^ asilo delavcev v vzgoji, «°Draževanju in znanosti ? °venije, Ljubljana, ■L novembra 1986 — -" *• 18. — letnik XXXVII jse iza1 ala bi iaj 3 O« pn pri* kel 'U.‘ jal( kri ijm Irti rori ui :evi od el : b im* ;ot ala Af za, od , * ni1 ai> )lia s« Oj; jna dd : vi ■Al - U y»d v rt' ipi' n. 1 dj' iV k? it e»| f e k i- : a v i ii Jh r* jgj Miroslav Zdovc: Ura brez kazalcev, 1977 Ob dnevu republike Daljave, sončna prostranstva onkraj zamegljenega obzorja.. Kaj bi človek brez njih, o čem bi sanjal, v kaj upal, čemu namenjal svoja is kanta? Kako bi brez zaupanja v lepe dni praznovali veliki dan republike, porojene v stokrat tnračnejših časih — iz nezlomljive človekove vere v boljše dni? Kaj bi pri našem delu z mladimi, z rodovi, rojenimi v nič kaj sončnih časih, brez upanja v drugačne čase in brez zaupanja v naše skupne zmožnosti, da se do njih dokopljemo —pa tudi brez jasne zavesti, kaj dati mladim na to pot v prihodnost? Znanje, kleno znanje za jutri jim moramo dati. Brez njega ne bi mogli slediti tehnološkemu vzponu današnjega sveta. V tem znanju pa mora biti tudi nekaj ustvarjalnega nemira in veliko nepotešene želje po novem znanju, da bodo šli v korak s časi, ki prihajajo. ■ Človečnost in z njo povezane moralne .vrednote so druga temeljna razsežnost sodobne vzgoje. Brez nje človeštvo ne bi imelo prave prihodnosti niti naša civilizacija in kultura trdnih temeljev. Zvestoba sebi, svojemu narodu in svoji domovini je tretja razsežnost, na katero nas dan republike posebej opozarja. Kako bi preživeli v današnjem svetu, prepolnem trenj in navzkrižij, če ne bi bili povezani in.složni v skupni domovini, skupaj z vsemi narodi in narodnostmi, ki so tistega že davnega 29. novembra izbrali skupno pot v prihodnost? JOŽE VALENTINČIČ Med drugim preberite____________________ • S POSLUHOM ZA UČENCA IN UČITELJA, str. 2 • SVETOVALCI MORAJO BITI VRHUNSKI STROKOVNJAKI, str. 2 • KAKO DO DOBRIH DELAVCEV IN TEHNIKOV, str. 3 • OBJAVE, str. 5 • PO SVOJI POTI DO VZGOJNIH CILJEV, str. 9 • ALKOHOLIZEM IN PEDAGOŠKO DELO, str. 10 Razvoj vzgoje in izobraževanja in zveza komunistov Na podlagi tez za razpravo, ki jih je sprejelo predsedstvo CK ZKS na svoji 14. seji in so bile 7. novembra 1986 objavljene v prilogi 45. številke Komunista, se v Zvezi komunistov dogovarjamo o naših nalogah pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v naši republiki. Razprave bodo potekale do srede decembra, sklenili pa jih bomo na plenumu CK ZKS; tedaj bomo sprejeli tudi stališča, sklepe in usmeritve za dejavnost komunistov pri dopolnjevanju vzgojno-izobraževalnega sistema in družbene izobraževalne politike. V razpravi in na plenumu se moramo dokopati do enotnih pogledov na poglavitna razvojna vprašanja tega področja družbenega dela in tako ustvariti temelj za enotnejšo akcijo komunistov pri reševanju teh vprašanj. Pa ne toliko v sami naši organizaciji, saj Zveza komunistov neposredno ne odloča o razvoju vzgoje in izobraževanja. Gre predvsem za enotno delovanje komunistov v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbeno-političnih organizacijah, zlasti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter v strokovnih in družbenih organih, v katerih se v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja odloča o razvoju na tem področju. Ob taki nameri pomeni razprava med komunisti tudi pripravo za naše sodelovanje v razpravi in sklepanje o poročilu, ki ga je o preobrazbi vzgoje in izobraževanja za Skupščino SR Slovenije pripravil njen izvršni svet; o njem bodo potekale razprave med delegati, v širši javnosti pa predvsem v okviru socialistične zveze. Ta zapis je zato tudi poziv komunistom prosvetnim delavcem, naj začno (če tega doslej niso storili) razpravljati o omenjenih tezah. Svoja stališča, mnenja, pobude in predloge naj sporočijo občinski ali drugi ustrezni organizaciji ZKS in se tako tudi pripravijo za enotno nastopanje v razpravah o poročilu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Marsikdo se najbrž sprašuje, zakaj smo v Zvezi komunistov • enem oa znova začeti razpravljati o vzgoji in izoorazevanju. U razlogov smo že govorili: poudarjeno je bilo, da je treba po,-enotiti poglede na akcije med komunisti samimi. Do zdaj pa je bilo enotnosti premalo. Prav to je pri opredeljevanju do posameznih vprašanj povzročalo precej nejasnosti, torej tudi njihovo nenačelno reševanje in marsikdaj odmikanje od dolgoročno postavljenih ciljev in nalog. To kažejo zdajšnje razmere in težnje v preobrazbi, s katero smo, povedano malo poenostavljeno, kljub mnogim dobrim dosežkom ustvarili takšen vzgojno-izobraže-valni sistem in vodili takšno izobraževalno politiko, ki bolj ustrezata sedanjosti kot pa prihodnosti. Toda ta trditev ne pomeni, da imajo prav tisti, ki poudarjajo, da preobrazba vzgoje in izobraževanja ni bila potrebna, da je zgrešena. Pomeni le to, da je bila doslej premalo temeljita, dosledna in da ja zajela premalo prvin, ki sestavljajo vzgojo in izobraževanje kot neločljiv del družbe. Prepričan sem tudi, da bi se, če se preobrazbe vzgoje in izobraževanja ne bi lotili, znašli v precej slabšem položaju, da bi ob vzgojno-izobraževalnem sistemu, kakršen je bil pred reformo, še teže premagovali krizo v razvoju družbe, h kateri je deloma tak sistem tudi sam prispeval. Da je to res, potrjujejo evalva-cijske raziskave, ki opozarjajo, da pri odpravljanju slabosti ne smemo podleči skušnjavi, da bi stvari vračali na staro. Kljub temu pa ostaja resnica, da do zdaj spremembe v vzgojno-izobraževalnem sistemu, njegovi organizaciji, vsebinski in didaktični zasnovi ter možnostih za njegov razvoj, torej tudi to. kar je s temi spremembami doseženo, ne zagotavlja toliko in takšnega znanja, ki bi kot kakovostni družbeno-produkcijski in individualno-humanizacijski dejavnik omogočalo prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarskemu, kulturnemu, socialnemu in celotnemu družbenemu razvoju ter kar najboljši izobrazbeno-vzgojni in kulturni razvoj vsakega posameznika. Takšno znanje pa je temeljni pogoj za izhod iz krize in za to, da se vsa naša družbena skupnost usposobi za izzive t.i. tretje tehnološke revolucije, torej za zdajšnje zahteve in še bolj za tiste, ki se napovedujejo v prihajajočem 21. stoletju. Vzgojni in izobrazbeni dosežki še ne vsebujejo dovolj kali za korenite spremembe v tehnološkem in tehničnem razvoju materialne proizvodnje in na vseh drugih področjih družbenega dela, pa tudi ne za hitrejše osvobajanje človeka, za razvijanje in sproščanje njegovih ustvarjalnih moči, potrebnih za obvladovanje še odtujenih naravnih in družbenih sil. V tem je bistveni razlog za odločitev, da se problematika vzgoje in izobraževanja znova uvrsti na dnevni red razprav in dejavnosti Zveze komunistov. To nam nalagajo tudi usmeritve zadnjih kongresov ZK Slovenije in ZK Jugoslavije, ki postavljajo znanje med najpomembnejše dejavnike za izhod iz krize in za naš nadaljnji razvoj. Zato tudi so v tezah za razpravo tako poudarjena razvojna vprašanja vzgoje in izobraževanja, saj so to obenem tudi temeljna idejno-politična vprašanja, njihovo ustrezno reševanje pa je pogoj za reševanje drugih vprašanj, ki jih po tradiciji uvrščamo med idejnopolitična v ožjem pomenu te besede. Ustreznejše in hitrejše reševanje vprašanj našega razvoja pa lahko veliko pripomore tudi k uveljavitvi izhodišč in ciljev preobrazbe, ki so ob slabostih v reformni praksi velikokrat videti dvomljiva. V zdajšnji razpravi in dejavnosti gre torej tudi za prizadevanja, da utrjujemo zavest o tem, da je preobrazba vzgoje in izobraževanja nujna, da dosežemo družbeno soglasje o njenih poglavitnih smereh in tako odpravimo številne ovire, ki so doslej preprečevale uspešnejše uresničevanje dolgoročnih ciljev in nalog v družbeni praksi. Navsezadnje je uspešnost ali neuspešnost uresničevanja katerega koli družbenega načrta odvisna predvsem od volje in pripravljenosti ljudi, seveda pa tudi od njihovega znanja za spreminjanje sedanjega. JOŽE M1KLA VC dogodki novosti Svetovetci morajo biti vrhunski strokovnjaki Na skupni seji Ivvršnega odbora Sindikata dela cev v vzgoji, izobražen anju in znanosti in Sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture (letošnjega 10. novembra) so obravnavali poročilo Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o stanju v vzgoji in izobraževanju, osnutek Zakona o pedagoški službi in osnutek resolucij o uresničevanju družbenega načrta SR Slovenije in SFR Jugoslavije za obdobje 1986—1990 v prihodnjem letu. V poročilu o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ~v SR Sloveniji so ocenjene izkušnje iz prvega obdobja uresničevanja Zakona o usmerjenem izobraževanju, ko je srednješolsko izobraževanje končal prvi rod učencev in se vključil v delo ali v visokošolsko izobraževanje. Izhodišče za obravnavo šolstva je vloga izobrazbe v družbenem razvoju Slovenije, ponovno so osvetljeni temeljni cilji preobrazbe, razgrnjen je gmotni okvir nastajanj a. nove šole. Precej besedila govori o pedagoških de- lavcih, ki uresničujejo spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja ter o dostopnosti šole mladim in odraslim. Poročilo povzema ugotovitve evalvacij-skih raziskav in znova poudarja glavne smeri nadaljnje preobrazbe, govori o preobrazbi visokošolskega izobraževanja in o družbenogospodarskih odnosih v izobraževanju. Vsa ta vprašanja so zelo pomembna za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja. Ne gre le za navadno poročilo, so menili na seji, temveč za celostno oceno stanja v našem šolstvu. V prihodnjih tednih bodo o tem javne raz-pra\ c po občinskih svetih sindikate n družbenopolitičnih or-gatii acijah, v januarju pa se bo st. -' ■ predsedstvo slovenskih sin : ;-.atov in ob pripombah in Ut p iinilih ponovno pretreslo po>t ;;!o o preobrazbi vzgoje in izotj vanja. V raz.pravi o pedagoški službi st poudarili, naj ta deluje kot nadzor v a, raziskovalno-ra-zvome in svetovalna služba. Predlagali so, da je treba Zakon o pedagoški službi nekoliko dopolniti. Še posebej so poudarili, da sta za svetovalce potrebni strokovnost in ustvarjalnost (svetovanje naj bo temeljna naloga pedagoške službe). Pedagoška služba se ne sme omejiti le na šole, temveč mora zajeti tudi izobraževanje odraslih; tudi to moramo upoštevati v zakonih tako kot proizvodno delo in delovno prakso, ki potekata v ozdih. V precepu je bila tudi sveto-valčeva izobrazba. Ta mora biti visoka, vsaj v strokah, kjer je takšno izobrazbo mogoče pridobiti, vsekakor pa naj bi bili svetovalci zmeraj tudi pedagoško in andragoško usposobljeni. Z resolucijskimi usmeritvami o uresničevanju družbenega načrta SR Slovenije in SFR Jugoslavije za prihodnjih pet let so se udeleženci povečini strinjali, ugotovili pa so, da je veliko predvidenih dejavnosti preveč administrativnih in da ponekod, ko zvezna resolucija ponuja natančne rešitve posameznih vprašanj, s tem presega svojo pristojnost. Ob slovenski resoluciji so pripomnili, daje nujno zagotoviti ukrepe, s katerimi bi preprečili, da se zmanjša število neustrezno usposobljenih delavcev, ki opravljajo po zahtevnosti sicer ustrezno opredeljena dela in naloge. V osnutku resolucije je uvedena prispevna stopnja. S tem se sindikati ne strinjajo, saj je prispevna stopnja le instrument, s katerim se uravnava priliv dogovorjenega denarja. Sindikat zahteva, da mora vsota denarja, namenjena za skupne potrebe, ohraniti realno raven iz leta 1986 in da je pri tem treba upoštevati prednost raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ne strinja se z mnenjem, naj bi v osnovnem šolstvu samo zmanjševali razlike med občinami pri vrednotenju zagotovljenega programa, temveč zahteva, naj se te razlike v prihodnjem letu povsem odpravijo — in sicer tiste v osnovnem šolstvu in v osnovnem zdravstvenem varstvu. L. L. Pr« svetni delavci ir< njihovi časopisi Letošnjega 27. oktobra je predsennica Sveta Zveze sindi-katuv Jugoslavije Marija Todo-rovi : prejela člane predsedstva Z ve/., učiteljskih društev iz Beograd;* — učiteljici Cveto Djura-škovč in Anko Matkovič, pedagoginjo Ljiljano Alimpič in direktorico ter glavno in odgovorno urednico Prosvetnega pregleda, časopisa za vzgojo in izobraževanje SR Srbije, Biljano Grozdanič. Pogovora o položaju in nalogah prosvetnih delavcev v Srbiji pa tudi o jugoslovanskih prosvetnih časopisih se je udeležil tudi predsednik Zveznega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, znanosti in kulturi Boris Lipužič. Cveta Djuraškovič je seznanila predsednico sveta zveze jugoslovanskih sindikatov z zahtevami srbskih prosvetnih delavcev. Ti menijo, da bi se moral jugoslovanski sindikat resneje ukvarjati s težavnim gmotnim položajem delavcev v vzgoji in izobraževanju v vseh republikah in pokrajinah. V imenu upokojenih učiteljev je spregovorila Anka Matkovič, Ljiljana Alimpič pa je poudarila, da se prosvetni delavci kljub težavnim razmeram, v katerih žive in delajo, dobro za- vedajo svojih dolžnosti in skrbe za svoje strokovno spopolnjeva-nje. Biljana Grozdanič je pripovedovala o dejavnosti jugoslovanskih prosvetnih časopisov, ki si v svoji sekciji prizadevajo za večjo enotnost v vzgoji in izobraževanju, pa tudi o pomanjkanju denarja, ki ovira te časopise, da bi lahko bolje delovali. Poudarila je, da njihovi ustanovitelji, republiški in pokrajinski odbori, sindikati delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi, ne skrbe povsod enako za tovrstne časopise. Vzrok za takšne razmere je predvsem v tem. da položaj teh časopisov ni sistemsko rešen. Zahtevala je, naj svet zveze jugoslovanskih sindikatov naredi kaj za to, da bi se razmere za delo v teh časopisnih hišah izboljšale. Marija Todorovič in Boris Lipužič sta poročala, kako si v sindikatu prizadevajo za izobraževanje in boljše razmere prosvetnih delavcev, v ta namen pa so začrtali tudi nekaj akcij, ki naj bi v prihodnosti pomagale odpraviti težave v vzgoji in izobraževanju, pa tudi težave prosvetnih delavcev in njihovih časopisov. B. G. S posluhom za učenca in učitelja 1 Pedagoško delo je temelj, na katerem ustvarjamo prihodnost Če bi torej armada ustvarjalcev in uresničevalcev zamisli (okrog 250 tisoč pedagoških delavcev v Jugoslaviji) omagala, potem naša družba najbrž ne bi več napredovala. To je le ena slikovitih misli s pravkar minulega kongresa jugoslovanskih pedagogov v Mariboru. Pedagogika je znanstveno-teoretična podlaga vzgoje in izobraževanja, z raziskovanjem mora ustvarjati temelje za spremembe v vzgoji in izobraževanju, stremeti mora za novimi in boljšimi rešitvami, preučevati zdajšnje stanje, ponujati možnosti za napredovanje in razvijanje pedagoške prakse, hkrati pa povečevati učinkovitost vzgoje in izobraževanja. Na kongresu v Mariboru so namenili osrednjo pozornost vlogi pedagogike in pedagoških delavcev v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični družbi. Najznačilnejše misli iz kongresnih referatov smo povzeli že v prejšnji številki, več kot sto trideset koreferatov pa so prijavili udeleženci štirih delovnih skupin; v te se je razdelilo blizu petsto ljudi — skoraj še enkrat toliko, kot so jih organizatorji pričakovali. Prva skupina se je lotila teore-tično-metodološldh problemov pedagogike in njene vloge v razvoju vzgoje in izobraževanja. Razpravljali so o o’dnosu med pedagogiko in njenimi panogami, zlasti posebnimi didaktikami in pedagogikami in o nastajanju novih pedagoških smeri. Tako da se je pedagoška teorija v preteklosti politizirala in se podrejala dnevnim političnim potrebam, zdaj pa je čas, da se pedagoška znanost osamosvoji in si poveča ugled. Opozorili so, daje treba bolj skrbeti za mlade znanstvenike na pedagoškem področju. Ne sme se več dogajati, da upokojeni profesorji nadaljujejo redno delo zato, ker nimajo naslednikov za svoja dela in naloge. Razvoj vzgojno-izobraževal-nega sistema in podružbljanje vzgoje in izobraževanja je bila tema za delo druge skupine. Zagrebške raziskave so pokazale, da se odnos med izobraževanjem in delom z reformo ni skoraj nič