otroštva. Kako so veseli, radi poslu-
šajo, se smejejo in so otroško razigrani. To je
bogata dota za njihov razvoj, za nadaljnje poti
v življenju.
MARTA KOVAČ
Št. 39, 30. september 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Poskrbeli za varnost svojih koles
II. OŠ Celje je v sklopu programa Varno na kolesu že
večkrat dokazala, da ji osveščanje o varnosti v prometu
in trajnostni mobilnosti izjemno veliko pomeni. Z odlično
opravljenimi nalogami in zavzetostjo na področju prome-
tne varnosti je v minulem letu navdušila z najbolje ocenje-
no izvedbo naloge Kolesarju prijazna šola in z zavzetim
spodbujanjem k aktivnem preživljanju prostega časa.
Za nagrado so si tako učenci prislužili servis koles, na kate-
rem so lahko tako učenci kot ostali preverili stanje svojih koles
in opravili manjša popravila. Praktično nagrado v sodelovanju
z družbo Butan plin podeljuje Zavarovalnica Triglav.
Kolesarski poligon je dodatno popestril kolesarsko obarvan
dan. Učenci so lahko preizkusili svoje kolesarske spretnosti
tudi v praksi. Zanimive dejavnosti so privabile veliko otrok, ki
so sporočilo o pomenu gibanja in varnosti v prometu ponesli
tudi v svojo lokalno skupnost.
Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, je ob tem
povedala: »Kolesarska evforija, ki je zajela Slovenijo, se še
vedno nadaljuje, kar prinaša tudi odgovornost, da mlade ko-
lesarje in kolesarke spodbudimo k varni udeležbi v prometu.
Učenci II. OŠ Celje so že večkrat dokazali, da se zavedajo
pomena varnosti v prometu in trajnostne mobilnosti, a tudi
svoje vloge v lokalni skupnosti. Servis koles, ki so ga popestri-
le tudi druge kolesarske dejavnosti, to še dodatno dokazuje
in predstavlja odlično popotnico za varne kolesarske izlete
tudi jeseni.«
Varno na kolesu letos že jubilejno, deseto leto združuje šo-
larje po vsej Sloveniji ter jih spodbuja k varnem in trajnostnem
kolesarjenju v šoli in prostem času. Do danes je pri projektu
sodelovalo že 26 tisoč mladih kolesarskih navdušencev iz več
kot 250 slovenskih osnovnih šol. Razpis za novo šolsko leto je
že objavljen, šole se nanj lahko prijavijo s spletnim obrazcem.
UL
Nepozabna poletna noč
Vsi za lepši in boljši jutri
V petek, 10. septembra, smo uživali v za-
dnjem od treh Vojniških glasbenih večerov,
ki so jih že četrtič pripravili Občina Vojnik,
Katoliško kulturno društvo Ivana Šoparja
Vojnik, Turistično društvo Vojnik ter so-
organizator klarinetist Filip Brezovšek iz
Vojnika, ki je bil odgovoren za najpomemb-
nejše, in sicer za glasbo.
Vsi smo težko čakali začetek koncerta, saj
nam je že naslov Saška & The Band - Večer slo-
venske popevke dovolj povedal in obljubljal lep
dogodek ter predvsem obujanje spominov. Ko
so nastopajoči zavzeli svoja mesta, sta iz njiho-
vih oči in z obrazov veli dobra volja ter želja, da
bi nam pričarali nepozaben večer. Simpatična
pevka Saška nas je že s prvo pesmijo prepriča-
la, da s koncerta ne bomo odšli hladni. Telesno
morda že malo, saj so večeri zdaj že sveži, v
dušah pa smo se greli od pesmi do pesmi. Sa-
ška nas je očarala tudi s svojim simpatičnim
povezovanjem programa. Njen glas in celotna
zasedba, ki je vrhunska, sta zbujala spomin na
naše mladostne dni, ko so popevke nastale,
mlajši pa so lahko spoznali glasbo tistih časov.