spremenil. Prejšnji način usposabljanja za delo je bil v marsičem učinkovitejši od zdajšnjega, saj ta v praksi še ni dovolj izoblikovan. Dokler bo prevladovala Jugoslovanski pedagogi so se prvič zbrali pred 35 leti — takrat so razpravljali o nalogah in metodologiji pedagoško-razi-skovalnega dela. Tema drugega kongresa je bila Vzgoja socialistične osebnosti, na tretjem so obravnavali vzgojo in samoupravljanje, na četrtem pa vzgojo in delo. Na petem kongresu so spregovorili o samoupravljanju učencev in učiteljev v vzgojnem procesu, na zdajšnjem, šestem pa so skušali osvetliti vlogo pedagogike in pedagoških delavcev v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični družbi. naj bi npr. gerontogogika pomagala pedagogiki, da bi ta kot splošna znanost o vzgoji človeka zaokrožila svoj krog preučevanja. Temeljne pedagoške kategorije je treba razločneje opredeliti. V pojmu vzgoje in izobraževanja je vzgoja najširši pojem, izobraževanje vsebuje spoznav-nostno stran, socializacija pa zajema kulturno in socialno stran vzgoje. Velikokrat smo priče omalovaževanju pedagogike. Vzroke za to moramo iskati v nepravilnem odnosu in različnih pritiskih nekaterih sorodnih znanosti, v težnji po več znanostih o vzgoji in izobraževanju, v poskusih, da bi ločili andragogiko »varstva« pedagogike in v težnji, da se iz sklopa pedagoške znanosti umaknejo posebne didaktike. Ustavili so se ob terminoloških problemih v pedagoški vedi, ob pedagoških časopisih in revijah, ob drugačni organiziranosti pedagoških društev, ki bi morala prisluhniti trenutnim potrebam, in ob tesnejšem sodelovanju med šolami in fakultetami pri nas. Zajeli so tudi vprašanje pedagoške diagnostike, ki naj meri učinke pedagoškega dela. Poudarili so. stara organizacija dela, ne smemo pričakovati, da se bo razmerje med delom in izobraževanjem kaj dosti spremenilo. Opozorili so na to, da se v vzgoji in izobraževanju preveč ukvarjamo samo z rednim šolanjem, pa tudi na preozko usmerjeno pedagoško misel; vse to ovira razvoj neprenehnega izobraževanja. Ko so govorili o podružblja-nju vzgoje in izobraževanja, so poudarili, da se bodo učenci resnično počutili samoupravljalce šele, ko se bodo po svojih organih in organizacijah potrdili kot oblikovalci življenja in dela šole. Številčno najmočnejša je bila tretja delovna skupina; obravnavala je vlogo vzgojno-izobraže-valnih ustanov v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. Teorija in praksa v družbeno organizirani predšolski vzgoji se v zadnjih štiridesetih letih nista razvijali vzporedno, to pa lahko ogrozi nadaljnji razvoj predšolske vzgoje. Sola kot šola ostaja skoraj nespremenjena; kljub reformi še zmeraj prevladujeta frontalni pouk in enosmerna komunikacija med učitelji in učenci — ti pa niso dovolj dejavni. Seveda se stvari spreminjajo, toda prepočasi. Tudi možnosti, h ki jih ponuja sodobna učna tehnologija, niso dovolj izrabljene. Ko so razmišljali o šoli in pouku, so poudarili, da je še zmeraj premalo učne diferenciacije, individualizacije in praktičnih vaj. Učenci se lahko uspešno razvijajo v subjekte vzgojnega procesa, če so medosebni odnosi med udeleženci procesa humani in osebni, enakopravni, pomembno je zlasti sodelovanje med učitelji in učenci. Preseneča podatek, da ima kar 34 % otrok v prvih razredih osnovne šole živčne mot- ževanju in strokovnemu spopo' njevanju učiteljev. Udeleženci so razčlenili stanj* nje. Tako so povedali udeleženci o pc iz Zagreba. Se bolj osupljivo je, da prinesejo otroci živčnost od doma — torej bo treba nekoliko več razmišljanja in skrbi nameniti družini, ne pa krivdo vselej iskati v šoli in pouku, pri učiteljih. O izobraževanju in strokovnem spopolnjevanju pedagoških delavcev so govorili v četrti delovni skupini. Reforma šolskega sistema je nastala s trudom, tega pa smo premalo namenili izobra- v nekaterih jugoslovanskih m« ' stih; tako na primer v Zadru ks!‘ j 75 odstotkov anketiranih ni U5 dovoljnih z izobraževanjem uč ||.a teljev (anketirali so 300 učitelj«’ J11 in 85 ravnateljev šol). Pedagošk J11 znanje, pridobljeno na fakult«^ tah, učiteljem kasneje bolj mal* pomaga, saj je preveč od mak ^ njeno, pa tudi metode izobraž« vanja so zelo enostranske in za ''P starele. Zaradi vsega tega težko pričakovati od učitelja, d,'av bo sam ravnal drugače. SčasoitP :* * * * v naj bi imel vsak pedagoški delaICa vec visoko izobrazbo. Razviti morali tako imenovani integrirs‘ rani model izobraževanja učitelj! Ijev, ki naj bi zajel znanjeP6 spretnosti in čustveno socialni1« sposobnosti. f ■ Slab gmotni položaj pedagcN ških delavcev verjetno ne spod-Mi buja njihovega strokovnega spo; polnjevanja, zato bi moral najbrž reševati težave najprej tega konca. ‘tis 3n Sklepna stališča Kongresne dokumente bodo izdelali kasnej e—vodilo p ri sestavi ps ^ bodo stališča, ki so jih oblikovali udeleženci posameznih delovnik o< skupin. • Skupina za teoretično-metodološke probleme pedagogike iJ njeno vlogo v razvoju vzgoje in izobraževanja se zavzema za kritično in vsestransko preučevanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti (dosg zdaj je bilo le-to omejeno na tehnike vzgojne dejavnosti brez posebn« teoretične podlage, obogatene z znanstveno marksistično vsebino), ki je ključ k napredovanju pedagoške znanosti. Vzgoja ni le zadeva pedagogike, temveč širše družbe. Zavedati se moramo vrednosti temeljnih pedagoških raziskav in se zavzemati za poenotenje znanstvenega dela po vsej državi. • Vzrok za to, da današnja preobrazba sistema vzgoje in izobraže-vanja ne temelji na potrebnih pedagoških in drugih znanstvenih spoznanjih, in da rešujemo v Jugoslaviji različno posamezna vprašanja različno, je predvsem neizdelana teorija usmerjenega izobraževanja. T« je potrdila komisija za razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema in pe- fj družbljanja vzgoje in izobraževanja. Sklenili so, da moramo bolj skrT beti za neprenehno izobraževanje vsakogar in bolje obveščati javnosrl in pedagoške delavce o dogodkih s področja vzgoje in izobraževanja!' pri nas in v svetu (v različnih revijah, časopisih, strokovni literaturi) r Spodbuditi moramo nastajanje eksperimentalnih ustanov za vzgoj-T no-izobraževalno dejavnost. Zvezi pedagoških društev je treba pred-L lagati, da čimprej izdela makroprojekta o teoriji in modelu šole koli temeljne nosilke vzgojno-izobraževalne dejavnosti in o teoriji iflL praksi usmerjenega izobraževanja v naši državi. Spodbuditi moramd B tudi ustanovitev primernega organa na zvezni ravni, ki bi ob nepre-L "1 nehnem spremljanju in usmerjanju vzgoje in izobraževanja škrbel š«L za omenjena makroprojekta. l • Eno pomembnejših stališč skupine, ki se je ukvarjala z vlogo n ustanov nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja je, da mora pedagogika čimprej premagati tradicionalno omejenost na šolska vprašanja in se več ukvarjati s preučevanjem družine, različnih društev in or-ganizacij, ki so tudi ključne pri vzgoji in izobraževanju mladega (ne lefc mladega) človeka. V prihodnje naj bi pod okriljem Zveze pedagoških M društev Jugoslavije pripravili več strokovnih posvetovanj o teh vpra- r šanjih. P • Skupina za izobraževanje in strokovno spopolnjevanje pedago-1 ških delavcev se je zavzela za bolj kakovostno usposabljanje pedago- L gov in učiteljev na fakultetah in visokih šolah. Visokošolski pouk mora biti najsodobneje začrtan, saj je znano, da so spremembe v šolah L povečini odvisne od usposobljenosti učiteljev, ki večinoma ponavljajo L socialne modele lastnega šolanja na fakultetah in visokih šolah. Pre- h težno teoretično izobraževanje učiteljev, kakršno poznamo danes, je L treba bolj prežeti s prakso. Potrebne bi bile korenite spremembe | gmotnega položaja pedagoških delavcev v šolah, saj je urejenost le-1 teh pogoj za kakovostnejše usposabljanje učiteljev in boljše vzgojno- |i izobraževalno delo. Poudarili so še, kako zelo nujno je redno in siste- i. matično strokovno spopolnjevanje pedagoških delavcev in zmanjša- ; nje razlik v sistemih vzgoje in izobraževanja med jugoslovanskimi re- . publikami in pokrajinama. Milan Čirovič: Kažipot LUČKA LEŠNIK Rekli so... ... Do zdaj je bil šolski pedagog specic.list splošne prakse v strokovni pedagoški službi, vprašanje pa je, ali bo tako tudi v prihodnje. Najbrž bo šolski pedagog socialne naloge prepustil socialnemu delavcu, psihološke psihologu, defektološke defektologu, zdravstvene zdravniku itn. Tako bo šolski pedagog lahko svojo raziskovalno in inovacijsko vlogo usmeril v pouk in njegove dopolnilne oblike, k učiteljem in učencem. (Dr. Milan S Hov, Zagreb) ...Če bi učence navadili delati bolj samostojno v šoli, pri pouku, bi bilo celotno vzgojno-izobraže-valno delo bolj smotrno, učencu bi omogočilo napredovanje po njegovih sposobnostih. Znanje bi postalo trajnejše, učenci bi bili veliko bolj dejavni, pridobili bi si potrebne delovne navade, to pa je pravzaprav naloga šole in pouka. (Mag. Hašim Muminovič, Sarajevo) .. Študij na fakultetah naj bo zasnovan tako, da študenti ne dobe le najnovejših informacij in I slovstva, temveč jim mora pomagati, da si sami čim bolj ustvar- | jalno pridobivajo znanje. Zato se ' je tteba izogibati predavanj, kakršna so zdaj v navadi, študij moramo bolj individualizirati in popestriti s seminarji, s konzultacijami in vajami. Izpit naj bo le ena od možnosti za preverjanje študentove usposobljenosti. Snidenj tom moramo omogočiti čim vec stika s prakso, da bodo laže pre- j sodili svoje sposobnosti,.znanje in — pomanjkljivosti. ZavzefftamO se za neprenehno izobraževanje učiteljev! __ •*. • i (Mag. Ranko Jindra, Osijek)^’ (ako do dobrih delavcev in tehnikov blišča šol tehniških usmeritev o prenovi programov anj4 % dobri splošni izobrazbi, ki je nujna za vsak narod in družbo, naj nierv dvo- in triletnih smereh poudarek na strokovnem znanju za uspe-i kaf!1 Začetek dela v službi. Prihodnjim tehnikom je treba dati več j ziifošno izobraževalnega znanja, povezanega s stroko in več temelj-učif?a strokovnega znanja ter jih usposobiti za začetek dela in za na-;lje'pjnje izobraževanje na višji ali visoki šoli, če se bodo za to odločili. jšRi^nikovo znanje moramo povečati tako, da bo v družbi bolje ovred-jltefteno. nall[ iak,Skupnost srednjih šol tehni-ažc ^h usmeritev SR Slovenije je i za ^Pravila temeljito in široko l j*^Pravo o prenovi programov, i, d^vsakood 18 tehniških usmeri-oniJ:v je bila imenovana šola, čla-ela;lca Skupnosti, ki je ob prenovi tibdogramov vodila razpravo za gri’ °samezno usmeritev, v razpravi rite8 so sodelovale vse slovenske nj^ ;|e te usmeritve. Potem ko so dnč 'k končane razprave na šolah, ' 20-članska delovna skupina igo- Jupaj z vodstvom Skupnosti iod- “"kovala pripombe, stališča in ,po- Odloge za prenovo programov, nalilo pa jih je Skupnost poslala ej * Stojnim organom. Obravna-8no tematiko lahko povza-lerno takole: Učni cilji in naloge morajo biti )sno določeni za vsak predmet, pjjtoer in program. Usmerjeni naj odo v znanje, potrebno za zače-■k dela in za izobraževanje na 8daljnji stopnji zahtevnosti 8‘a- Če učenec tega znanja ne bvlada, ne more končati svo-e§a predmeta, smeri ali progra- 'nih : in čno (do bn« D; i,ki pe- sij- 5ga a. V dvo- in triletnih smereh naj °več znanja, ki omogoča uspe-8n začetek dela v službi. Več naj 10 Udi praktičnega pouka. Proi-Udno delo naj bo bolj načrtno z .ppčenimi vzgojnimi in učnimi J*- Štiriletne smeri naj vsebu-1° več splošno izobraževalnih fo redmetov, ki so vezani na po-,0- ^Uezno stroko, na primer: več kf.Matematike, fizike, kemije, bio-osr6liev. odvisno od vrste usme-tve. Za metalurgijo je, na pri-ler, kemija strokovni predmet, 8 agroživilstvo je biologija te-nidj stroke, za kovinarje,, elek-^karje, gradbince bo več mate-Utike, kemikom bodo dali več lcnih ur za fiziko in kemijo itn. re.i Za posamezno stopnjo za-šere.Vn°sti dela je treba diferenci-r« minimalni standard splošne r°brazbe, ki po obsegu in ravni ?°re more biti enak. Posamezni e'ftl;dmeti v zdajšnji skupni a'E^ojno-izobrazbeni osnovi r- !!>VlO) so preobsežni in preza-h w Vn‘’ Pre ek' to1 di' 'S1. ;0< ajd *». objave . ^ tej številki objavljamo predlog, kako naj bi bilo organizirano fclPtaktično delo študentov pedagoške usmeritve, predlog programa tjtelj razrednega pouka na visoki stopnji in predlog programa c-telj praktičnega pouka v povezavi s strojništvom (višja stopnja). J4 5 6® tri predloge sta obravnavala predsedstvo in Strokovni svet Po-" ii ne 'zo^ra*evalne skupnosti za pedagoško usmeritev na seji dne 19. hi ^°vembra t.l. Objava teh predlogov naj omogoči javno in delegatsko ~?zPravo med uporabniki in izvajalci pedagoškega izobraževanja. a' pako dopolnjene predloge bo obravnavala in sprejemala skupščina ' °sebne izobraževalne skupnosti na prihodnji seji. . t f*rt'dlog organizacije praktičnega dela študentov v programih peda-ijc s*ske usmeritve je prvi izmed dokumentov, s katerimi naj bi na novo Jedili hospitacijsko dejavnost. Vzporedno z organizacijsko zasnovo Ostaja tudi načrt nove mreže hospitacijskih šol, vzgojno-varstvenih jj^anizacij in domov učencev, v pripravi so normativi za nagrajevanje “spitacijske dejavnosti in vodenje praktičnega dela študentov, izo- piikovana je tudi zamisel, kako usposabljati mentorje za to dejavnost, osebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev se zaveda, a bomo z dobro zasnovano hospitacijsko dejavnostjo in pedagoško bi"— •ti ta« ik Hospitacijske šole 1’ prakso učencev in študentov bistveno pripomogli k temeljiti usposobljenosti kandidatov za pedagoški poklic. Predlog programa za izobraževanje učiteljev razrednega pouka na visoki stopnji je nastajal tri leta. Prvi osnutek smo objavili že v šolskem letu 1984/85. Pojavni razpravi so delovne skupine osnutek dopolnile. Strokovni svet in predsedstvo Posebne izobraževalne skupnosti sta ocenila, da je sedanji predlog programa zrel za javno razpravo, ki naj pripomore k njegovi končni podobi. Predlog programa za učitelja praktičnega pouka — povezava s strojništvom — je nastal s sodelovanjem Posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo in strojništvo. Potrebe po učiteljih praktičnega pouka te stroke so precejšnje, zato naj bi izobraževanje — redno in ob delu — organizirali Pedagoška fakulteta v Mariboru in Pedagoška akademija v Ljubljani, s sodelovanjem ustreznih visokošolskih organizacij. Navedenim predlogom dodajamo krajšo informacijo o štipendiranju za pedagoške poklice, ki opozarja na nekatera še nerešena vprašanja. PRILOGA VSEBINA • Organizacija praktičnega pedagoškega dela študentov v programih pedagoške usmeritve • Učitelj razrednega pouka na visoki stopnji — predlog programa • Praktični pouk — VŠ strojništvo — predlog programa • Štipendiranje za pedagoške poklice < Organizacija praktičnega pedagoškega dela ^ študentov v programih pedagoške usmeritve kar so za študenta naravoslovja laboratoriji ali za študenta Medicine klinike, to so za študenta — prihodnjega učitelja hospitacijske šole. Praktično pedagoško delo študentov v pedagoških programih ob-Sega vaje (npr. pri psihologiji, didaktiki), hospitacije, nastope in str-njeno pedagoško delovno prakso. Pogoj za uspešno uresničevanje praktičnega dela izobraževanja je: J ,v~~ neprenehno tesno in obojestransko povezovanje nosilcev teore-bčnega in praktičnega izobraževanja Ij — zagotovitev denarja, kadrov in drugih možnosti v skladu s sa-)V Itoupravnim sporazumom o temeljih planov. s Praktično pedagoško delo študentov uresničujejo v sodelovanju s ! kadrovskimi šolami: ui A: hospitacijske šole Al B: hospitacijski učitelji C: šole, ki sodelujejo pri pripravi nastopov in strnjene pedagoške ei delovne praks.e. ul . 