Slišali smo pesmi Slovenske popevke od leta
1962 naprej. Zasedba je obudila spomine na
čudovite skladatelje in tekstopisce – Mojmir-
ja Sepeta, Jožeta Privška, Jureta Robežnika,
Elzo Budau, Gregorja Strnišo … Ob tako lepem
petju in vrhunski glasbi, ki so jo izvajali Jure
Pišek (kitara), Leon Firšt (klaviature), Gregor
Hrovat (bobni), Janez Krevel (kontrabas), Filip
Brezovšek (klarinet/saksofon) ter Peter Firšt in
Erik Brezovšek (trobenta), smo bili enostavno
ganjeni in prevzeti. Večer je prehitro minil.
Poslušalci na to še nismo bili pripravljeni, stoje
smo z močnim aplavzom pričakali tudi nepo-
zabno Poletno noč, ki nam je ostala s pevko
Marjano Držaj globoko v srcu.
Kakovostna glasbena večera
Mnogi smo menili, da imamo veliko srečo,
da v svojem kraju lahko doživljamo tako ka-
kovostno glasbo in petje. Tudi prvi Vojniški
glasbeni večer je bil nepozaben, ko je nasto-
pila prav tako vrhunska zasedba glasbenikov
zasedbe SalzMusique, ki jo sestavljajo Matej
Haas in Neža Klinar (violina), Nejc Mikolič
(viola), Zoran Bičanin (violončelo), Miha Firšt
(kontrabas), Filip Brezovšek (klarinet) in Maja
Gombač (klavir). V drugem večeru je nastopil
kvartet klarinetov The Bussy Quartet, ki ga se-
stavljajo Filip Brezovšek, Andraž Golob, Anže
Plesnik Zupanc in Jan Ulaga, kot gost pa je z
njimi nastopil Tomaž Adamič.
Zato ne smemo pozabiti omeniti tistega, ki
je zaslužen za vse to. Naj mi bo dovoljeno, da
se na ta način v imenu vseh, ki smo uživali tri
večere v glasbi, ki nam je napolnila duše in
srce, zahvalimo predvsem Filipu Brezovšku,
ki je bil glavni nosilec bremena, ki zagotovo
ni bilo lahko.
Seveda enako hvala vsem, ki so se bili pripra-
vljeni odzvati vabilu na koncerte in nameniti
del svojega časa glasbenim koncertom, ki sicer
niso tako klasično obarvani in izvedeni.
Hvala tudi Občini Vojnik, KKD Ivana Šoparja
ter Turističnemu društvu Vojnik. Hvala tudi
Piceriji Limbo, Piceriji MC in Gostilni Turist.
Upamo, da bomo tudi v prihodnje še lahko
prihajali, morda tudi v večjem številu, na pre-
lepe Vojniške glasbene večere.	IK
S prvega Vojniškega glasbenega
večera v Kulturnem domu Vojnik
V Osnovni šoli Polzela je
bil v torek, 14. septembra,
celostni naravoslovni dan
z naslovom Mi vsi za lepši
(boljši) jutri. Vsaka genera-
cija je dan preživela drugače,
celoten dan pa je bil povezan
s čustvi, spolnostjo, z varno-
stjo na spletu, s človekovimi
pravicami ter z ljubeznijo na
različne načine.
Učenci prvega triletja so se
posvetili čustvovanju. Tega so
povezali z različnimi načini
umetnosti, tako z glasbeno
kot likovno. »Pogovarjali smo
se o kulturi in o naših mislih,
najbolj pa nama je bila všeč
knjiga, ki smo jo brali,« sta po-
vedali Vita Povše in Nuša Be-
škovnik, učenki 3.c-razreda.
Tudi v drugem triletju,
torej med četrto-, peto- in
šestošolci, se je dogajalo. Pr-
voomenjeni so se pogovarjali
o samopodobi, kaj je in ka-
kšno imajo sami, nekaj časa
so namenili tudi pogovoru o
varnosti na spletu. »Ko smo
imeli naravoslovni dan, smo
šli sedet na naš šolski ekovrt,
kjer smo prebrali pravljico
Prepir in se nato pogovarjali o
prijateljstvu. Učili smo se tudi
o varnosti na spletu. Naučila
sva se, da svojega gesla ne
smemo izdati nikomur in tega,
da se z brskanjem po internetu
ne pretirava,« sta mi zaupala
Mark Ilješ in Jakob Predovič,
ki obiskujeta 4.b-razred.
Kaj pa petošolci in ljubezen?