2 izrazom »šole« označujemo vse vzgojno-izobraževalne organiza-0 ciie (osnovne šole, šole usmerjenega izobraževanja, vzgojno-var-yi stvene organizacije, domove, organizacij e za usposabljanje, izobraže-j| valne centre v delovnih organizacijah idr.), ki sodelujejo pri tej dejav-|j n°sti s kadrovskimi šolami. [•{j Na področju visokošolskih programov so tri ravni sodelovanja: [ilj A: hospitacijske šole oj B: hospitacijski učitelji za posamezne programe dejavnosti ji| C: šole, vzgojno-varstvene organizacije, učitelji in vzgojitelji, ki aj ^delujejo pri uresničevanju nastopov študentov in pedagoške de-d ‘ovne prakse. # ^DELOVANJE MED HOSPITACIJSKIMI ŠOLAMI f ‘N KADROVSKO ŠOLO v A: Status hospitacijske šole (j Hospitacijske šole so tiste, ki so se odločile in bile izbrane za traj-iij !jejše sodelovanje z eno ali več kadrovskimi šolami na področju izo-)• faževanja in usposabljanja študentov — prihodnjih učiteljev, vzgoji-h j^)ev in drugih delavcev v vzgoji in izobraževanju (šolskih svetovalnih Sodelovanje hospitacijskih šol je usmerjeno predvsem v povezovale teoretičnega in praktičnega dela tega izobraževanja v okviru spe-ClaInih didaktik (hospitacije in nastopi) in pedagoško-psiholoških Predmetov (opazovalne in druge vaje). Pri opravljanju nastopov in Pedagoške delovne prakse študentov sodelujejo tudi učitelji (vzgoji-te‘ji) z drugih šol (vzgojno-varstvenih organizacij) po razpisu ali do-Sovorih s kadrovsko šolo. Hospitacijska šola daje vse potrebne mož-n°sti (kadrovske, gmotne, prostorske idr.) za uresničevanje hospitacij "i drugih oblik dela s študenti. . Sodelovanje med učitelji kadrovske šole in učitelji hospitacijske Poteka na podlagi enakopravnega dogovarjanja in izmenjave iz-usenj — tako pri načrtovanju, organiziranju in razporejanju dela kot Pr* samem delu s študenti in spremljanju tega dela. Ob taki vzajemni Povezanosti teorije in prakse se razvija in zboljšuje vzgojno-izobraže-alni proces tako na hospitacijski kot na kadrovski šoli. To je podlaga ,a akcijsko razvojno raziskovalno delo ob sodelovanju učiteljev ka-rovske in hospitacijske šole. $ dostopno si je treba prizadevati za zamenljivost vlog — da učitelj Tecialne didaktike tudi občasno poučuje na šoli in da učitelj hospita-l')skešole po dolgotrajnejšem sodelovanju in neprenehnem usposab-lanju prevzema del pedagoških obveznosti na kadrovski šoli. Izobra-^evanje študentov bo toliko bolj kakovostno, kolikor bolj bodo eni in rngi govorili »skupen jezik«, kolikor se bo teorija sproti bogatila z 0v*mi praktičnimi izkušnjami in praksa teoretično dopolnjevala. A: 1. Merila za pridobitev statusa hospitacijske šole: — pedagoški delavci, ki ustrezajo merilom za uresničevanje omenjenih oblik dela s študenti in ki so pripravljeni sodelovati — bližina šole ali njena dostopnost študentom — prostori — opremljenost (knjižnica, medioteka, možnost za dopolnjevanje opreme) — število programov, za katere lahko šola ponuja izvajanje hospitacij in drugih oblik dela s študenti ter podlage za akcijsko raziskoval-no-razvojno delo — dozdajšnje izkušnje v sodelovanju s kadrovskimi šolami in tudi z drugimi ustanovami (Zavod SR Slovenije za šolstvo, Pedagoški inštitut...) pri posodabljanju vzgojno-izobraževalnega procesa. A: 2. Možnosti, ki jih je treba zagotoviti hospitacijski šoli: — da bolj prožno uravnava število učencev v oddelkih — možnosti za posodabljanje in dopolnjevanje didaktične in druge opreme — možnosti za zmanjšanje tedenske učne obveznosti učiteljem, ki bodo posebno obremenjeni s to dejavnostjo — možnosti za sodobno zasnovano permanentno izobraževanje vseh sodelujočih učiteljev (ob delu, z delom in tudi iz dela) s študijskimi dopusti vred. A. Kadrovske šole (naloge): — skrbjo ob uresničevanju celotnega pedagoškega programa za pripravo in strokovnost hospitacij in drugih oblik; — spremljajo, raziskujejo in drugih oblik; — spremljajo, raziskujejo in razvijajo hospitacijsko dejavnost in druge oblike povezovanja teoretičnega in praktičnega izobraževanja učiteljev; — skrbe za permanentno izobraževanje hospitacijskih učiteljev, ki se začne z uvajalnimi seminarji. A: 4. Možnosti, ki jih je treba zagotoviti kadrovski šoli: — dovolj pedagoških delavcev (učiteljev in tudi asistentov za specialne didaktične in pedagoško-psihološke predmete); — ustrezna organizacijska podlaga za povezovanje s hospitacij-skimi šolami in učitelji, za razvrščanje študentov itd. (centri, administrativno osebje); — prostori in oprema (didaktični kabinet in interna televizija). B: Status hospitacijskega učitelja in vzgojitelja B: 1. Pogoji za pridobitev statusa hospitacijskega učitelja in vzgojitelja 1. Ustrezna izobrazba: a) vzgojitelj: srednja ali višja s strokovnim izpitom; b) učitelj: višješolska ali visokošolska s strokovnim izpitom (za pedagoško dejavnost); 2. delovne izkušnje — najmanj 5 let; 3. uspešno pedagoško delo (mnenje pedagoškega vodje in pedagoškega svetovalca); 4. udeležba na uvajalnem seminarju za hospitacijske vzgojitelje in učitelje; 5. pripravljenost za uvajanje novosti v stroki in hospitacijski dejavnosti; 6. svobodna odločitev za hospitacijsko dejavnost (kandidati se prijavijo na razpis). B: 2. Obveznost hospitacijskega učitelja ali vzgojitelja: 1. obveznost — 8 hospitacijskih ur na leto (za pridobitev statusa), 2. sodelovanje pri analizah hospitacij, 3. sodelovanje s kadrovsko šolo v skladu z njenimi potrebami tudi zunaj obveznih hospitacijskih ur (priprava, uresničevanje in analiza nastopov študentov, dejavna udeležba na seminarjih, sodelovanje pri strnjeni pedagoški praksi študentov itd.), 4. uvajanje in preskušanje novosti v vzgojno-izobraževalnem delu in evidentiranje problemskih vsebin za vzgojno-izobraževalno in raziskovalno delo na kadrovski šoli, 5. sodelovanje pri razvojno-raziskovalnih nalogah v zvezi s praktičnim pedagoškim delom študentov glede na zanimanje hospitacijskega učitelja in možnosti hospitacijske šole, 6. Soglasje k obveznosti hospitacijskega učitelja ali vzgojitelja da Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. B. 3. Možnosti, ki jih je treba zagotoviti hospitacijskemu učitelju (v zvezi z učno obveznostjo, študijski dopust, naziv) se natančno določijo v razpravi.) C: Šole, kjer opravljajo študentje nastope in strnjeno pedagoško prakso (v nadaljevanju šole ali vzgojno-varstvene organizacije) Nastope in strnjeno pedagoško prakso opravljajo študentje v tistih šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah, ki so se odločile in so bile izbrane za trajnejše ali enoletno sodelovanje z eno ali več kadrovskimi šolami pri usposabljanju študentov prihodnjih učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Sodelovanje takih šol je usmerjeno predvem v postopno vključevanje študentov v delo in življenje šole ali vzgojno-varstvene organizacije, tako da dajo študentom možnost za nastope in jih sprejemajo na strnjeno pedagoško prakso. C: 1: Merila za izbiro take šole ali vzgojno-varstvene organizacije: — pedagoški delavci, ki ustrezajo merilom za uresničevanje omenjenih oblik dela s študenti in ki so pripravljeni sodelovati; prostorska ustreznost stavbe (dovolj veliki razredi za udeležbo študentov, prostori za analize nastopov, prostori za praktikante); standardna opremljenost šole ali vzgojno-varstvene organizaci- je; — število programov, za katere lahko šola ali vzgojno-varstvena organizacija omogoči nastope in strnjeno pedagoško prakso; — dozdajšnje izkušnje v tovrstnem sodelovanju s kadrovskimi šolami in z drugimi ustanovami (Zavod SR Slovenije za šolstvo, Pedagoški inštitut...) ter pri posodabljanju vzgojno-izobraževalnega procesa; — mnenje območne organizacijske enote Zavoda SR Slovenije za šolstvo o ustreznosti organizacije in kakovosti dela šole ali vzgojno-varstvene organizacije. C: 2. Merila za izbiro učitelja, vzgojitelja mentorja na taki šoli ali v vzgojno-varstveni organizaciji: C: 2.1 Ustrezna izorazba: — vzgojitelj: srednja ali višja izobrazba s strokovnim izpitom — učitelj: višješolska ali visokošolska strokovna izobrazba s strokovnim izpitom. C: 2.2 Najmanj dve leti delovnih izkušenj C: 2.3 Sodeluje pri analizi nastopa. Pripravljenost za uvajanje novosti v učno-vzgojno delo, za sprotno vrednotenje svojega dela. C: 2.4 Svobodna odločitev za tako sodelovanje s kadrovsko šolo. C: 2.5 Obveznost: a) vsako leto dva praktikanta predmetnega pouka ali en praktikant razrednega pouka ali en praktikant vzgojitelja; b) sodelovanje pri pripravi študenta na nastop: — da temo učne ure in določi učno-vzgojne smotre po veljavnem učnem načrtu — da na voljo razred, učne pripomočke in učno tehnologijo — pripravi razred za sodelovanje pri obravnavi dane teme — seznani učitelja metodike in študenta s sposobnostmi učencev in s primernostjo izbranih oblik in metod dela glede na psihofizične zmogljivosti učencev ali otrok; c) sprejme in vodi študema praktikanta na strnjeni pedagoški praksi in sodeluje pri analizi te prakse k č) se udeležuje seminarjev za take učitelje in vzgojitelje. C: 3. Možnosti,kijihjetrebazagotovititakivzgojno-izobraževalni ali vzgojno-varstveni organizaciji ter učiteljem, vzgojiteljem mentorjem: C: 3.1 Možnosti za zmanjšanje obremenjenosti učitelja, vzgojitelja mentorja z drugim delom, zlsti če ima preveč dela s študenti — možnosti za posodabljanje in dopolnjevanje didaktične in druge opreme — do standardne opremljenosti — možnosti za sodobno zasnovano permanentno izobraževanje učitelja oziroma vzgojitelja, ki sodeluje. C: 3.2 Pri tem mora kadrovska šola zagotoviti, da: — visokošolski učitelj metodik pripravi študenta pa nastop in da ta nastop analizira; — visokošolski učitelj metodik pripravi študenta na opravljanje strnjene pedagoške prakse in jo analizira; — kadrovska šola skrbi za neprenehno izobraževanje teh učiteljev; — sprejema študenta na hospitacijo uro pred nastopom. PROBLEMI IN PREDLOGI (DODELATI IN PRIPRAVITI AKCIJSKI NAČRT): 1. Pripravljeni in sprejeti morajo biti programi uvajalnih seminarjev, specializacij in programi za spopolnjevanje z določenimi izvajalci in urejenim načinom financiranja. 2. Opredeljeni morajo biti natančnejši načini za pridobivanje učiteljev za usmeritev v hospitacijsko dejavnost (vloga Zavoda SR Slovenije za šolstvo), možnosti za izpeljavo letnih javnih razpisov za te učitelje in vzgojitelje. 3. Pripravništvo. 4. Spodbujanje učiteljev in vzgojiteljev za to dejavnost: gre za vprašanje naziva, statusa izobraževanja. 4.1 napredovanje učiteljev in vzgojiteljev (učitelj mentor, učitelj svetovalec); 4.2 denarno nagrajevanje za opravljanje tega dela; 4.3 možnost za občasno zmanjšanje tedenske učne obveznosti ali možnost za študijske dopute; 4.4 predlog za nagrajevanje najbolj pripravljen do naslednjega šolskega leta. 5. Natančno je treba določiti normativ za velikost skupin teh dejavnosti: vaje, hospitacije, nastopi in praksa. Komisija predlaga, naj se uresničuje celoten sistem takole: — Vaje in hospitacije potekajo v skupinah do 15 študentov. —; Nastopi naj bodo individualni. — Praksa: šola organizira strnjeno pedagoško prakso za skupino do 20 študentov. — Mentor prevzame enega ali dva študenta. Obseg hospitacijske dejavnosti je razviden iz priloge (povzeto po na novo sprejetih visokošolskih pedagoških programih). ' ■ ŠTEVILČNI PRIKAZ V URAH ZA OPRAVLJANJE HOSPITACIJ PO SPREJETIH VISOKOŠOLSKIH PROGRAMIH Program Maribor Ljubljana Skupaj OŠ ali VVO sr. šola OŠ, VVO, sr. šola ali dom Maribor Ljublj- vzgojitelj predš. otrok 40 40 40 40 razredni učitelj 1008 1260 1008 1260 družbeno-moralna vzgoja 16 16 geografija 8 8 16 16 16 32 zgodovina 8 8 16 16 16 32 slovenski jezik 16 16 24 24 16 angleški jezik 8 8 20 20 16 40 nemški jezik 8 8 12 12 16 2-1 telesna vzgoja 8 8 24 24 16 48 biologija — enopredmetna r 8 8 biologija — kemija 8 8 8 8 16 16 matematika 8 8 8 8 16 16 fizika 8 8 8 8 16 16 tehnična vzgoja 16 16 16 16 likovna vzgoja 8 4 8 4 12 12 glasbena pedagogika 8 4 8 4 12 12 pedagogika 32 32 psihologija 20 20 sociologija 16 16 fiziologija 16 16 STM 16 16 umetnostna zgodovina 8 8 ruski jezik 8 8 francoski jezik 16 16 italijanski jezik 16 16 španski jezik . 16 16 latinski jezik 8 ✓ 8 grški jezik 8 8 muzikologija 8 8 gospodinjstvo 8 8 16 Skupaj število hospitacij: Maribor Ljubljana Koper program vzgojitelj VVO 40 40 razredni pouk OŠ 1008 1260 251 predmetni pouk 130 160 SVIO in strok, predmeti sr. šole 132 312 2 SP 2.1 2.2 2.3 2.4 a) b) 2.5 Ste 2.( V šoki Prikaz je narejen po podatkih razpisa v šolskem letu 1986/87, zato je usmeritvene narave in je minimalen. Vseh sprememb, ki bodo morda nastale po sprejemanju programov ne zajema, zlasti v f gramih za učitelja razrednega pouka in programih vzgojiteljev pt' šolskih otrok. Predlog prograi' Učitelj razrednega pouka na visoki stopnji 1 UVOD 1.1 Namen osnutka, sestavljale!: Na podlagi sprejema programskih zasnov za pedagoško usmeritev, ki zajemajo tudi vzgojno-izobraževalni program razrednega učitelja na visoki stopnji, je strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev imenoval delovno skupino. Delovna skupina je po smernicah in priporočilih za pripravo osnutkov vzgojno-izobra-ževalnih programov v visokem izobraževanju in iz novih sprejetih programov osnovne šole pripravila osnutek vzgojno-izobraževalnega programa Učitelj razrednega pouka na visoki stopnji. Delovno skupino sestavljajo: Janez Sivec, PAL, mag. Milan Dolgan, PAL, Tomaž Weber, PAL, Terezija Uran PAL, mag. Janez Fer-bar, PAL, mag. Oskar Autor, PFM in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Marija Kolar, PFM, Tone Velikonja, PFM, Ivan Ferbežar, PFM, dr. Jože Vauhnik, PFM, Jelka Kolar, študentka PFM, Alenka Dolgan, Hedvika Lešnik, odbor za OŠ pri ISS, Breda Jelenc, Srednja pedagoška šola, mag. Marjeta Domicelj, FF Ljubljana. Posamezne sestavine programa so pripravljale skupine strokovnjakov za posebna področja. Smotre in učne načrte predmetov v vzgojno-izobraževalnem programu Učitelj razrednega pouka na visoki stopnji so sestavljali: - kemija Izbrana poglavja iz družboslovja — geografija mag. Saša Glažer (PAL) mag. Breda Žerjal (PFM) — zgodovina Prometna vzgoja Didaktika tehnične vzgoje Didaktika glasbene vzgoje SLO in DS Sodobna filozofija Sociologija s politologijo Politična ekonomija Tuji jezik Teorija vzgoje z izbranimi poglavji pedagoških disciplin Specialna pedagogika Robert Bobanec (PFM) Pavel Zgaga (PAL) mag. Marija Švajncer (PFM) mag. Ivan Justinek (PAL) mag. Slavko Soršak (PFM) mag. Slavko Soršak (PFM) dr. Mirko Križman (PFM) mag. Oskar Autor (PFM), mag. Veljko Troha (PAL), mag. Marjeta Domicelj, FFLj. dr. Milica Bergant (FF) dr. Marija Lipužič (PAL) Vokalno-instrumentalni pouk Didaktika likovne vzgoje Didaktika telesne vzgoje — smučanje z zimskimi aktivnostmi v naravi — plavanje z aktivnostmi v naravi Izbrana poglavja iz telesne kulture Didaktika interesnih dejavnosti Tomaž Weber (PAL) Ludvik Olas (PFM) Tomaž Weber (PAL) Ljubica Šuligoj (PFM) Roman Vidmar (PAL) mag. Janko Plemenitaš (PFM) mag. Jurij Smerdel (PAL) mag. Amand Papotnik (PFM) Hedvika Vospernik (PAL) mag. Janja Črčinovič Rozman Janja Korošec (PFM) Jernej Habjanič, Marija Mihelčič (PAL) mag. Janja Črčinovič Rozman (PFM) spec. Ivo Mršnik (PAL) spec. Peter Krivec (PFM) mag. Meta Petkovšek (PAL) dr. Jože Vauhnik (PFM) 5. Obveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija 6. Pogoji za izvajanje programa 6.1 Kadrovski pogoji 6.2 Materialni pogoji Narodna zgodovina peda- mag. Oskar Autor (PFM) gogike in šolstva Didaktika in izobraževalna tehnologija Osnove računalništva Pedagoška metodologija z osnovami statistike Razvojna psihologija Pedagoška psihologija Slovenski jezik Mladinska književnost ' Didaktika slovenskega jezika Didaktika matematike Izbrana poglavja iz matematike Didaktika SND, SN, SD mag. Mira Cenčič (PAL) Mladen Tancer (PFM) Ferdo Gorjanc (PAL) Štefan Požlep (PFM) Štefan Požlep (PFM) mag. Mira Cenčič (PAL) Ivan Janko (PFM) Marija Skalar (PAL) Ivan Ferbežer (PFM) mag. Cveta Razdevšek-Pučko (PAL) mag. Janko Plemenitaš (PFM) Viktor Majdič (PAL) mag. Jože Lipnik (PFM) mag. Ivana Povše (PFM) Marjana Kobe (PAL) Janez Sivec (PAL) mag. Jože Lipnik (PFM) Marija Kolar (PFM) Ljudmila Rotar (PFM) Nedeljka Kotnik (PFM) mag. Meta Petkovšek (PAL) dr. Jože Vauhnik (PFM) Mladen Tancer (PFM) __j______ mag. Veljko Troha (PAL) Interdisciplinarni seminar mag. Martin Kramar, mag. France Prosnik, Mladen Tancer (PFM) Zbor mag. Janja Črčinovič Rozman (PFM) Didaktika dvojezičnega dr. Jozsef Varga (PFM) pouka Izbrane vsebine tehnične mag. Amand Papotnik (PFM) vzgoje Izbrane vsebine likovne spec. Peter Krivec (PFM) vzgoje Izbrane vsebine glasbene mag. Janja Črčinovič Rozman (PFM) vzgoje dr. Jože Vauhnik (PFM) Izbrane vsebine telesne vzgoje Proizvodno in družbeno potrebno delo Izbrane vsebine filmske in gledališke vzgoje Tuji jezik Madžarski jezik z didaktiko madžarskega jezika Italijanski jezik z didaktiko italijanskega jezika mag. Amand Papotnik (PFM) dr. Mirko Križman (PFM) dr. Jozsef Varga (PFM) 1.3 Lik diplomanta v vzgojno-izobraževalnem programu za učilf Ija razrednega pouka na visoki stopnji Diplomant učitelj razrednega pouka na visoki stopnji je pedagog delavec, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravi1 socialistične družbe, z nalogami osnovne šole in z zahtevami pedagc ške znanosti. Njegova najpomembnejša naloga je uresničevanje temeljni družbenega smotra osnovne šole: razvijati mora temelje svobodn/ ustvarjalne, samostojne in celostne osebnosti vsakega učenca, zla*' na razredni stopnji. Za uresničevanje teh nalog si pridobi študent temeljno sploš'1' strokovno in praktično znanje in potrebne osebnostne lastnosti teč tako oblikuje v učitelja, ki s svojo pedagoško-psihološko in strokovi* usposobljenostjo in z družbeno-politično razgledanostjo zmore Uth sničevati smotre osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko smotre samoupravne sj cialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je tako tudi sam usposai1 Ijal in oblikoval v vzgojno-izobraževalnem (študijskem) procesu. ' OseTmostni in poklicni profil: j 1. Osebnostni profil učitelja razrednega pouka na visoki stop"! mora vsebovati tele značilnosti: a) spoznava učinkovitost: razvite splošne intelektualne sposobnosti, umske sposobnosti za Č zumevanje teoretičnih osnov za delo, sposobnost za spoznavanje s* mega sebe in vživljanje v druge; razvitost interesov in zmožnost za č predovanje v učenju in izobraževanju (permanentnem izobražečj nju); ustrezne telesne psihomotorične in senzorične sposobnosti, H ličnost in samokritičnost; b) čustvena ustreznost: čustvena stabilnost in odpornost proti frustracijam, zmožnost zazč vanja in prilagojenega odzivanja na čustveno stanje in stike drugi'’ pedagoški optimizem, ki se izraža v zaupanju vase m v ljudi, v vesel)1' do dela z otroki in mladino ter do opravljanja vzgojno-izobražev^1 nega dela; c) družbena (socialna) ustreznost: spoštovanje in upoštevanje mišljenja drugih, hotenje in zmožnost2 sodelovanje z drugimi učitelji, učenci, starši in drugimi; prežetost' etičnimi vrednotami socialističnega humanizma, ki se kaže v odnoj1 do človeka, družbe, narave, dela; posebno pomemben je pozitiven dejaven odnos do naše samoupravne socialistične družbe. 2. Poklicni profil učitelja razrednega pouka na visoki stopnji Bistvene sestavine učitelja razrednega pouka na visoki stopnji s0| a) obvladovanje vzgojno-izobraževalnih vsebin za razredno stopi njo osnovne šole; b) usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo na razredni stop nji; c) usposobljenost za druge dejavnosti osnovne šole. 1.2 Sestavine programa Da bi lahko učitelj razrednega pouka na visoki stopnji izpolnjeval’1 zakonitosti družbeneaa razvoia in eospoda’ Izbrana poglavja iz naravoslovja — biologija Milan Vreča, Darinka Schauer, Marija Košak (PAL) Tone Velikonja (PFM) L 1.1 1.2 fizika mag. Jože Drašler (PAL) dr. Ljerka Godicl (PFM) mag. Janez Ferbar (PAL) mag. Ivan Gerlič (PFM) Uvod Namen osnutka, sestavljale! Sestavine programa (kazalo) 1.3 Lik diplomanta 2. Splošni podatki o programu Pogoji za vključevanje Predmetnik in učni načrti Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.3 Učni načrti predmetov 3. 4. 4.1 naloge, mora poznati zakonitosti družbenega razvoja in gosp' sko-politično stanje naše samoupravne socialistične družbe. K temeljni poklicni usposobljenosti diplomanta spadajo: — strokovno-teoretično in praktično znanje iz predmetnih podfl) čij na razredni stopnji; — pedagoško-psihološka in didaktično-metodična izobrazba ^ usposobljenost za spremljanje in preučevanje vzgojno-izobražev^1 nega procesa; — poznavanje zakonitosti družbenega razvoja in gospodarsko p° liričnega stanja in razvoja naše samoupravne socialistične druzN obvladanje slovenskega jezika ali jezika narodnosti v vseh i položajih in zvrstnostih s posebno zahtevo, da učitelj visoko Kulturo ustnega in pisnega sporočanja; vornih i ji i j obvla-l usposobljenost za spremljanje strokovne literature vsaj v enem ujem jeziku; 7~~ usposobljenost za sodelovanje z odraslimi (starši) in z drugimi Ravniki v družbenem okolju. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ^•1 Pis: za pedagoško usmeritev '•2 Usmeritev: pedagoška 2.3 Ime j„ vrsta programa: učitelj razrednega pouka na visoki i0 s'opnji 2-4 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: jO Pedagoško-družboslovni program — smer učitelj b) O VIP IZP . , 2-5 Strokovni naslov: učitelj razrednega pouka na visoki stopnji 0 aela in naloge: učitelj na stopnji razrednega pouka v osnovni šoli (in 4 113 stopnji priprave na šolo) 8 j Stopnja zahtevnosti dela: VII 8 2.6 Trajanje študija: 4 leta 3 pogoji za vključevanje ^ program za pridobitev izobrazbe učitelj razrednega pouka na vi-s°ki stopnji se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobra- ževanje po programu Učitelj. Brez diferencialnega sprejemnega izpita se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so končali štiriletni program srednjega izobraževanja, ki je imel vsaj 480 ur slovenskega jezika in književnosti, 280 ur tujega jezika, 380 ur matematike, 70 ur pedagogike in 70 ur psihologije. Kandidati, ki niso končali navedenih programov, se lahko vpišejo, če opravijo diferencialni sprejemni izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih v programu poprejšnjega izobraževanja niso imeli dovolj. Diferencialni sprejemni izpit obsega razliko med programom, ki so ga končali in vsebino navedenih predmetov. Vsi kandidati, razen tistih, ki so že opravili preskus glasbenih sposobnosti v srednji šoli, opravijo pred vpisom preskus glasbenih sposobnosti, ki obsega preskus ritmičnega in melodičnega posluha in estetsko-vokalno izvajanje pesmi po svoji izbiri. Študenti, ki so diplomirali na I. stopnji sedanjega vzgojno-izobra-ževalnega programa (diploma PA), se lahko vpišejo v 3. letnik vzgoj-no-izobraževalnega programa. Diferencialne pogoje za vključitev določi strokovni organ organizacije. Študentu se priznajo opravljene vsebine predmetov, ki so v predmetniku 3. in 4. letnika. 4 PREDMETNIK 4.1 Preglednica predmetov PREDMETNIK Maj 1986 predmet 1.letnik 2. letnik 3.letnik 4.letnik 1. sem. 2. sem. 3. sem. 4. sem. 5. sem. 6. sem. 7. sem. 8. sem. p SV v p SV v p SV V p SV v p sv v ev p sv v ev (h) (h) p sv v ev p sv v ev n (h) (h) sk skupni PREDMETI 1. SLO in DS 30 30 — 30 15 — 105 2. Sod. filoz. 30 30 — 15 15 — 90 3. Soc. s polit. 15 15 — 15 15 — 60 4. Polit, ekonom. 20 10 — 30 5. Tuj jezik 15 30 45 STROKOVNO TEORETIČNI PREDMETI 6. Teorija vzgoje z izbr. pogl. ped. disc. 30 30 — 30 30 — 15 7. Specialna pedagogika 15 — 30 45 8. Didaktika in izobraž. tehnol. 30 30 — 15 30 30 9. Osnove rač. 15— 15 10. Ped. metod, z osn. stat. 15 10 10 15 10 15 11. Razv.psih. 15 15 — 15 — 15 15 IS- 15 — 15 15 15 15—15 — 12. Ped. psih. IS 15 — 15 — 15 13. Slov. j. 14. Mlad. knjiž. 30—15 30—15 30—15 30 — 15 30 —30 30 30 30 30 POSEBNI STROKOVNI PREDMETI 15. Didakt. sl. j. 15 15 15 15 30 15—15 30 15 16. Didakt. mat. 15 15 15 15—15 45 15 — 15 15 17. Izbn p. iz mat. 30 — 45 18. Didakt. SND, SN, SD in prom. vzg. 30 — 30— 45 — 30 15 15—45 15 15 19. Izbr. pogl. iz. naravosl. 15 — 30 45 — 45 30 — 30 20. Izbr. pogl. iz družbosl. 30 — 30 30 — 30 21. Didakt. tehn. v. 15 — 15 15 — 15 15 15 22. Didakt. glasb. v. z izbr. p. iz glasb, vsebin 30 30 — 30 — 45 15 15 23. Vokalno-instr. p. — klavir ali 15 15 15 15 15 15 — — kitara ali 15 15 15 15 15 15 — — harmonika ali 15 15 15 15 — —15 15 — — petje in otroš. glasb. 15 15 15 15 15 15_ 24. Didakt. lik. v. z izbr. p. iz 30 — 30— 45 — 30 — 15 15 lik. vsebin 30 15 — 30 — — 30 15 — 30 — smuč. z zim. akt. v naravi 45 — — plav. z aktiv, v naravi 26. Izbr. pogl. iz tel. kulture 27. Didakt. int. dej. 28. Interdiscip. sem. 29. IZBIRNI PREDMETI — zbor ali — madž. j. z did. madž. j. in — didakt. dvoj. p. ali 2 od navedenih predmetov: — izbr. vsebine tehnične vzgoje — izbr. vsebine likovne vzgoje — izbr. vsebine glasbene vzgoje — izbr. vsebine telesne vzgoje — proizv. in družb, potrebno delo — izbr. vsebine film. in gled. vzg. — tuj jezik PEDAG. DELOVNA PRAKSA -45 — ----30 15 15- 30 15 — — 30 — 60- 15 15- ----30 ------30- 15 15 — 75 120 120 240 120 165 165 75 240 195 120 90 165 90 90 90 90 165 150 45 45 45 45 60 120 Opomba: seštevek ur izbirnih predmetov je neveden le v končnem seštevku 15 30 — 15 30 — 15 30 — 15 30 — 15 30 — 15 30 — 15 30 — 15 30 — 120 180 SKUPAJ 30. telesna vzgoja 395 430 420 ----30---------30 420 ----30 450 450 435 390 3390 + izbirni program 120 ali 135 ali 90 + nastopi ____18 skupaj 3528 ali 3543 ali 3498 -30---------30----------30- — 30 — 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika . L Predmetnik VIP za učitelja razrednega pouka na visoki stopnji Je sestavljen iz naslednjih skupin: — skupni predmeti strokovno-teoretični predmeti — posebni strokovni predmeti — interdisciplinarni seminar — izbirni predmeti — pedagoška in samoupravna strnjena praksa — telesna vzgoja. . 2. Predmetnik se uresničuje tako, da si študenti pridobivajo znanje lr> usposobljenost predvsem z dejavnimi oblikami vzgojno-izobraže-valnega dela (seminarji, vaje, hospitacije, nastopi). 2- V skupino skupnih predmetov ni uvrščeno naravoslovje kot Predmet, ker študenti absol virajo te vsebine iz naravoslovja v izbranih Poglavjih pri posebnih strokovnih predmetih. . 4. Študenti izberejo pri skupnih in izbirnih predmetih izmed tujih Kdkov: angleški ali nemški ali madžarski ali italijanski jezik. 5- Po programu pedagoško-psiholoških predmetov in specialnih didaktik imajo študenti dve enodnevni učni ekskurziji. Čas in kraj učne ekskurzije določi šola v vsakoletnem delovnem načrtu. ,6. pri predmetu izbrana poglavja iz družboslovja gredo študenti na ((dnevno ekskurzijo v zamejsko Slovenijo (Koroška, Beneška Slove-niia, Tržaško, Porabje) in na osemdnevno po Jugoslaviji. 7. Po vzgojno-izobraževalnem programu naravoslovnih predmetov in telesne vzgoje pripravi šola kulturne, naravoslovne in športne dneve. 8. Pri predmetu pod številko 23 izberejo študenti eno od štirih vsebin. 9. Učni program vseh specialnih didaktik so usmerjeni v obravnavo sodobnejših oblik dela v osnovni šoli (individualizacija, diferenciacija, samostojno učenje, dodatni in dopolnilni pouk idr.). Program specialnih didaktik (hospitacije, nastopi) se uresničuje v osnovnih šolah, s katerimi VDO sklene ustrezen sporazum. Posamezne osnovne šole si morajo pridobiti status hospitacijske šole. Študent opravlja hospitacije in nastope tedaj, ko poteka program specialnih didaktik. 10. Študenti se usmerjajo po svojih nagnjenjih in sposobnostih in glede na posebne zahteve svojega prihodnjega dela v sklop izbirnih predmetov in si izmed teh izberejo dva predmeta. — Če izberejo zbor, jim ni treba izbrati še drugega izbirnega predmeta. — Če izberejo madžarski jezik z didaktiko madžarskega jezika, morajo izbrati še didaktiko dvojezičnega pouka Program se uresničuje le, če se prijavi za zbor najmanj 30 študentov, za druga področja pa 15. Omejitev ne velja za madžarski jezik z didaktiko madžarskega jezika. 11. Interdisciplinarni seminar je namenjen poglabljanju praktičnih pedagoško-psiholoških znanj in študentovih sposobnosti glede na nove potrebe dela v osnovni šoli in drugih dejavnostih, ki so s tem povezane. 12. Študenti opravljajo pedagoško delovno prakso v 7. in 8. semestru na osnovnih šolah, s katerimi sklene VDO ustrezen sporazum. 13. Vzgojno-izobraževalni program se uresničuje s predavanji, seminarji, z vajami, eksperimentalnimi vajami, hospitacijami, z nastopi, z ekskurzijami ter s pedagoško delovno prakso. Ure so po posameznih oblikah razvrščene tako, da je omogočeno neprenehno delo pri posameznem predmetu. Tudi posamezni predmeti so porazdeljeni tako, da je mogoča med njimi kar največja vsebinska korelacija. 14. Uresničevanje predmetnika v študijskem letu je določeno z izvedbenim predmetnikom. Pri tem je mogoče operativno določiti manjše razlike glede na posebnosti predmetov, možnosti za izpeljavo, kadrovske razmere in usmerjenost raziskovalnega dela. Tako odpravljamo uniformnost pri uresničevanju programa in upoštevamo delovne razmere na posameznih visokih šolah, kjer poteka ta program. Z navodili pa ni mogoče določiti takih sprememb v sestavinah predmetnika, ki bi lahko rušile enakovrednost izobrazbenega standarda. Izvedbenih predmetnikov ni mogoče pojmovati kot alternativne predmetnike. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTU DIJA 5.1 V učnih načrtih posameznih predmetov so navedeni med ob veznostmi študentov seminarski referati. Da bi preprečili preobreme nitev študentov s temi referati, združujemo seminarske obveznosti so rodnih predmetov. Študent mora opraviti po dva seminarska referata iz SLO in DS, te ■ iz sodobne filozofije ali sociologije s politologijo ali tujega jezika p< en seminarski referat pa iz: teorije vzgoje z izbranimi poglavji pedago ških disciplin ali didaktike; iz razvojne psihologije ali pedagoške psi hologije; iz slovenskega jezika (vaja); iz mladinske književnosti; i: ene specialne didaktike; iz naravoslovja, iz družboslovja; iz izbrani! r poglavij iz telesne kulture ali izbranih poglavij iz glasbenih vsebin al izbranih poglavij iz likovnih vsebin; iz interdisciplinarnega seminarje (skupinski referat). 5.2 Pogoji za napredovanje Pogoji za prehod iz 1. v 2. letnik: izpit iz SLO in DS I, izpit iz so dobne filozofije, izpit iz tujega jezika, kolokvij iz teorije vzgoje izbranimi poglavji pedagoških disciplin (narodna zgodovina pedago gike in šolstva), izpit iz izbranih poglavij iz naravoslovja — fizike, izpi iz izbranih poglavij iz družboslovja — geografije, pisni in ustni izpit i/ pedagoške metodologije z osnovami statistike, kolokvij iz sloven skega jezika. Pogoji za prehod iz 2. v 3. letnik: izpit iz SLO in DS II, kolokvij L' izobraževalne tehnologije in izpit iz didaktike, izpit iz razvojne psiho logije, kolokvij iz slovenskega jezika, pisni in ustni izpit iz izbranih po glavij iz matematike, izpit iz izbranih poglavij iz družboslovja — zgo dovine, izpit iz teorije vzgoje z izbranimi poglavji pedagoških disci plin, izpit iz izbranih poglavij iz naravoslovja — biologije, izpit i; izbranih poglavij iz naravoslovja — kemije. Pogoji za prehod iz 3. v 4. letnik: vse obveznosti iz L in 2. letnika izpit iz pedagoške psihologije, pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika izpit iz mladinske književnosti, kolokvij iz prometne vzgoje in izpit i vokalno-instrumentalnega pouka. Študent lahko napreduje v višji letnik tudi, če iz utemeljenih razlo gov ni izpolnil vseh z vzgojno-izobraževalnim programom predpisa nih obveznosti za napredovanje. Takšni razlogi so: bolezen, materin stvo, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, vr hunske športne dejavnosti. Strokovni organ VDO presodi, ali so razlogi utemeljeni. Študent lahko med študijem ponavlja letnik samo enkrat, venda. mora opraviti vsaj polovico obveznosti, ki so predpisane za naprede vanje v višji letnik. Ne glede na prejšnje določilo sme študent večkrat obiskovati is: letnik, če zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov (materinstvo vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, vrhun ske športne dejavnosti in podobno) ni izpolnil obveznosti po vzgoj no-izobraževalnem programu. Študent, ki je že izrabil pravico do ponavljanja, se lahko vključi izobraževanje kot udeleženec izobraževanja iz dela ali ob delu. Če študent prekine izobraževanje za več kot dve leti, mu visokošol ska delovna organizacija določi pogoje za nadaljevanje ali dokonča nje izobraževanja, če se je bistveno spremenil vzgojno-izobraževalr program. Študent druge višje ali visokošolske organizacije lahko prestopi n visokošolsko delovno organizacijo, če izpolnjuje pogoje za vpis v za četni ali višji letnik visokošolske delovne organizacije. Praviloma lahko prestopi v začetku študijskega leta. Ce študenti ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem pro gramom, pa tudi ne uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje i letnika v letnik, določenih s tem vzgojno-izobraževalnim programom lahko spremenijo program študija. Študent ob koncu študija samostojno izdela diplomsko naloge zanjo si izbere tematiko enega strokovnega področja ali interdiscipl narno. Pri tem mu ustrezni organ VDO določi mentorja diplomsk naloge izmed učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Študent diplom ra, če uspešno zagovarja diplomsko delo pred komisijo, ki jo imenuj ustrezni organ VDO. Diplomo lahko opravlja, če uspešno opravi vf predpisane obveznosti iz vzgojno-izobraževalnega programa. Sestavni del diplome je uspešno opravljena pedagoška delovn praksa. V vzgojno-izobraževalni program se lahko vpiše tudi študent o delu po prilagojenem programu. 