Ti so ljubezen povezovali s
poezijo. Katja Bagari Krajnc
iz 5.a-razreda mi je povedala,
kako je potekal njihov naravo-
slovni dan. »Učiteljica nam je
prebrala ljubezenske pesmi,
nato smo še sami napisali lju-
bezensko pesem ali eno od
prebranih ilustrirali. Za konec
je vsak narisal, kako si pred-
stavlja ljubezen.«
Šestošolci so se poučili o
spletnem bontonu, se pogo-
varjali o čustvih in dan pre-
živeli tudi zelo aktivno. Kako
in kaj so se novega naučili,
mi je povedal Marko Anžič iz
6.b-razreda: »Z razredom smo
šli peš na Šenek in poslušali
gospo, ki je razlagala o varni
rabi interneta. Zapomnil sem
si, da tistim, ki jih ne pozna-
mo, ne smemo izdati ničesar
o sebi.«
Učenci tretjega triletja smo
se ukvarjali predvsem s tem,
kaj nam danes prikazujejo
mediji in družabna omrežja,
kako jih pravilno in varno upo-
rabljati. Sedmošolci so se po-
govarjali, kako mediji vplivajo
na nas, na našo samopodobo
in spolnost. Ukvarjali so se z
aktualno temo, saj živimo v
času, ko nam vplivneži na dru-
žabnih omrežjih prikazujejo,
kako bi morali izgledati, kako
naj bi izgledala ljubezen … Ob
tem so se družili na gradu Ko-
menda, mi je zaupala Maruša
Možina iz 7.b-razreda.
Osmošolci smo prisluhnili
predavanju predavateljice iz
Safe.si na temo spletnega nasi-
lja in ustrahovanja. Pogovarjali
smo se o človekovih pravicah,
povezanih z našim telesom,
ki so nam nemalokrat kršene.
Več mi je povedala Izabela
Veber iz 8.č-razreda: »Najbolj
zanimiv je bil članek, ki smo
ga brali, govoril je o skritih ka-
merah na javnih straniščih v
Južni Koreji. Zelo zanimivo je
bilo tudi nadaljevati scenarij o
ženski, ki je bila na razgovoru
za službo. Šef ji je rekel, da če
sprejme službo, v naslednjih
dveh letih ne sme zanositi. Po-
govarjali smo se o tem, katere
pravice so bile tej ženski krše-
ne in kako se je odzvala, kar
se mi je zdelo zelo zanimivo.«
Devetošolci so prisluhnili
predavanju na temo ljubezni
in spolnosti, ki ga je organi-
ziralo in izpeljalo Društvo
študentov medicine Maribor,
pred tem pa še predstavnikom
Safe.si.
Naravoslovni dan je vsaka
generacija preživela in doži-
vela po svoje, a verjamem,
da smo vsi nekaj odnesli od
njega. Osmošolci bomo na-
slednjič, ko bomo odšli na
kakšno javno stranišče, zago-
tovo preverili, če je kje skrita
kamera.
NUŠA BOHAK,
šolska novinarka
46
RAZVEDRILO
Št. 39, 30. september 2021
Človekov najboljši prijatelj …
… in pes

Nekdo ali nekaj vam pre-
prečuje, da ne morete nada-
ljevati tam, kjer ste obstali že
konec pomladi. Merkur bo čas
zavrtel nazaj in ugotovili bo-
ste, kje se je zgodila napaka.
Tokrat jo boste lahko uspešno
odpravili. Nekdo obljube ne
bo izpolnil v celoti, vendar
krivda ne bo njegova. Okoli-
ščine trenutno še ne dovolju-
jejo, da bi se vse zgodilo, kot
je bilo dogovorjeno.

Steber
Žena: »Dragi, pelji me kam,
veš, da že dolgo nisva bila ni-
kjer.«
Mož: »A veš, da je žena ste-
ber hiše?«
Žena: »Vem.«
Mož: »No, vidiš, sedi lepo
doma, da se nam hiša ne po-
dre!«
Molji
Mož pride domov in najde
v omari golega moškega.
»Žena, kaj dela ta moški v
naši omari?