5.3 Vzgojno-izobraževalni program dopušča takle predmetnik: .............. ’ ' ’ " 120 u 265 u ■ didaktika in izobraževalna tehnologija — didaktika SND, SN, SD in prometna vzgoja — izbrana poglavja iz naravoslovja — izbrana poglavja iz družboslovja — didaktika glasbene vzgoje z izbranimi poglavji glasbenih vsebin — didaktika likovne vzgoje z izbranimi poglavji likovnih vsebin — didaktika interesnih dejavnosti — interdisciplinarni seminar — izbirni predmeti 210 u 150 u 195 i. 1 95 u 30 i 30 i po 60 i Med izbirnimi predmeti ni: izbranih vsebin likovne vzgoje, izbrani vsebin glasbene vzgoje, madžarskega jezika z didaktiko madžarskeg jezika, didaktike dvojezičnega pouka. 6 POGOJI ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji: habilitirani visokošolski učitelji in sodelavci. 6.2 Materialni pogoji: so navedeni v učnih načrtih predmetov. Praktični pouk — VŠ — strojništvo Predlog progra" P« 1 UVOD 1.1 Program so sestavili: mag. Ivan Gerlič. dr. Jože Maškar, dr. /e Polajnar, Alojz Fašun, mag. .lože Breznik, Duro Dakovac in dr. Karel Kuzman 1.2. Lik diplomanta Diplomant vzgojno-izobraževalnega programa Učitel j praktičnega pouka za kovinarsko stroko je strokovni in družbeni delavec, ki bo uspešno sodeloval pri reševanju vzgojno-izobraževalnih nalog v kovinarski usmeritvi na področjih: — programiranje praktičnega pouka, PD-DP in pripravništva ter njegove spremljave — organiziranje praktičnega pouka v šolskih delavnicah in v organizacijah združenega dela — izvajanje učnega procesa v učnih delavnicah, proizvodnih delavnicah ali drugih obratih poučnem načrtu za praktični pouk, učnem načrtu za PD in DP v programiit za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju, načrtih za pripravništvo ter po programih za usposabljanje in izpopolnjevanje — vodenje izobraževalne dejavnosti v organizacijah združenega dela kovinarske dejavnosti. Njegovo praktično in teoretično znanje bo tolikšno, da bo lahko uresničeval izobraževalne in vzgojne naloge praktičnega pouka in dela. Diplomant bo usposobljen za uresničevanje družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov na področju del in nalog, ki so določeni za to funkcijo. Usposobljen bo za spremljanje in razumevanje znanosti, tehnike in tehnologije v kovinarstvu in strojništvu ter za njihovo uporabo v neposredni proizvodnji, storitvi, in pri praktičnem pouku in delu. S področja didaktike, pedagogike, psihologije in andragogike bo imel toliko znanja, da bo lahko uspešno uresničeval smotre učnih načrtov v šolskih delavnicah in v obratih organizacij združenega dela. Diplomant bo usposobljen za tale dela in naloge: — priprava okvirnih in izvedbenih učnih načrtov za praktični pouk, PD-DP, pripravništvo in za druge praktične izobraževalne dejavnosti; — priprava nalog — vaj za tehnološke poskuse ali didaktičnih proizvodnih vaj in nalog za preskus praktičnega znanja učnega procesa praktičnega pouka, PD-DP in pripravništva; — operativno uresničevanje učnega procesa praktičnega dela, proizvodnega dela, delovne prakse, pripravništva in za izvajanje drugih praktičnih vzgojno-izobraževalnih nalog, ki se bodo uresničevale v neposredni proizvodnji in storitvi; —- izdelava vzgojno-izobraževalnih normativov in standardov praktičnega pouka, proizvodnega dela, delovne prakse in pripravništva; — vzgajanje učencev za varno in zanesljivo delo in razvijanje njihove samozavesti in kulture dela na vseh področjih življenja; — organizacija in uresničevanje varnosti pri delu v delavnicah in samozaščite pri praktičnem pouku; —r sodelovanje s starši, predstavniki združenega dela in različnimi organizacijami naše samoupravne družbe; — razvijanje samoupravne vloge učencev v vzgojno-izobraževal-nem procesu in pri upravljanju vzgojno-izobraževalnih organizacij; — skrb za vzdrževanje sredstev za delo in za učne pripomočke; — spremljava novosti na strokovnem in pedagoškem področju ter uvajanje le-teh v vzgojno-izobraževalni proces praktičnega usposabljanja učencev; — skrb za higienske in zdravstvene razmere v delavnicah, kjer poteka učni proces praktičnega dela; — organizacija in vodenje strokovnega izobraževanja v kovinarski predelovalni industriji; — sodelovanje pri izdelavi nomenklature profilov poklicev, programov za usposabljanje in sodelovanje pri njihovem izvajanju v kovinarski predelovalni industriji; — vodenje in arhiviranje pedagoške in proizvodne dokumentacije praktičnega pouka; — pedagoški in strokovni nadzor nad izvajanjem praktičnega pouka in PD-DP v organizacijah združenega dela. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev ter za metalurško in kovinarsko usmeritev 2.2 Usmeritev: pedagoška in strojniška 2.3 Ime in vrsta programa: Praktični pouk (VŠ — strojništvo) 2.4 Ime prejšnjega programa: nadaljevalni vzgojno-izobraževalni program — Obratni strojni tehnik (NAD) 2.5 Strokovni naslov: predmetni učitelj praktičnega pouka (strojništvo) Značilna dela in naloge: — poučevanje praktičnega pouka — organiziranje in izvajanje PD-DP v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in organizacijah združenega dela — delo v izobraževalnih centrih organizacij združenega dela — vodenje praktičnega pouka v šolskih delavnicah in v organizacijah združenega dela. 2.6 Trajanje študija po programu: 2 leti. in najmanj Iti leta delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji ali storitvah kovinarske in strojniške stroke. ' 3.2 Za ustrezno izobrazbo, ki omogoča vpis brez preskusa znanja, sc šteje končano izobraževanje po naslednjih programih ali smereh: — obratni strojni tehnik (NAD) — obratni metalurški tehnik (NAD) — smer strojni tehnik (SR) — smer metalurški tehnik (SR) — ladijski strojni tehnik (SR) 3.3 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje pred uvedbo usmerjenega izobraževanj3 tehle programih: — Strojni in metalurški delovodja — Avtomehanski delovodja , — Strojni tehnik, prilagojeni program za absolvente poklicnih vinarskih šol. 3.4 Po preskusu znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so čali katero koli smer izobraževanja po programu kovinarstva in sv ca ništva in imajo ustrezne delovne izkušnje. Preskus znanja oprav!) iz predmetov, ki niso v učnem načrtu za obratnega strojnega teh31 (NAD). Neka Pot, »p Čiča o Pin ne rfS; °Pren M šc 4 PREDMETNIK 4.1 Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov v ie l a » Letnik Predmet 1. 2. Sk. pred. vaj sc m im j. SLO in DS 60 45 105 60 — 45 c Pedagogika 60 — 60 30 — 30 " Obča in pedagoška psihologija 90 — 90 75 — 15 Didaktika — 45 45 30 — 15 Sociologija in filozofija — 60 60 45 — 15 Politična ekonomija — 30 30 20 — 10 Skupaj ur 210 180 390 4.2 Preglednica skupnih strokovnih in ožje strokovnih predmetov Matematika 120 — 120 75 45 — Izbrana poglavja iz fizike 60 — 60 30 30 — Elektrotehnika in elektronika — 60 60 30 30 — Mehanika 120 — 120 75 45 — Gradiva 90 — 90 60 30 — Mehanska tehnologija 90 90 180 120 60 — Tehnično risanje s strojnimi elementi 135 — 135 45 90 — Dinamika in hidromehanika — 75 75 45 30 — Energetika 45 — 45 30 15 Informatika in računalništvo — 45 45 15 30 Tehnika spajanja — 60 60 30 30 — Krmilna tehnika — 45 45 30 15 ' Meritve — 60 60 40 20 — Priprava proizvodnje — 45 45 30 15 — Organizacija in študij dela — 60 60 30 30 — Varstvo pri delu z ekologijo — 30 30 15 15 —' Kultura ustnega in pisnega izražanja 30 — 30 15 — 15 Specialna didaktika praktičnega pouka in PTP — 120 120 45 75 — Organizacija in ekonomika izobraževanja — 30 30 20 10 Skupaj ur 690 720 1410 Skupaj vseh ur 900 900 1800 Sre danj Hčer 2goc lova velil bde Hop Pou Hčei Sl tiste Vsa tlači nas tek češi Pad bile naš naši Tal tek čili I nas 4.3 Navodila za izvajanje predmetnika 4.3.1 Študentje opravijo pri specialni didaktiki praktičnega pouka in PTP4 uspešne nastope, 1 Ohospitacij pri mentorjih, pri kolegu pa 8 hospitacij z analizo. 4.3.2 Vaje pri vseh predmetih tega področja so eksperimentalne (v skupinah po 1 5 študentov) in potekajo v posebnih laboratorijskih učilnicah. 4.3.3 Študentje opravijo strnjeno dvotedensko prakso v drugem letniku (4. semester— ko so poslušali predmete didaktika in specialna didaktika praktičnega pouka in PTP), in sicer 7 dni v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja svoje usmeritve in 3 dni v izobraževalnih centrih organizacij združenega dela. 4.3.4 Študent, ki študira ob delu, je oproščen delovne prakse, če ima ustrezne delovne izkušnje, to je vsaj 12 mesecev pri poučevanju tega področja. 4.3.5 Vsak študent mora obiskovati telesno vzgojo. Ta poteka po 2 urinatedenv I. in 2. letniku. Te ure se ne štejejo v 1800-urno obveznost. 4.3.6 Pogoja za opravljanje pedagoške prakse v 2. letniku,sta: — uspešen nastop pri metodiki praktičnega pouka in proizvodno-tehnične vzgoje — uspešno opravljen seminar in vaje iz metodike. 5.2 Pogoji za dokončanje študija: Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti po programu in plomski izpit. Diplomski izpit obsega zagovor pozitivno ocenjene plomske naloge. Študentje pripravijo diplomsko nalogo iz specialne didaktike pr3' ličnega pouka in PTP s poudarkom na ožji strokovno-panožni usitu tvi. čeli ^r; litv ne] J ia\ ii niš, da Pre eii k 6 POGOJ ZA IZVAJANJE PROGRAMOV 6.1 Kadrovski pogoji Za uresničevanje programov so potrebni habilitirani učitelji, sotfrjdit lovali pa bodo tudi asistenti in laboranti (vaje, praktikum...). Pri h3 $V( o$v itn vel iar Pts spitacijah, nastopih in pedagoški praksi so potrebni tudizunanji sod£ lavci VIO in OZD. 6.2 Materialni pogoji: (splošne) predavalnice; specializirane predavalnice za: SLO in v* N( 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM 3.1 V program se lahko vpiše, kdor ima ustrezno srednjo izobrazbo 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN DOKONČANJE ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik: Za prehod v višji letnik morajo študentje opraviti izpit ali kolokvij iz naslednjih predmetov: matematika, izbrana poglavja iz fizike, SLO in DS, mehanika, gradiva, mehanska tehnologija I, didaktika. izbrana poglavja iz fizike, elektrotehniko in elektronsko energetik mehaniko, dinamiko in hidromehaniko, gradiva, mehansko tehno)0 gijo, tehniko spajanja in pripravo proizvodnje, krmilno tehniko, 'Jjtu, formatiko in računalništvo; laboratorij za meritve in hospitacijs^ tia VIO, hospitacijski ozd. 6.3 Usmeritev v znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosH — razvijanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju cialne didaktike PP in PTP, PD oziroma DP in pripravništva — razvijanje in vodenje stalnega izobraževanja na tem podroČ) — organizacija in vodenje seminarjev tega področja — dejavna priprava in verifikacija učne literature, priročnikov^ učenje, učil, učnih pripomočkov idr. Štipendiranje za pedagoške poklice Posebna izobraževalna skup-tost za pedagoško usmeritev štipendira kandidate za pedagoške poklice, in to predvsem za delo v srednjem izobraževanju. Prihodnje osnovnošolske učitelje in vzgojiteljice v vrtcih pa naj bi štipendirale občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. Za šolsko leto 1985—86 je Posebna izobraževalna skupnost razpisala 105 štipendij za učence srednjih pedagoških šol in 70 štipendij za študente pedagoških smeri. Odbor za mrežo šdl, usmerjanje in štipendiranje je ugotovil, da izmed 175 prosilcev samo 105 izpolnjuje pogoje za pridobitev štipendij (učni uspeh. gmotni položaj staršev, smer študija itd.). Težave so nastale predvsem pri izbiri kandidatov za nekatere študijske smeri, ki pripravljajo za delo v srednji šoli. Odbor je namreč pred tem preučil potrebe po srednješolskih učiteljih do leta 1990; anketiral je srednje šole in domove učencev in na tej podlagi pripravil razpis štipendij za špolsko leto 1985—86. V skladu z ugotovljenimi prednostnimi potrebami je odbor razpisal precej štipendij za študij matematike, fizike in nekaterih tehniških smeri (strojništvo, elektrotehnika ipd.), vendar je bil odziv slab. Razpis je odbor ponovil, kljub temu pa je bilo Dodeljenih samo 43 štipendij za študente, 27 pa jih je ostalo neizkoriščenih. Ker zelo manjka visokošolskih učiteljev za posebne didaktike, je odbor izjemno razpisal še J 2 štipendij za magistrski študij. Žal se nihče od kandidatov ni odločil za redni podiplomski študij, 16. člen samoupravnega sporazuma o štipendiranju pa ne dovoljuje, da bi prejemal štipendijo nekdo, ki je v rednem delovnem razmerju. Pregled števila srednješolcev — štipendistov daje po šolah tele podatke: Brežice 1, Celje 90, Idrija 8. Koper 19, Kranj 29, Lendava 16, Ljubljana 49, Maribor 53. Murska Sobota 47, Novo mesto 22, Ravne na Koro- škem 77, Tolmin 46. Skupaj je bilo torej v letu 1985—86 na srednjih pedagoških šolah 457 štipendistov, od tega 32 v prvem, 69 v drugem, 157 v tretjem in 199 v četrtem letniku. Na višjih in visokih šolah je bilo v tem letu med študenti 165 štipendistov Piša za pedagoško usmeritev. Največ jijt je bilo na Filozofski fakulteti (53), na Fakulteti za telesno kulturo (23), na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — matematika (20), na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — SLO in STM 17. Skupno je v šolskem letu 1985—86 posebna izobraževalna skupnost izplačevala 622 štipendij, 24 štipendistom pa je štipendiranje mirovalo, ker niso zadostili pogojem za napredovanje v višji letnik. S spremljanjem izobraževanja in kasnejšega zaposlovanja štipendistov je odbor za mrežo šol, usmerjanje in štipendiranje prišel do naslednjih ugotovitev: Večina štipendistov — absolventov visokih šol ne konča februarja, marveč šele junija ali pa celo leto dni kasneje. To otežuje načrtno zaposlovanje. Ni malo vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki sodelujejo pri izbiri in usmerjanju štipendistov za smeri, kjer rabijo učitelje, vendar jih po diplomi ne sprejmejo v delovno razmerje. V posebni izobraževalni skupnosti so se zato odločili, da bodo take šol' podpisnice štipendijskih P0, godb; tako bodo tudi same šol£ prevzele večjo odgovornost $ kasnejšo zaposlitev diplom3'1' tov. ti li it n v d 1 Posebna izobraževalna skup" ( nost za pedagoško usmerit3' . vsako leto sproti obvešča srednja ( šole in domove učencev o štip3"! j distih diplomantih. Čeprav sep11 . zaposlovanju včasih zatika, - . sčasoma večina diplomantov z3’ ^ posli v vzgojno-izobraževalni d3 ( javnosti v skladu s pogodbf" , obveznostjo. Za tiste štipendist3' ki med šolanjem ne izpolnjuj3)0 temeljnih pogodbenih obvezuj sti, pa je predvideno v pogodb3" obvezno vračilo štipendije. svoji poti do vzgojnih ciljev M ------------------------------- ^katere izkušnje Osnovne šole Cerkno — Spomenik NOB pri uresničevanju posebnih dejavnosti ji, i otem ko smo odprli našo šolo in ko je le-ta prevzela posebne naloge /,l »prenašanju in razvijanju tradicij NOB«, se je vanjo usmerila mno- 0 k( DC“ °biskovalcev, povečini učencev, ki so prišli na ekskurzijo, in sku- 1 st( r^ nekdanjih borcev. Hoteli so videti šolo —spomenik in spoznati, v tV|ji o?!1 Se razlikuje od drugih. Mislim, da so kljub našemu prizadevanju ^ ‘skovalci odhajali nekoliko razočarani. Šolsko poslopje, učilnice in i.eni(l se n‘so veliko razlikovali od tistega, kar so lahko videli na dru-°l" šolah, delo pa tudi ne. Srečanj z našimi učenci, prireditev zanje nismo mogli zmeraj pripra-.ltl> ker bi sicer to motilo potek rednega pouka, pa smo se morali ome-'pati na besede, s katerimi smo prej kot delo predstavljali naše načrte in e'/e. Tako je potok teh obiskovalcev začel usihati in priznati moram, v 1136 olajšanje, ker smo šele razmišljali, iskali, preskušali, utirali res ^Ojo« pot. "lnam bho lahko, saj je bilo toliko različnih pogledov na zasnovo (. ‘k posebnih dejavnosti, pa tudi različnih pričakovanj, da se kar ne-, fv0 nismo mogli znajti, počutili smo se nebogljene, včasih smo imeli 0 neprijeten občutek, da predstavljamo nekaj, česar v resnici ne mo-30 re^j0 izpeljati j 5 in vendar smo delali. 15 10 Pripravili smo pohode po par-^anskih poteh, srečanja z nek-^njimi borci, intervjuje. Naši “cenci so uspešno sodelovali pri Zgodovinskih tekmovanjih, izdelali so prave elaborate, in to je j^liko drugih šol tudi povzelo. Zdelali smo načrt in začeli pokopoma, načrtno uresničevati Pouk krajevne zgodovine za vse Ucence od 5. do 8. razreda. Spraševali smo se: ali je to 'sto, kar od nas pričakujejo. sakokrat, ko smo morali pisati načrte ali poročila za REHIC, ^ je navdajal neprijeten obču-,eN prizadevali smo si, da ne bi esa ponavljali ali da ne bi za-P?dli v formalizem. Ob tem ni '•o nikogar, ki bi stvarno ocenil delo, ki bi kritično presojal IJaše pobude in nam svetoval. *ako so se dvomi kopičili, obču-,ek odgovornosti se je osredotoči na dva ali tri člane kolektiva. Iskali smo nekaj novega, kar bi ®as ^se motiviralo za nadaljnje elo in seštevali zbrane izkušnje, fačali smo se k prvotni oprede-dd naših nalog in ugotovili, da 1,6 pohodi ne prireditve ne spoz-n plavanje krajevne zgodovine, <■ |jiso končni cilj naše dejavnosti; pa je čas, da pogledamo dlje. renos tradicij NOB ne pomeni e dati priznanje udeležencem °svobodilnega boja ali si zapogniti imena in epizode, temveč Veiiko več. S prenosom in razvi-JZnjem tradicij NOB želimo jfljkndvsem vzgajati mlade. Potrčev za to smo dobili v razpravi ^eta za tradicije pri RO ZZB; ''a njej je bilo poudarjeno, da Pomeni prenašanje tradicij pre-jSjJašanje vrednot udeležencev il;D - ® mladim rodovom, prena-3|t, Sanje ljubezni do domovine, hu-' lf danosti, tovarištva, poguma pa S|J udi poštenosti, kritičnosti, iznajdljivosti, delavnosti, požrtvo-|Sli gnesti, skromnosti. In če se za akšno opredelitev odločimo (in H5)1 smo se), se naši dejavnosti J 0dprejo nova obzorja in nove še zahtevnejše naloge, manj razi-, J *ane in pogosto le formalno 1 P°udarjene. J Ugotovili smo, da novo pojmovanje zasnove naših posebnih ^javnosti ne nasprotuje prvot-emu, ki je temeljilo na krajevni godovini, temveč pomeni le | Ojogovo »nadgradnjo«, saj podajajo spoznanja o NOB tako Podlaga za vzgojo mladih rodov. Ko smo ugotovili, da želimo )|i pri mladih prav tiste vr- ‘h lae’ 50 jih tako zelo izkazali l,( ;deleženci NOB, smo se nehote za[ korali vprašati: kaj je te obliko-n' Kaj je vplivalo ra fante in | ukleta, da so se odločali tako °t,so se> in pokazali vrednote, . ^a)ere želimo, da bi postale . .^eljne v naši družbi? Rasli so \‘ Casu, ko rl r .Su, ko so nanje vplivali neg l^ni dejavniki v šoli in v okolj 2 le hil poudarek na nacional Dra’ na b°ju za Preživljanje ^dobivanje dobrin tudi z izk. cia^anjern drugih, v večanju si ‘I df.,ne8a razlikovanja; ko jih esedno zasipala fašističt jj °?aganda, ko so bili izposta 1 njenim obetom in njeni pritiskom. Vse to nanje ni vplivalo ali je celo delovalo v nasprotni smeri. Mi imamo povsem druge cilje, poudarjamo čiste in visoke ideale, ko pa smo pregledovali svoje delo, smo vendarle morali priznati, da tudi nismo učinkoviti, da se nam mladi odtujujejo, pogosto mislijo in ravnajo drugače, kot smo jim mi »naročali« (poškodujejo inventar v šoli in drugod, se ne zanimajo za družbena vprašanja, so surovi do drugih), potem pa slišimo pripombe prizadetih odraslih: »Ali te tako učijo v šoli?« Zakaj naša vzgojna prizadevanja niso uspešna? Počasi smo le začeli odkrivati vzroke takšnih pojavov v naši družbi, zunaj naših možnosti, pa tudi v subjektivnih napakah. Mladina postaja vse bolj kritična, vse manj verjame besedam in skuša oblikovati svoja stališča na podlagi svojih izkušenj. Nerada sprejema vse, za kar meni, da ji je vsiljeno, in pogosto nas odrasle s svojo kljubovalnostjo odkrito izziva. Še večkrat pa se potuhne, ko čuti našo prisotnost in se sprošča, ko ugotovi, da je ni. Vse to je znano in ne preseneča nikogar več, celo nemočno in ravnodušno smo še pred nedavnim opazovali, kako mladina vse bolj utira svojo pot, kljub našim besedam in tistim, ki jih ji drugi namenjajo — enkrat, da bi jo povzdigovali, drugič pa obsojali. v_ V tem trenutku sta se v naše življenje na šoli uvrstila dva dogodka, ki smo jima šele nekoliko kasneje dali pravi pomen: obisk borcev »SWAPO« in srečanje z učitelji in učenci italijanske osnovne šole iz Oriaga pri Benetkah. Prvi nam je pokazal kakšno velikansko vlogo ima lahko vzgojni položaj, ki je nastal po naključju ali pa smo ga sami pripravili. Učence smo pred srečanjem samo opozorili na to, kdo so borci za svobodo Namibije, vse drugo je šlo samo po sebi, srečanje je bilo za učence doživetje, saj so se prvič spoznali z ljudmi druge rase, ki govorijo drug jezik, vendar se bojujejo in umirajo za iste cilje, kot so umirali nekdaj naši borci. Vse to je v njih zapustilo nepozabne vtise: obsodbo rasnega razlikovanja, obsodbo nasilja in zatiranja, nov pogled na razmere, v katerih živimo — brez strahu, svobodni, brez pomanjkanja. Šola iz Griega je pripravila obisk v Cerkno in na našo šolo s posebnim namenom, v okviru svojega eksperimentalnega dela, ki jo je dvignilo na prvo mesto v pokrajini in uveljavilo na širšem območju. Odkrili smo, da so naše naloge podobne, koristne pa so bile izkušnje in pobude, ki smo si jih izmenjali. Naenkrat se nam je zazdelo, da smo našli pot naprej, da se nam odkrivajo nove možnosti za eksperimentalno delo na področju, ki je nam določeno. Naj zdaj navedem nekaj naših izkušenj. Raziskovalno delo Že od trenutka, ko se je začel pouk v novih prostorih, se je začelo tudi raziskovalno delo učencev, najprej članov zgodovinskih krožkov. Prevzemali so republiške naloge in jih obdelali v obliki elaborata, zbirali dragoceno dokumentacijo in jo urejali pod vodstvom mentoric. Tako so obdelali Partizansko saniteto, Šolstvo na Cerkljanskem, Razvoj ljudske oblasti na Cerkljanskem, in to je še danes pomemben učni pripomoček. Vendar je pri teh raziskavah sodelovalo le omejeno število učencev; ti so delali strogo po navodilih, elaborati so bili zato preveč »za odrasle«, učenci so dali v njih premalo čisto svojega. Raziskave — delo učencev več krožkov Korak naprej so storili pri pionirski organizaciji, v nalogah za natečaj Mi mladi, ko so v delo pritegnili več krožkov in učence vseh razredov, celo takšne, ki so sicer manj uspešni. Vsaj del nalog je bil tako čisto otroško oznamovan in izviren. Raziskava vasi Že pred petimi leti se je v raziskovalnem delu na šoli pojavila bistvena novost. Mentorji nekaterih krožkov so sami zasnovali skupno raziskavo vasi z vseh mo- delo, v globljem doživljanju novih spoznanj, v navajanju na razmišljanje in kritično presojo in (najpomembnejši) v razvijanju socialnega čuta in z ljubeznijo do domačega kraja tudi ljubezni do domovine. V zadnji raziskavi so sodelovali: zgodovinski, likovni, fotografski, literarni, gospodinjski krožek in etnografinja oddelka Mestnega muzeja iz Idrije. Izsledki raziskave o vasi Zakriž so bili predstavljeni vsem učencem in javnosti v avli šole in v posebni sobi muzeja ter na osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih. Še pred koncem koledarskega leta bo javnosti v prostorih muzeja v Cerknem predstavljena raziskava vasi Lahinje, o njej bo izšel poseben bilten, ki bo nato rabil kot učni pripomoček. Raziskovalno delo zajame vse učence V preteklem šolskem letu nas je naloga mladih zgodovinarjev Preučevanje življenja živečih rodov (stari starši — starši — otroci) spodbudila, da smo k raziskovalnemu delu pritegnili vse učence. V začetku šolskega leta smo predlagali vsem razrednim skupnostim od prvega do osmega razreda, naj izberejo eno temo za svojo raziskovalno dejavnost, seveda stopnji učencev primerno. Izbira tem je bila zelo pestra^ Miroslav Zdovc: Svetloba v avgustu, 1981 gočih pogledov (zgodovinskega, socialnega, likovnega, etnografskega), zato da bi dobili prerez njenega življenja in razvoja. Najprej so izbrali vas Zakriž, nato pa Lahinje. Pri nalogi so sodelovali različni krožki; s tem se je ne samo povečalo število sodelujočih učencev, temveč so ti dobili tudi možnost, da sodelujejo prav pri delu, pri katerem so lahko najbolj ustvarjalni. S temi raziskavami smo se odmaknili od prvotne zasnove dela (poudarjanje boja za narodno svobodo) in oblike dela (predvsem frontalni prijem). Poudarjati smo začeli socialistično revolucijo, in spremembe, ki jih je ta prinesla v življenje. Učencem ni nihče več vsiljeval sklepov, celo izpostavljanju mnenja smo se lahko izognili, saj so dejstva, ki so jih spoznavali, govorila sama. Videli so, da 20-letno obdobje italijanske zasedbe ni pustilo prav nobenega sledu na poslopjih, po vojni pa so se vse hiše obnovile, zgrajenih je bilo veliko novih. Odkrivali so, kako se je spremenila prehrana, slišali so o »prešcah«, ki so jih kmetje podarjali revnim, ti pa so se z njimi nato prehranjevali vso zimo. Potem so zlahka razumeli, da boj v naši nedavni preteklosti ni bil le boj za narodno osvoboditev, temveč tudi za drugačno življenje, za večjo socialno enakost. Pomen raziskave je v navajanju na samostojno in ustvarjalno od zdravljenja z zdravilnimi rastlinami (kot se ga še spominjajo starejši ljudje iz časov, ko ni bilo zdravstvenega zavarovanja), prek različnih vrst kruha, ki so ga pekli na Cerkljanskem (pri tem so sodelovali starši, pripravili so vzorce vseh vrst kruha in tako omogočili zelo zanimivo razstavo), pripovedk in legend, do razvoja industrije v našem kraju: Učenci, tudi manj prizadevni, so radi sodelovali pri delu, zbirali so gradivo v svojem okolju in ga urejali pri razrednih urah ter ob njem razmišljali. Sklepni del raziskave smo imeli na kulturni dan (10. februarja 1986), ločeno za predmetno stopnjo in za posamezne razrede razredne stopnje, in sicer na prireditvah in razstavah. Po oddelkih so naredili izbor najzanimivejšega in določili učence, ki so ga nato predstavili na prireditvi; le-to smo popestrili z narodnimi pesmimi ob spremljavi na stari harmoniki. Zbrano gradivo smo objavljali po krajevnem radiu in ga natisnili v posebnem biltenu, ki je zdaj koristen učni pripomoček. Del smo ga predstavljali učencem drugih šol ob njihovem obisku. Bistven uspeh akcije je v tem, da smo pokazali učencem, koliko zanimivih stvari je takšnih, mimo katerih gredo, ne da bi jih videli, ne da bi jim prisluhnili, ne da bi o njih razmišljali. Svojo vlogo je kasneje imela še medsebojna izmenjava spoznanj. Medtem so se nadaljevale še druge raziskovalne naloge, ki so jih prevzeli krožki, skupine učencev ali razredi. Med temi naj navedem najzanimivejše: Redke in zaščitene rastline v naši občini, Stare opuščene zgradbe ali njihovi ostanki ter ljudje, ki so v njih živeli, Ležišče manganove rude, Ali je dež pri nas kisel? Že dozdajšnje reaziskovalno delo je dalo takšne izsledke, da so pritegnili k nadaljnjemu delu učitelje in učence, in se tako izkazalo kot izredno sredstvo za doseganje vzgojnih ciljev, ki nam jih zastavljajo posebnosti naše šole. Pripomniti moram, da sta pravilna razporeditev raziskovalnega dela in njegovo včlenje-vanje v druge dejavnosti omogočila, da učenci in učitelji niso bili obremenjeni. Vse to pove, da smo raziskovalne naloge največkrat končali z razstavami in elaborati. Ker so izdatki za tiskanje preveliki, se nam je le enkrat posrečilo izdati poseben bilten z zapisi učencev. Prikaz življenja v Partizanski bolnišnici Franja — raziskovalna naloga 4. razreda Razredni skupnosti enega četrtih razredov smo zaupali nalogo, da preuči in po svoje predstavi življenje v partizanski bolnišnici. To temo naloge smo izbrali zato, ker je učencem blizu in so se lahko vanjo vživeli. Življenje v bolnišnici so spoznavali iz knjig, filma in pripovedi — pri tem jim je pomagala učiteljica — samo bolnišnico pa so si ogledali že prej. Nato so si razdelili vloge (ranjenci, zdravniki, stražarji, drugo osebje) in razčlenili potek navadnega dneva v bolnišnici (prebujanje, pozdrav zastavi, zajtrk, zdravniški pregledi, prihod novih ranjencev in tako naprej vse do večernega mitinga). V skupinah so sestavljali dialoge, zamislili so si in pripravili sceno v učilnici; pri tem so uporabili klopi, liste papirja in lepenke, dogovorili so se za celoten potek prikaza. Svoje raziskovalno in ustvarjalno delo, v njem so sodelovali prav vsi učenci, so končali tako, da so v učilnici, preurejeni v bolnišnico, prikazali kako so si zamislili življenje v njej. Spet so učenci veliko dela opravili sami doma, drugo med razrednimi urami ali uvrščeno med druge šolske dejavnosti. Čeprav je bil razred na glasu »težak razred«, so se učenci radi vključili v akcijo in bili ves čas vsi zelo zbrani in prizadevni. V tej obliki dela se je povezovalo veliko in zelo različnih dejavnosti (preučevanje gradiva (sd) priprava dialogov in izvajanje (sl), priprava scene (Ip), pesmi (gp). Učenci pa so pri vsem tem sodelovali ustvarjalno in doživeto. Poskus je pokazal, da so bili zelo motivirani za delo, spodbujeni k razmišljanju in čustvovanju. Učitelji in učenci italijanske osnovne šole iz Oriaga — Mire, s katero sodelujemo, so nam tako pokazali življenje v židovskem getu v Benetkah, v baletu pa življenje in smrt Ane Frank in osvoboditev fašizma, ki vključujejo prav take učne, vendar predvsem vzgojne smotre. Kulturni dnevi Ti dnevi so marsikdaj preobremenjeni z nepovezanimi dejavnostmi, ki namesto, da bi zbudili pozornost, celo motijo zbranost učencev. Zato naj opišem dan, ki smo ga pripravili v zelo kratkem času za predmetno stopnjo in je imel pri učencih močan odmev. Po zimskih počitnicah smo imeli do 8. februarja le še kakšen dan, na drugi strani pa smo že iz izkušenj v šoli vedeli, da učenci ne razumejo ali celo ne marajo večine tudi najlepših literarnih del, ki jih jim »vsilimo«. Pa smo se dogovorili, da bomo tokrat popolnoma prepustili izbiro učencem. Kot temeljno tematiko dejavnosti smo izbrali Književnost v NOB, naša knjižničarka pa je s sodelovanjem kolegov učiteljev slovenskega jezika izbrala za vsak razred primerna dela v prozi in poeziji. Na začetku kulturnega dneva so razredne skupnosti s svojimi razredniki dobile določeno število knjig in jih porazdelile skupinam učencev. Naloga teh je bila, da so v eni šolski uri izbrale odlomek ali pesem, ki jim je bila najbolj všeč, ki so jo najbolj doživeli, ter učenca, ki naj bi jo predstavil razredu. V drugi šolski uri so v razredu izbrali delo, ki jim je bilo najbolj všeč ter najboljšega interpreta-torja (zanimivo je bilo, da večina teh ni bila med učenci, ki najpogosteje nastopajo na prireditvah). Le ena razredna skupnost je imela posebno nalogo: morala je v tem času zbrati glasbeno spremljavo za sklepno prireditev. Sledil je nekoliko daljši odmor (približno 40 minut), ki so ga učenci porabili tudi za malico. Medtem so v knjižnici hiteli: treba j e bilo razvrstiti izbrana besedila, jih povezati v smiselno celoto in