»Dragi moj, molje ubija.«
»In zakaj je gol?«
»Ker so mu molji pojedli
obleko!«
Notranje
Mož: »Žena, kam si skrila
žganje? Nujno ga potrebu-
jem, da razkužim rano.«
Žena: »Naj vidim, kje si se
poškodoval.«
On: »Ne moreš, imam no-
tranje krvavitve.«
Imeli boste ogromno vpra-
šanj, a odgovorov nanje ne
boste našli. Ne trudite se z is-
kanjem prave resnice, saj jih
je več. Vsak ima svoj prav, če
gleda na situacijo iz svojega
zornega kota. Nič ne bo ušlo
vaši pozornosti. Pri iskanju
razlogov, zakaj se vam stva-
ri ustavljajo in zapletajo, ne
pretiravajte. Na čustvenem
področju vam bo mogoče celo
malo dolgočasno.

In kaj naj počnem s
temi kaznimi?
Zbirajte jih. Ko boste imeli
štiri, dobite kolo.

Ugoden čas za stike s sta-
rimi poslovnimi navezami je
pred vami. Razmislite, s kom
ste se že dogovarjali, a zaradi
različnih vzrokov in razlogov
zadev niste uspeli uresničiti.
Zdaj je čas za ponovno akti-
viranje. Mogoče ste že misli-
li, da vam je zmanjkalo idej,
vendar se lahko to v trenutku
spremeni. Dvom glede neke
čustvene zadeve bo minil.
Vzemite si dovolj časa.
Zadal sem si cilj, da bom vsak dan
pred spanjem naredil 30 sklec.
IN TAKO BEDIM ŽE 3. DAN …
V tem tednu se bo življenje
umirjalo. Če si boste vzeli dan
ali vsaj nekaj ur za očiščeval-
ni post, vam bo telo zelo hva-
ležno. Ne pozabite na stik z
najstarejšim članom družine.
Oborožite se s podatki in z ar-
gumenti ter krenite v osvaja-
nje poslovnih vrhov. Nekoga
boste navdušili s poznava-
njem problema z druge strani
in s prepričljivim nastopom.
V šoli so mi govorili, da ne bom v življenju
ničesar dosegel.
Zdaj me v službi šofer vozi zadaj
v mercedesu …
»Povej mi, zakaj si prišel ob treh
zjutraj domov?«
»Natakarica je hotela iti spat …«
Dobro se boste organizira-
li in zbrali vrsto informacij,
vendar vseeno bodite zelo
previdni. Najbrž boste mora-
li napako, ki ste jo nedavno
tega zagrešili, priznati. Še po-
sebej, če je povezana z osebo
v delovnem okolju, ki jo spo-
štujete. V zasebnem življenju
bo veselo in razigrano. Oseb,
ki bi vam lahko pobirale ener-
gijo, se boste izogibali v širo-
kem loku.
Vprašam sodelavca: »Kje si se naučil
plesati užiško kolo?«
On: »Doma. Nas je veliko, imamo pa
samo eno stranišče.«


Verjetno občutite povečan
pritisk, saj so vsi iz vaše oko-
lice zahtevni do vas. Lahko
vas obdajajo pesimistične,
celo destruktivne misli, kar
je popolnoma odveč. Zvezde
imate na svoji strani, zberite
voljo in se ne pustite ovirati.
Res je nekaj planetov v poča-
snejšem gibanju in ne bo šlo
vse gladko, kot bi si vi želeli,
vendar to ni razlog za slabo
voljo ali celo misel, da ste ne-
sposobni.
- Šef, v ponedeljek bom malo zamudil
- Dobro, kdaj pa prideš?
- V petek.
Lunin mlaj bo nastopil v
vašem znamenju 6. oktobra.
Dnevi pred tem bodo bolj ne-
mirni in stresni, imeli boste
nižjo krivuljo energije. Vendar
so obeti za ta teden vseeno
zelo dobri in jih boste znali
vključiti v svoj vsakdan. To-
krat boste upoštevali vse, kar
je treba. Vedno bolj strateško
in pametneje razporejate de-
nar in usklajujete prihodke z
izdatki, kar je tudi nujnost.
Venera v vašem znaku je
znanilka dobrih dogodkov.