k temu dodati glasbeno spremlajvo po zvočniku. Ob začetku prireditve smo se znašli v neugodnem položaju, ker smo ugotovili, da mikrofona v večnamenskem prostoru ne bomo mogli uporabiti zaradi glasbene spremljave. Vendar se je zgodilo nekaj, kar nas je presenetilo: celotna prireditev je potekala v popolni tišini in zbranosti vseh 250 učencev, kakršne gotovo nismo bili vajeni. Navedel sem le nekaj naših izkušenj, čeravno je še veliko zanimivih: dnevi šole, stalno sodelovanje naše šole z drugimi šolami, obiski in srečanja, dvojezična prireditev ob dnevu republike za delavce iz drugih republik. Vse to so pomembne vzgojne priložnosti, v katerih brez formalizma vzgajamo in razvijamo vrednote pri učencih. Da so naše izkušnje postale zanimive, lahko ugotovimo po tem, da imamo na naši šoli spet več obiskovalcev, vendar predvsem delavcev v šolstvu, ki se želijo seznaniti z našim delom. Pri hajajo delovni kolektivi šol, zavodov za šolstvo, skupine in delegacije iz drugih republik in tu jine (Italije, Švice, Danske, NDR) in veseli smo, ko ob prikazu našega dela začutimo njihovo veliko zanimanj^. vsi-ilj la-icismi s pogiecii na sol vključene v REHIC (naša, Poe četrtek in Marija Broz iz Bistric ob Sotli).Nekateri bi želeli, da I bile to predvsem hospitacijski za študente in mlajše učitelje, p upravičeno menijo, da lokacij sko niso pravilno izbrane. Če p želimo resnično v njih iskati no vosti, potem potrebujemo naj prej strpnost in pomoč. Mi srni se vsa ta leta prizadevali, da h našli vsebino in nove prijeme vendar smo se počutili same brez razumevanja, nasvetov h kritične strokovne analize, ki b nam pokazala, ali delamo prav in nas usmerjale. Zato bomo veseli, če bo ta naš članek naletel na odziv in se nam boste oglasili s svojimi pripombami, mnenji in nasveti. Tako bomo lažje preverili svoje delo, izločili, kar v njem ni dobro in razvijali tiste pozitivne izkušnje, ki zaslužijo, da jih predstavimo drugim. MAKS PAGON pobude odmevi Otroštvo ob očetu pijancu V članku Alkoholizem in pedagoško delo sem dobila nekaj potrditev za svoje razmišljanje in doživljanje v otroštvu. Spodbudil me je, da so prišli na dan vsa tesnoba in občutja iz mojega otroštva. Izhajam iz kmečke družine. Bila sem najstarejša izmed treh otrok, zato sem si tudi najbolj zapomnila očeta pijanca. Predšolskega obdobja se ne spominjam dobro, zato pa tem bolj prvih razredov osnovne šole. Zgodaj sem občutila krivico, kakršno najbrž doživlja še veliko otrok staršev pijancev. Meni pa se je moj oče smilil. Često sem obsojala mamo, ko sta se prepirala. Odpustila sem mu vse, pa čeprav smo velikokrat skakali skozi okna in potem spali v listju. Bali smo se večerov, ko je prihajal domov. Že po korakih smo vedeli, koliko je pijan. Če je hodil počasi, so leteli po sobi le krožniki. Hitri koraki so pomenili, da je treba pripreti okna, drsajoči in počasni pa potrpljenje, saj se je, po kratkem zmerjanju, spravil spat. Strah me je bilo hoditi v šolo, ker so se mi sošolci posmehovali, učiteljica pa ni videla mojih stisk in mi je velikokrat naredila krivico. Jaz pa sem živela za nedelje, saj takrat oče ni šel v zadrugo in ni bilo nevarnosti, da bi se napil. Bil je ves mehak in je obljubljal mami, da ne bo več pil. Ona se je kujala, mi otroci pa smo ga oblegali in želeli, da se pogovarja z nami. Tako je minilo mojih prvih šest let šolanja. Oče je zapustil delovno okolje in odšel v svet po boljši kos kruha, jaz pa sem zelo zgodaj spoznala, da se moram bojevati zase. Postala sem upornica in zagrizena učenka. Pri očetu sem že takrat iskala tiste skrite dobre stvari, ki so v vsakem človeku, pa če je še tako hudoben. Zdaj vem, da se nisem motila. P ostala sem, kar sem želela. Učiteljica. Rada bi bila dobra. Takšna, da bi znala videti v otrokovo dušo in prisluhniti njegovim stiskam. Da bi ga dvigala, in ne tlačila ter obsojala za tisto, česar ni storil. Vem, da bo to zelo težko, vendar živim za svoj poklic in se bom potrudila. Ne želim, da bi imel še kdo takšno otroštvo, kot sem ga imela jaz. Ni bil moj namen razpravljati z avtorjem članka. Članek je bil le spodbuda, da je steklo pero. CILKA DEŽMAN Razmišljanje Znanost in tehnika naglo napredujeta, količina in kakovost informacij iz trenutka v trenutek naraščata, človek, posebno učitelj, pa bi moral biti vsestransko razgledan, srkati in vsrkati bi moral čim več znanja, ga čim več obdržati in ga čimbolje podajati. Na voljo imamo veliko strokovnega slovstva, seminarje in aktive, imamo konference in sestanke z referati, in kdor še utegne, lahko doma študira za svojo učno smer primerno slovstvo. Na vseh koncih in krajih se gc vori in piše, kakšen naj bi bil i kakšen ne bi smel biti učitelj, m lagajo mu razna povsem admin strativna dela, ki mu poleg se stankovanj odtrgajo veliko čas' namenjenega učno-vzgojnem delu z učenci. Učiteljevo znanje naj ne bi ostalo na tisti stopnji, kjer se je končal njegov študij. Neprenehoma bi ga moral dopolnjevati, z vedno novimi informacijami — spopolnjevati. Sama ugotavljam, da teorija in praksa vselej ne hodita vštric. Učitelji angleškega jezika imamo toliko in toliko aktivov, seminarjev, in če je to merilo za spopolnjevanje in dopolnjevanje znanja, smo zelo siromašni. Kdor ne utegne ali nima možnosti seči po tujih časopisih in revijah, kdor ne prebere nobene knjige, leposlovne ali strokovne, v tujem jeziku, kdor si ne pridobi in ne utrdi besednega zaklada, ostane, kar zadeva znanje, na približno , isti stopnji ali pa celo nazaduje. Tistih nekaj aktivov na leto in nekaj prebranih strani prav gotovo nekaj pomeni na tehtnici individualnega nenehnega izobraževanja, vendar to ni tisto, kar si učitelj tujega je- zika v resnici želi. Osnovnošolski učitelj angleškega jezika npr. bi se moral vsaj nekaj časa študijsko spopolnjevati v deželi, katere jezik poučuje, biti bi moral v stiku z njenimi ljudmi ih z njeno živo, naravno govorico. Vem, da so pripravljeni razni tečaji v tujini, toda osnovnošolski učitelj nima možnosti, da bi se jih udeležil. Takšni tečaji so namenjeni povečini srednješolskim in višješolskim učiteljem. To je mačehovski odnos do osnovnošolskega učitelja tujega jezika, pa vendarle mora prav on dati učencem temeljno znanje za nadaljnje delo v usmerjenem izobraževanju. Nisem proti raznim štipendijam in tečajem, ki se jih lahko udeležujejo vsi drugi pedagoški delavci prej kakor osnovnošolski učitelj, toda mislim. da bi bilo treba na tisti seznam uvrstiti tudi učitelja osnovne šole. Od njega se veliko zahteva, saj mora učence prvi seznaniti s temeljnimi drobci tuje govorice, slovnice, da bo lahko učenec kasneje na njih ustvarjal mozaik svojega znanja in ga dopolnjeval. Že nekajkrat sem se prijavila na razpis štipendij za tujino Zavoda SRS za šolstvo, toda moje prošnje so bile vljudno zavrnjene. Vse bolj se zavedam, da kot učiteljica na osnovni šoli nimam možnosti, da bi si z družbeno pomočjo širila znanje v tujini, razen če si vse uredim in plačam sama. Ob tem pa se človek vendarle zamisli, zlasti zato, ker vemo, koliko različnih strokovnjakov potuje in biva na tujem ter si tako nabira novo znanje in poglablja staro. SONJA VOTOLEN Alkoholizem in pedagoško delo Pedagoški delavec ima med otroci, učenci ali študenti skoraj zmeraj tudi nekaj takšnih, ki so tragično zaznamovani z alkoholizmom v družini. To mu nalaga težke dodatne naloge, ki so na meji med pedagogiko in alkoho-logijo. O tem smo razpravljali v našem prvem članku, zadnjič pa smo razčlenjevali prav tako hude primere: pisali smo o težavah, ki nastajajo tedaj, ko je sam pedagoški delavec iz alkoholične družine, ko je zapit njegov zakonski tovariš ali ko se sam začenja predajati alkoholu. Zadnja leta so se alkohološka spoznanja tako pomnožila kot verjetno prej ves čas ne. Tudi nekatere mejne stroke tega področja naglo napredujejo, na primer, teoretična spoznanja in metode družinske terapije, skupinsko delo, antropologija, an-dragogika. Iz tega obilja moramo izbrati nekaj spoznanj, ki bodo povezana z vprašanji, o katerih smo govorili v prvih dveh člankih. Seveda pa je v takšnem prispevku težko najti ravnotežje med teoretično utemeljitvijo nekega spoznanja in med praktici-stično uporabnostjo pri pedagoškem delu. Večplasten pojav in interdisciplinarno spoprijemanje z njim Alkoholizem ni enovit, temveč izrazito sestavljen pojav. Kaže se kot splet napredujočih motenj in okvar na področjih, ki so skorajda tako široka, kot je življenje samo. Zato ni čudno, da se tačas uveljavljajo novi pogledi nanj: alkoholizem kot patološki življenjski slog. Nobena od sodobnih, znanosti ga ne more dojeti sama, kaj šele da bi se z njim lahko uspešno spopadla. Kot večplastno motnjo ga lahko razumemo le, če ga gledamo istočasno iz vidikov številnih strok, kot na primer: 1. Biološko je alkoholizem »vgraditev« alkohola v presnovo; utiri se kot pogojni refleks za nadomestno, »kratkostično« izklapljanje najrazličnejših alarmov v zavesti, kar se normalno dosega z različnimi dejavnostmi, s katerimi se biološko, psihično ali socialno zadovolji potreba, ki je sprožila alarm (Jakopič). 2. Z medicinskega vidika se kaže kot sindrom različnih obolenj, v začetku skoraj neopaznih, nato blagih in nemotečih, na koncu pa smrtno nevarnih. 3. Psihološko je duševna motnja; kaže se kot zmanjšana zavest, okrnjeno občutenje in dojemanje stvarnosti in neustrezno ravnanje. Po odnosni psihodinamiki (Brajša).pa so alkoholiki grešni kozli, v katere lahko vsi drugi projiciramo negativne vidike svojega jaza in družbenih odnosov. 4. Z ekonomskega vidika je izdatek za alkohol, ki gre od zaslužka in imetja, zelo velik. Dandanes ga je pri povprečnem dohodku sicer v začetku mogoče poravnavati z dodatnim zaslužkom ali kako drugače, prej ali slej pa, vsaj tiste družine, ki imajo slabe denarne dohodke, tudi gmotno ogrozi. Poleg tega pa je alkoholizem iz gospodar- skega vidika tudi neizčrpen vir dohodkov za izdelovalce in prodajalce alkoholnih pijač, zaradi davkov pa tudi za države. 5. S kriminološkega in vikti-mološkega vidika ga zaznavamo ob zločinih in prekrških, prometnih nesrečah in prepirih, ki so nastali v opitosti, pa če gledamo to kot zmanjšano prištevnost in olajševalno okoliščino ali pa kot nedovoljeno omamljanje zavesti in s tem oteževalno okoliščino. 6. V moralnem pogledu se razgali kot nepregledna vrsta prevar, prelomljenih obljub, žalitev in drugih hudih prestopkov proti vsem temeljnim moralnim načelom. 7. S socialnega vidika je alkoholizem največje kolišče slabih medsebojnih odnosov med ljudmi, zlasti v zakonu in družini ter eden od glavnih virov socialnih težav. 8. Z vzgojnega vidika je temeljna življenjska nezrelost, ko človek ne obvlada vsakdanjih življenjskih obremenitev niti se ni pripravljen tega nenehno učiti in beži v omamni opoj. Tako je spoprijem z alkoholizmom celo pedagoško-andragoški postopek. Lahko bi naštevali še naprej alkoholične motnje z drugih vidikov in s tem odkrivali nove plasti alkoholizma, na primer z vidika dela. bivanjsko plast z vidika filozofske antropologije in podobne, toda kot ponazorilo večplastnosti je dovolj že to. Vsak resen spoprijem z alkoholizmom mora upoštevati vse te plasti in s tem tudi znanje strok, ki jih preučujejo. Zato je ta spoprijem lahko le interdisciplinaren. Vloga prosvete pri sistematičnem spoprijemanju z alkoholizmom v družbi Kakšno vlogo bi imela v tej interdisciplinarni povezavi prosveta. če bi se družba sistematično spoprijela z alkoholizmom? Najprej, zakaj govorimo v pogojniku in ne v povednem načinu. Ker se tačas nobena družba sistematično ne spoprijema z alkoholizmom niti ne kaže, da se bo v bližnji prihodnosti. Družbeni spoprijem z alkoholno omamo si lahko zamišljamo le kot trajno, celostno in strokovno utemeljeno dejavnost; kratkotrajne, delne in amaterske akcije ne koristijo, pa najsi gre za »križarske vojne« proti pijancem, za zdravljenje alkoholikov ali za voluntaristične občasne podvige poučevanja prebivalstva o nevarnosti alkoholizma. Zlasti to zadnje je navadno bolj samoprevara za »umivanje vesti« kot kaj drugega. Zdi se, da bi sistematični spoprijem z alkoholizmom v neki družbi lahko vodila le politika s svojim celostnim vodstvenim in organizacijskim delom, delovni napor pri tem pa bi bil zlasti na ramenih prosvete in gospodarstva. Alkohologija in druge stroke s tega področja bi morale pomagati s svojimi spoznanji in z Miroslav Zdovc: Speče njive, 1976 delom prispevati nepogrešljiv strokovni delež. Le tako bi bil spoprijem strokovno utemeljen in voden, s tem pa smiseln in uspešen. Seveda obsega takšen spoprijem ravnotežje med splošnim preprečevanjem z ozavešča-njem prebivalstva in drugimi sestavinami, med zdravljenjem alkoholikov in urejanjem alkoholičnih družin ter med socialno oskrbo neozdravljivih alkoholikov. Pri sistematičnem spoprijemu neke družbe z alkoholno omamo bi torej imela prosveta zlasti dve veliki nalogi: L Večji del prosvetljevanja in preventivnega ozaveščanja gre v družbi lahko sistematično le skozi prosveto in redno izobraževanje. Veliko pomembnejše pa je, da bi se pri vzgoji vpeljalo in intenziviralo življenjsko učenje vedenjskih modelov, na katerih temeljijo zdravo življenje, skladni medčloveški odnosi in ozaveščeno poglobljeno človeško bivanje, saj so ti vidiki edina resna nasprotna utež nenehnega človeškega teženja k omami. Končno je metodika informiranja, prosvetljevanja in vzgoje pedagoško andragoški postopek. 2. Tudi zdravljenje alkoholika samo kot celostno urejanje zakonski tovariš ali pa se zapij3!123 sami — je seveda edina možiK1* ov družinsko urejanje alkoholiz^ lev S tem imamo dokaj dobrih izk11) d( šenj. Razsežnejše je področje obveščanja in premagovanja svoj bivanjske zaznamovanosti tis1' prosvetnih delavcev, ki izhaj3)1 iz alkoholične ali podobno bol"1 družine. Za reševanje tega jj morale biti na vseh srednjih, vi! jih in visokih šolah, ki usposa^ Ijajo za delo z ljudmi (ali nekjij^ »vil )ve )Vg ni j inii dru >dic ’Pe 'or. 'ttic ite. 