Znali se boste sprostiti in
uživati tudi v malenkostih,
ki sestavljajo življenje. Čas
vam bo prijetno mineval in ni
razloga, da si ga ne bi pope-
strili še s čim, kar vam je všeč.
Ne le da lahko odkrijete med
prijatelji in sorodniki koga, ki
vam je pripravljen v vsakem
trenutku pomagati, tudi pri
srčnemu partnerju boste od-
krili nekaj novega.

Ste v zelo zahtevnem obdo-
bju, v katerem se boste pripra-
vljeni boriti tudi za svoje cilje.
Veliko pričakujete od sebe,
trenutno tudi veliko preveč od
drugih ljudi. Ne bodite vendar
tako zahtevni in znižajte kri-
terije. Če tega ne boste storili,
lahko naletite na močan odpor.
Zdravje in preventiva bosta v
tem obdobju izrednega pome-
na. Vaše telo potrebuje tudi
počitek.
Svoje mnenje ste povedali
že pred časom in ne boste ga
pripravljeni ponavljati v ne-
dogled. Prav zaradi tega vas
ne bo presenetilo, če bo nekdo
še kar rinil z glavo skozi zid.
Pripravljeni boste prisluhniti
in pomagati, okoliščine vam
bodo pisane na kožo. Prijetno
boste razpoloženi. Izkoristite
svojo prešernost v družabnem
in ljubezenskem smislu, zelo
lepe obete imate.
Več planetov v zračnih zna-
menjih vas odlično podpira.
Po eni strani se vam bo mu-
dilo in boste želeli čim prej
končati projekt, ki je precej
zahteven. Po drugi strani se
vam bo zdelo, da nihče v de-
lovnem okolju ni objektiven
in realen pri ocenah. Na nek
način boste imeli celo prav,
vendar to povejte na nevsiljiv
in blag način. Nujno potrebu-
jete sprostitev.
Sosledje dogodkov bo ne-
jasno tudi v prihodnje in
vedno manj vam bo jasno,
kako naprej. Merkur bo sicer
delno odkril tisto, kar je bilo
pred meseci megleno, vendar
končnega odgovora še vedno
ne boste dobili. Še vedno bo
uganka, kaj se skriva v glo-
binah vašega srca, zato ne
pričakujte od drugih, da vas
bodo v celoti razumeli. Malo
bolj jasno se morate izraziti.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 39, 30. september 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 485
						3K	POSNEMO- VALEC	IZDELOVALEC MODELOV	KAR TVORI FUNKCIO- NALNO CELOTO	OBLAČILO DUHOVNIKOV	AVTOMOBIL- SKA OZNAKA IRANA	Povsod z vami	GOSTIL- NIČAR (POG.)	RAVNANJE (TAL)	AVTOR MONA LIZE	JED IZ STEPENIH JAJC
						POSEDOVATI				2		PRIPRAVA ZA BITJE, UDARJANJE				16
												ZNIŽANI TON H				
						DRŽAVNA UREDITEV, V KATERI VLADA MONARH									20	
						VZORNIK					AVSTRALSKI IGRALEC FLYNN					
						OČETOVA ALI MATERINA SESTRA					VSAKA ŠOLA NEKAJ …	1				
											MAMA (ŠTAJER.)					
						ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH						IGRA S PALČKAMI	FIZIKALNA ENOTA			
													PIJAČA STARIH SLOVANOV			
						TOM ATKINS			KDOR KAJ JEMLJE	EGIPČANSKI BOG SONCA				21		
						JUŽNI SADEŽ				POKRAJINA V GRČIJI						
									17							INDUSTRIJ- SKO MESTO V NEMČIJI
	TROPSKI VIHAR	POGLOBLJE- NO OBMOČJE V ZEMELJSKI SKORJI	JEZUSOV DOMAČI KRAJ	VOJSKA NEKDANJE SFRJ	POVRŠINSKA MERA, 100 m2			PRIPOVEDNI PESNIK					NEKDANJA VARNOSTNO- OBVEŠ ČE - VAL N A SLUŽBA			19
								SLAVLJEN V PESMI								
					EMA KURENT											
TAK, KI IMA VELIKO ŽIVLJ. MOČ (EKSPR.)					18		IZOBRAZBA, VZGOJA						ADOLF (KRAJŠE)			3
													ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA			
NEKDANJA SREDNJA ŠOLA							SVEČAN MI MOHOD VOJ. ENOT	4						ITALIJANSKI PEVEC BANO		
														TV-VODI- TELJICA GIROTTO		
							ENOTA RTV- PROGRAMA									
HIMALAJSKA JE TAR					FRANCOSKI SMUČAR (CLEMENT)				13	OSEBA, KI KAJ SNUJE	PRIPRAVE ZA VKLEPANJE					5
											ZATRJEVATI					
JUDOVSKI KRALJ		8		OLGA GRAD	ŠTIRJE TEDNI PRED BOŽIČEM			11				AMERIŠKI FILM: … BROCKOVICH				
AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT DE)					POBIRALEC DAVŠČIN V STARI AVSTRIJI							KROŽNA CESTA				
					OFTAL- MOLOG	KRAVJA MLEČNA ŽLEZA						SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA)				
OSKRBOVAN, PESTOVAN									LEVSTIK: … JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO				BREZALKO- HOL. PIJAČA IZ RADENSKE			
VREDNOST, ODČITANA Z MERILNEGA INSTRUMENTA																
													ZAZNATI			
OKRAJŠAVA ZA OKTOBER				UPORABLJA- JO GA PRI BEJZBOLU				NEKDANJI LIBIJSKI DIKTATOR (MOAMER)	UMETNO NAREJENA KISLINA V PRAHU	6						
DANIEL LAGKHNER			NENADEN, SILOVIT NAPAD	LETOVIŠČE V SZ ISTRI			14		DEL KOLESARSKE DIRKE						LIVADA	RAZISKOVA- LEC KRAŠKIH JAM
				TV- VODITELJICA ŽNIDARŠIČ												
									PLAKAT							
VRSTA TOLKALA							TOVARNA OBUTVE V ŽIREH				7			THOMAS JEFFERSON		
							DEL MOLEKULE							KONEC MOLITVE		
JEZERO NA FINSKEM						PRISTANIŠČE V JEMNU					SESTAVINA MOJITA	ŠPANSKA MODNA ZNAMKA	12			
NEKDANJA TOVARNA PIJAČ V MARIBORU	15					KOPITAR Z RILČASTIM GOBCEM						MUSLIMAN- SKI VERSKI POGLAVAR				9
												LINDSAY LOHAN				
						RUTENIJ										
FAKULTETA ZA ELEK- TROTEHNIKO (POG.)							10									
VAJA V KARATEJU					UMAKNITEV					KDOR DELA V MLINU						
SUDOKU 176
REŠITEV SUDOKU 484
REŠITEV SUDOKU 175
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom,
ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov:
NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. oktobra.
Geslo iz številke 38: Brez PCT ne moremo nikamor.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjeva-
nje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Kim
Razpotnik iz Kresnic, Zofka Stojner iz Petrovč in Andrej
Kocman iz Lesičnega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.
Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali
prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@nt-rc.si.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 39, 30. september 2021
Mohorjev slavnostni večer
Celjska Mohorjeva družba je slovesno proslavila 170 let delovanja. Ponosna na delovanje
založbe in njeno bogato založniško vsebino so na slovesnost prišla velika imena celjskega
in slovenskega prostora.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič (druga desno) v družbi moža Simona Ozvatiča ter celjskega
škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, ravnatelja I. gimnazije v Celju dr. Antona Šepetavca z ženo Dragico ter
ravnatelja Glasbene šole Celje Simona Mlakarja.
Kdo je prvi na Hmezadu?
Pusta siva zgradba, ki ne kraljuje le nad Žal-
cem, ampak nad celo Savinjsko dolino, je bila v
soboto dopoldne polna življenja. Že od daleč se
je razlegala energična glasba, medtem ko se je
na dvorišču pisana množica tekačev pripravlja-
la na Juriš na Hmezad, kot je Tekaško društvo
Savinjčan poimenovalo ta izviren rekreacijski
dogodek, ki ga je prvič organiziralo leta 2018.
Eni so se razgibavali, drugi tekli, spet tretji so se
prestopali z noge na nogo. Vsem je bila zagotovo
skupna misel, kako čim hitreje s petkilogramsko
vrečo hmelja na hrbtu premagati 241 stopnic, ki
vodijo na teraso Hmezadove stolpnice. Njena
zgornja nadstropja so nekoč služila za shranje-
vanje hmelja, v spodnjem delu je še vedno na-
menjena začetni fazi njegove predelave. Tek na
Hmezad, za katerega je letos najhitrejši porabil
dobro minuto, najpočasnejši tri minute, Tekaško
društvo Savinjčan organizira po vzoru podobnih
tekmovanj iz velikih svetovnih mest. A za Žalča-
ne to ni edina izvirna tekaška preizkušnja. Tudi
nekatere druge tekaške dogodke so namreč že
prepletali s hmeljarsko in pivovarsko tradicijo.
Eden takšnih je Savinjska pivo milja, kjer mora
udeleženec spiti pivo in preteči 400-metrski krog
ter oboje ponoviti štirikrat.
ŠO
Juriš na Hmezad obsega pet kategorij – otroci, vre-
ča hmelja, policija in gasilci. (Foto: Tekaško društvo
Savinjčan)
Razlog za nasmeh
Kozjanski park in Občina Kozje z roko v roki skrbita za ohranjanje in predstavitev narav-
nih ter kulturnih danosti tamkajšnjega območja. K temu bo prispevalo tudi nedavno odprto
Središče za obiskovalce na gradu Podsreda, ki so ga namenu predali županja Občine Kozje
Milenca Krajnc, direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst in državni sekretar na mini-
strstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej. Izrazi na njihovih obrazih niso
skrivali zadovoljstva ob še eni novi pridobitvi.
Foto: Mojca Valenčak
Zavrteli
časovni
stroj
Zavod za turizem šport
in mladino (ZTŠM) Šmarje
pri Jelšah želi na pomemb-
no zgodovino Lemberga
med drugim opozoriti s
prirejanjem srednjeveških
dni, pri katerih moči zdru-
žijo najrazličnejša društva
in posamezniki. Četrtega
tovrstnega dogajanja sta
se kot grajski gospe z za-
nimanjem udeležili tudi
direktorica omenjenega
zavoda Melita Bevc (levo)
in predsednica Turistično-
-kulturnega društva Lem-
berg in sodelavka ZTŠM
Slavica Lorenčak.
Foto: Andraž
Purg – GrupA
Šest zlatih medalj Kladivarjeve odprave
Zaradi koronske krize dlje
časa ni bilo mednarodnih
tekmovanj v veteranski atle-
tiki, nato pa so v albanskem
mestu Korča organizirali
30. balkansko veteransko
atletsko prvenstvo.
Bilo je dobro obiskano, saj
se ga je udeležilo sedemsto
atletov in atletinj iz trinaj-
stih držav. Med njimi je bilo
33 Slovencev, tudi atleta in
atletinja iz celjskega Kladi-
varja. Marko Božiček je v ka-
tegoriji M55, v kateri je letos
nastopal zadnjič, osvojil štiri
medalje. Balkanski prvak je
postal v tekih na 100 in 400
metrov z ovirami ter v štafeti
4x100 metrov, odlični beri je
dodal še bronasto kolajno v
teku na 400 metrov. Zvonka
Blatnik je osvojila dve zlati
medalji v kategoriji W60, v
tekih na 100 in 200 metrov.
Marku Božičku so v nedeljo čestitali nogometni soigralci na štadionu Kladivarja, čez tri dni pa jim bo izpolnil obljubo in končno »dal za rundo«. Ob njem
so na fotografiji tudi najboljši atleti svojega obdobja, Tina Šutej, Roman Lešek in Hrvoje Fižuleto.
Tretji balkanski prvak iz
vrst celjskega kluba je Jože
Škodnik, ki je bil v kategoriji
M45 najhitrejši v teku na 800
metrov. Zanimivost letošnje-
ga prvenstva je bila udeležba
ukrajinske reprezentance, ki
je kot kandidatka pridruži-
tve nastopala izven konku-
rence. Naslednje leto bo dvo-
ransko balkansko prvenstvo
v Novem mestu, veterani pa
se bodo nato na prostem po-
merili v Grčiji.
DŠ
Levo od Zvonke Blatnik je Marko Božiček, desno pa Jože Škodnik.