'de ;vi-j ob teh šolah) posebne skupine3 psihosocialno higieno, ki bi dek vale kot — danes tako modeflL^ — skupine za samopomoč in ® ob dobrem programu in vodst'1 „ omogočale tistim, ki bi žele!1] odpravljali te globoke polZJ vestne osebnostne travme. S) veda so takšne skupine mogo5^ tudi pozneje, deloma na seti11 narjih ali pa v posebnem »dida^ ličnem« programu. Tudi glej* h tega imamo zelo dobre izkušn)1 'ast 'sil: pis olji Sklep V razmerah zdajšnje civiliz® cije je težko najti osebnostno1; odnosno ravnotežje in taksi r| življenjski in sožitveni slog, da* človek živel zdravo, da bi n' nehno usklajal svoje medčlov' tva N; itn lad 'di; m 'di; er "ki družine ter življenjskega in soži-tvenega sloga je precej andragoški postopek, zato se odpira na stičišču alkohologije z andrago-giko in pedagogiko še veliko novih spoznanj. Kaj lahko narede pedagoški delavci Preidimo od pogojnika k povednemu načinu: kaj je konkretno »zaželeno in mogoče«, da bi storili prosvetni delavci na področju boja proti alkoholizmu ne glede na to, koliko se odloči družba za sistematičen spoprijem z njim. ške odnose zadovoljivo in da1 se zavedal smiselne bivanjski poglobljenosti. Beg v alkoholni omamo je eden od množičnih pfl toloških odgovorov na to resniT^ nost. Pri spopadanju z alkohol1' zrnom v teh razmerah ima Prl1|-svetno delo osrednjo vlogo: kiJU nihče drug lahko vzgaja mla3 ^ rod v psihosocialni higieni pravem antropološkem pome%p tega pojma, ne v poučevanj11^ drobnih moralizirajočih pravil- ^ Za to nalogo se mora današni1 — tako nemočna in razvredn3K° tena prosveta nanovo pripravi3 In sicer pedagoški delavf‘ osebno in osebnostno, saj se B0 A veka vzgaja bolj z osebnostjo |.0 Vsak prosvetni delavec bi moral biti med rednim študijem poučen o nekaterih temeljnih sodobnih alkoholoških spoznanjih, ki bi mu omogočila primerno ravnanje z otroki, učenci ali študenti, ki so v jedru svoje osebnosti zaznamovani z alkoholizmom iz svoje družine. To velja še posebno za člane šolskih svetovalnih služb, vzgojitelje v domovih učencev in zavodih, razrednike in učitelje zdravstvene vzgoje; ti bi se morali tudi dodatno usposobiti za nekatere praktične delovne prijeme (temu bomo namenili seminar, ki ga najavljamo ob teh člankih). z informacijo. Pedagoško delo j ^ ■ ena od pomembnejših arterij. ' ,!31 nanaiflin narnH 7 rhihr»Vlll» napajajo narod z duhovnij1 zdravjem. Prav od pedagošk1'®0 delavcev je zelo odvisno, kakšu' bo v prihodnje zdravje slove3 ’ skega naroda! JOŽE RAMOVŠ P. S. Vprašanjem v zvezi s p1' ^ jem in alkoholizmom, ki jih P svojem delu opaža prosvetni ^ j^ lavec. bo namenjen šemi1'? ALKOHOLIZEM IN PR0 V SVETNO DELO. Seminar Zelo dobro bi bilo, če bi postopoma nekateri prosvetni delavci začeli ljubiteljsko sodelovati pri družinskem terapevtskem delu z alkoholiki. Tako bi obogatili alkohologijo z novimi pedagoško-andragoškimi spoznanji in postali most za prenašanje alkohološkega znanja v prosvetno stroko. C" T O- 1 i , Hillih- j A predvidoma v polletnih počit1" cah in bo trajal tri dni. Vsebov® bo predavanja, skupinsko izfie (ra njavo izkušenj in srečanje z nUj, katerimi prosvetnimi delavci- igc so uspešno uredili problem alk" ;ie holizma v svoji družini. Pript" vilo ga bo Društvo terapevtov3 $j> alkoholizem SR Slovenije. ^ he ki jih seminar zanima, lal1"1 Žf, dobe podrobnejši program se minarja, če pišejo na nasl" '$e( Za tiste, ki imajo alkoholizem v svoji družini — zapija se njihov Društvo terapevtov za alkoh°f. zem SRS. Bohoričeva 4, 611 Ljubljana, p. p. 30. !Ve o’b ajboljša glasila nagrajena 'Srečanje pionirjev dopisnikov ^'^24. in 25. oktobra 1986 je rflik V Ljubljani 18. srečanje pio-p 1^v dopisnikov. Srečanje mla-. dopisnikov Slovenije so prilil Zveza prijateljev mladine ,zi eniip. Svet zveze pionirjev ,0j: ;Venije. Mestna in občinske lti!' :e Prijateljev mladine v Ljub-jaji .In uredništva: Pionirski list. lU ^^C.Cieiban. Kurirček. Otrok ijjužina, TV 15 — Naš tovariš, yiJ. Ljubljana. Radio ,ah Per-Capodistria. Radio Ma-,jiL°r' Televizija Ljubljana, Do-et )ski list. Novi tednik — Celje, Verske novice. Večer, 7 D, ,ti) r^niski list. Vestnik — Mur-„ 1 Pobota, Ljubljanski dnevnik, ;tvi'..Ijski dnevnik. Kmečki glas, [elUv'ja Tabor. Naša proga — ^/ Pikapolonica — LB. revija gf . £ne mladine Slovenije in obiski vestnik. Inii ^i dan srečanja so si mladi lal r.iki ogledali film Poletje v gjjjki. Sledil je pogovor z nji j^rjalci filma, gosti in gostite-^aslednji dan so si ogledali ti-rn5 Dela. Ljudske pravice in finske knjige, in prostore ^la in Televizije Ljubljana. iZj j^untorje je bil v družbenem 0 j a|sču občine Bežigrad organi-,^£ 4,1 strokovni posvet o likovni ®*as**' ^ §a ie v°dil ni ko Tušek, pogovor za okro-)Vi j-.^izo pa je vodila Manca .sl ^?dnji dan srečanja so si mladi Paniki in gostitelji ogledali ; barjevo domačijo v Raščici. .b'm pa je bila na osnovni šoli S:r 'ke Lašče na ogled razstava šolskih glasil, ki jo je pri-pVii Slovenski šolski muzej. I/ kulturnem sporedu so po- lž 165 osnovnih šol je bilo poslanih na natečaj 246 številk, od tega 37 posebnih ali tematskih izdaj. Nagrajena glasila, ki že več let dosegajo izjemno kakovost so: VRTILJAK MLADOSTI Osnovne šole Franc Bukovec, Medvode-Preska; TRATE Osnovne' šole Cvetko Golar, Škofja Loka; GLAS MLADIH Osnovne šole Polzela; STOPINJE MLADOSTI Celodnevne osnovne šole Fran Roš, Celje; VARDA Osnovne šole Istrskega odreda, Gračišče. Enakovredne nagrade za glasilo v celoti so prejeli: JAVOROV LIST Osnovne šole Col; LOŠKA METLA Osnovne šole Peter Kavčič, Škofja Loka; STOPINJICE Osnovne šole Vojnik in MATIJEV ROD Osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor. Nagrade za posebne dosežke — tematske številke: NAŠE POTI Osnovne šole Prešernove brigade, Železniki — za 3. tematsko številko ob 40. obletnici kovinarstva v Kranju; TV 33 Celodnevne osnovne šole Stranice — za tematsko številko Bralna značka; ČAVEN Osnovne šole Dobrovlje — za tematsko številko Čaven od včeraj do jutri; IZRAZI Osnovne šole Narodnega heroja Rajka, Hrastnik, Enota Dol za LIPOV LIST — za tematsko številko v obliki miselnih vzorcev. Posebno pohvalo je dobil almanah mladih literarnih ustvarjalcev v občini Trebnje — SREČANJA, za najboljšo likovno opremljeno glasilo pa so izbrali glasilo GIORNI Dl SCUOLA iz Izole. MARJETA DEMŠAR Miroslav Zdovc: Brezi, 1975 Plesni seminar za učitelje ----------HH________ lav Zdovc: Pomladne vode, 1976 Odbor za plesno dejavnost pri ZKO mesta Ljubljana pripravlja že tretje šolsko leto seminarje za učitelje na razredni stopnji in mentorje plesnih krožkov na osnovnih šolah ljubljanskega območja. Tako so v prvi polovici oktobra pripravili kot nadaljevanje v maju začetega letošnjega sklopa predavanj seminar, udeležilo pa se ga je 46 (število se vsakokrat suče okoli 50) slušateljev iz 21 šol. Vsi so prejeli tudi strokovno gradivo trajne vrednosti. Vsebina tokratnih predavanj je bila: Ljudske otroške ra-jalne igre in plesi ter umetne otroške rajalne igre in otroško gibno ustvarjanje. Predavala sta Mirko Ramovš z Glasbeno-na-rodopisnega inštituta in Breda Kroflič z ljubljanske Pedagoške akademije. Prostore je dala na voljo pod ugodnimi pogoji osnovna šola Ledina. Z obravnavanimi vsebinami — kot pravi vodja seminarja Breda Kroflič — želijo približati učitelju plesno vzgojno področje. Le-to namreč v osnovni šoli nima svojih ur, kot vsebina kulturno-umetnostne vzgoje in kot dejavna učno-vzgojna metoda pa se lahko vključuje v vsa vzgoj-no-izobraževalna področja. Temelj plesne vzgoje je predvsem naravno otrokovo gibanje. Učitelj naj bi mu čim več tega omogočil in z gibalnimi dejavnostmi podal tudi učno-vzgojne vsebine. Otrok tako sprošča duševno in telesno napetost in utesnjenost, doživlja zadovoljstvo, ker ga pač tako delo pritegne in zaposli. Poleg teorije učitelji na seminarjih tudi praktično sodelujejo in ustvarjajo. Tako si pridobivajo novo vsebinsko in metodično znanje in spodbude za ustvarjalno vzgojno delo. Tokrat je seminar obravnaval številne možnosti gibno-plesnih dejavnosti pri urah glasbene vzgoje. Slušatelji so sistematično povezovali v doživeto celoto petje in rajanje po učnem načrtu glasbene vzgoje za razredno stopnjo. Praktično so preskušali in se učili slovenskih ljudskih plesov, rajalnih iger s petjem. V drugem delu seminarja so tudi sami ustvarjali, oblikovali rajalne motive ob umetnih otroških pesmih, ki jih vsebuje učni načrt. Hkrati so se tudi metodično spopolnjevali, kako spodbujati učence k ustvarjanju v skupini, h gibnemu ustvarjanju, enemu najelementarnejših načinov človekove dejavnosti. Letos sta v načrtu še dva seminarja. Predavala naj bi Iko Otrin na temo sistem glasbeno-rit-mične vzgoje ter Meta Zagorc o družabnih plesnih igrah. Organizatorji razmišljajo, da bi vnaprej vabili še udeležence iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja. BRANKO DOBRAVC [elelnik in druge velelne oblike nj A AŠ A NJF: ji, eckrat sem ie razmišljala, na kako veliko načinov lahko izrekamo , ^edi in prepovedi. Pri študiranju slovnice pa me je začudilo, da je m^divo obdelano v dveh poglavjih: Glagolski naklon in Skladenjski \fl° °n. Zakaj je to, kar vsebinsko spada skupaj, v slovnici ločeno? v'11 Danica iv% člf^GOVOR: k? y° je preprosto vprašanje, odgovoriti nanj pa ni lahko, oj slovnici so predstavljene najprej oblike, nato pa njihova raba j.‘ i?er|i)- Najbrž bi se dalo ubirati tudi nasprotno pot: od pomenov k ni( katn. Kadar nekateri jezikoslovci, didaktiki ali drugi ljudje govo-o funkcionalni ali komunikativni slovnici, si najbrž predstavljajo 0 tako vrsto slovnice. Žal pa Slovencem take slovnice še ni nihče ;šff . . re^Msai, nekateri drugi narodi jih namreč imajo ;vavn° Pri izrekanju zapoVedi, prepovedi, prošenj ali želja se da .41 zelo različne slovnične oblike. Velelnik je specializirana oblika .. tkanje zapovedi in prepovedi, mogoče pa je velevati še z drugimi 5ami, glejmo si to ob zgledu: p|i mi vrata! df j 'f11 odpreti vrata! in^1 ^ takoj'odpreš vrata! h !Se?rvem primeru je ukaz izražen s pripono (-i-j, v drugih dveh pa z tflijiDj ani‘ (daj- da). Oblike, ki se delajo z morfemi (končnicami, pri-A;1). spadajo v oblikoslovje; one, ki $e dosegajo z besedami, pa v ni'-’ ° ie torej razlog, da je pomensko enotno gradivo v slovnici 2 ICnih mestih. (jJP^clite. združiti, kar pomensko spada skupaj, obdelajte z učenci M k. , 'n skladenjski naklon sočasno. Predlagam, da to obravna-r»'hčni uri. ^ ^f^i^irajtn vsi-' mogoče zapovedi in prepovedi (da bodo vsi ^ he1 JaP0slcni- naj vsak zase zapisuje na list papirja vse ukaze in lik kl jih velikokrat dobiva)! b0 p1 se’ zaspane! Zobe si umij! Nesi ven smeti. Pospravi svojo ‘ih v trgovino po mleko in kruh. Pojdi se učit. Spat! Govori v .. hleSh‘h' B(r' na ^as! r°b nap"1 datum. V iuhe! Ne vr,ai s prstom po nosu! Ne pij mrzle vode! Ne ro- ePozabi zakleniti vhodnih vrat. Ne podi se po avli! Ne klepeta- Nabralo se bo zelo veliko gradiva. Prepričali se boste, da je vse naše vzgajanje sestavljeno iz ogromnega števila velelnih povedi. Gotovo se bodo pojavile tudi različne slovnične oblike za izražanje istega ali podobnega pomena. Doma to gradivo preglej, uredi in ga nato pri naslednji učni uri z učenci natančneje obdelajte. Našli boste veliko takihle dvojic: Ugasni tranzistor! (Velelnik) Bi ugasnil tranzistor?! (Pogojnik) Pojej ješprenj! (Velelnik) Boš pojedel ješprenj! (Prihodnjik) Matjažek, vrzi žogo! (Velelnik) Matjažek, vrgel! (Preteklik) Vstani! (Velelnik) Nadja, petnajst minut čez sedem je že. (Sedanjik z opuščenim velelnikom) Umij si noge! (Velelnik) Jure, noge ti smrdijo kot gnoj! (Sedanjik z opuščenim velelnikom) Ne laži! (Velelnik) Zakaj pa lažeš? (Sedanjik v obliki vprašanja) Ne prepirajta se! (Velelnik) Ne se prepirati! (Nedoločnik) Očisti si čevlje! (Velelnik) Daj si očistiti čevlje. (Daj in nedoločnik, ti. pogovorni velelnik) Daj mi mir. Motiš me. (Velelnik z utemeljitvijo v sedanjiku) Miiir! (Nepopolni ali neglagolski stavek, podaljšan samoglasnik) ble gugaj se na stolu! Zlomil ga boš. (Velelnik z utemeljitvijo v sedanjiku) Dol s stola! (Nepopolni stavek) Primerjave teh povedi bodo lahko izvrstno izhodišče za razpravljanje, kakšen odtenek prijaznosti, strogosti ali česa drugega se kaže v tej ali oni obliki za vdevanje. Učenci bodo tudi znali presojati, v kakšnih okoliščinah in s kakšno čustveno prizadetostjo se izreče ta ali ona poved in če glede na to zasluži klicaj ali ne. (Mimogrede pa boste spoznali, da bi bilo sestavljanje sistematično pomensko zasnovane slovnice zelo težko delo, saj je neverjetno veliko različnih oblik za izražanje istega ali podobnega pomena.) FRANCE ŽAGAR Slovenščina v vzgoji in izobraževanju Ureja Stanko Šimenc Naša šolska glasila Šolska glasila imajo na Slovenskem že več kot stoletno tradicijo, v zadnjih dvajsetih letih pa so doživela pravi razcvet. Prav malo šol je še, kjer vsaj občasno ne bi izdali informativnega lista ali literarnega almanaha. To dejavnost spodbujajo: šolska svetovalna služba, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki že osemnajsto leto pripravlja ob srečanjih mladih dopisnikov tudi predavanja za osnov • nošolske mentorje in pionirje ter razpisuje tekmovanje za najboljši šolski list; Zveza kulturnih organizacij prireja seminarje za mentorje kulturnih društev in literate začetnike ter izdaja njim namenjeno revijo Mentor, Zveza socialistične mladine Slovenije pa je v sedemdesetih letih lotila predavanj o obveščanju in izdala brošuro Informiranje v šolah. Večino osnovnošolskih glasil izdaja pionirska organizacija, najpogosteje pa nastajajo v novinarskih, dopisniških, literarno-ustvarjalnih, literarno-raziskovalnih krožkih ali v nekakšni kombinaciji naštetih. Ni pa malo šol, iz katerih še zmeraj prihajajo zgolj zbirke spisov iz šolskih zvezkov. Kritični bralci razočarani opažajo, da šola otroke, v zameno za njihovo živost in prvinskost, uči, naj se prilagajajo pričakovanjem odraslih. Napisani so bili očitki, da šolniki »vzgajajo mlade starčke«, ljudi prejšnjega sveta, konvencij, fraz in obrazcev, in predlogi, naj bi mlade časnikarje vodil kdo, ki ni zaposlen v izobraževanju. Veliko kakovostnih slovenskih šolskih glasil pa me kljub vsemu prepričuje, da bi bilo zelo dvomljivo »odganjati« glasilo od pouka. Atribut »šolski« mi pomeni, da je glasilo v sodobni šoli sestavni del učnega procesa. Napake nastanejo tam, kjer učitelji zastarele metode poučevanja prenašajo v krožke, saj bi bilo potrebno prav nasprotno: neformalne oblike in izkušnje dela z mladimi v obšolskih dejavnostih naj poživljajo redne ure pouka. Literarna vzgoja je uspešnejša, če otroke usmerjamo v literarno ustvarjalnost, branje in študij, kakor če jim učitelji le predavajo spoznanja, ki so si jih bili sami nabirali več desetletij. Mladi se ob pisanju za svoj časnik učijo jezika (od pravopisa do stilistike) in postajajo kritični do svojega in tujega pisanja, spoznavajo funkcijsko zvrstnost jezika in še trudijo svoje misli jezikovno najustrezneje oblikovati in jih razložiti bralcem. Mentorjevo delo mora biti po literamo-teoretičnih, jezikoslovnih in časnikarskih merilih neoporečno — toda v prvi vrsti naj bi ga vrednotili s pedagoškega stališča. Mnogi osnovnošolci obvladujejo široko pahljačo pisanja. Lotevajo se umetnostnih in publicističnih besedil, z objavami raziskovalnih nalog pa nam kažejo, da stopajo tudi na področje strokovnih jezikov. Mladi časnikarji pišejo članke, poročila, komentarje, reportaže, pisma, intervjuje, ocene, kritike, dnevnike in kronike, literati pa povečini krajše povesti, črtice, pravljice, humoreske, pesmi in igrice. Prevajalci že v višjih razredih osnovnih šol slovenijo krajša tuja litararna dela. (Tako se ob strukturah drugega jezika zaveda avtonomnosti slovenščine in se kasneje laže rešijo nenadzorovanih vdorov neslovenskih jezikovnih prvin v svoj govor in pisanje, pri prevajanju pesmi pa se spoprimejo z literarnoteoretičnimi problemi in spoznavajo kulture drugih narodov.) Na zabavnih straneh glasil objavljajo izide anket, uganke, rebuse, križanke, šale, anekdote, stripe in še kaj podobnega. Posebno poglobljenost zasledimo v vedno boljših tematiziranih številkah: listamo po literarnih almanahih, domoznanskih in etnoloških zapisih, priložnostnih publikacijah, predstavitvah raziskovalnih nalog, knjižicah o starih družabnih igrah... Veliko let so bili domala vsi srednješolski listi literarni. Po vztrajni akciji ZSMS, z uvajanjem samoupravljanja v šole in ob spremembah učnih načrtov pouka slovenskega jezika se število informativnih listov povečuje. Ob koncu 70. let naj bi na 24,3 % slovenskih srednjih šol izdajali literarno in informativno glasilo posebej, 36,5 % šol naj bi imelo samo literarne in 39,1 % informativne liste. Pogosto je mladinska organizacija pripominjala, naj bi bile politične informacije poglavitne, literatura pa zgolj dodatek. Dilema literatura ali informatorji se mi zdi odveč. Zakaj ne bi imeli obojega?! Večje težave vidim v tem, da so tradicionalno kakovostna glasila, kakršna poznamo z nekaterih osnovnih šol, na srednjih zelo redka. Od časa do časa se enkrat tu in drugič tam dvigne odličen list, po nekaj številkah pa zamre ali zdrkne v povprečje. Kaže, da je srednješolsko glasilo odvisno predvsem od nadarjene in prodorne skupine učencev. Mladinci se radi pritožujejo nad pasivnostjo učiteljev in mentorjev, ti pa jim očitke vračajo. Poglavitni vzrok, zaka j mnoga srednješolska uredništva ne delajo, kot bi bilo prav, je predvsem v mentorjevem odnosu ex cathedra do dijakov. Srednješolci zavračajo pokroviteljske mentoje, detektive slabega jezika, napačnih idej ali nerodnega sloga. Pisatelj Lojze Kovačič, ki je bil več let v ljubljanskem Klubu mladih književnih ustvarjalcev svojim varovancem soigralec v ustvarjalni igri, je o mentorstvu dejal: »Ne bom jih usmerjal po svojem okusu, nazorih, estetskih normah, po svoji subtilnosti, po svoji fantaziji... Edina pot je priti do transmisije med mentorjem in mladincem.« Večkrat sem se že spraševal, zakaj na straneh srednješolskih listov težko najdem tudi učiteljev prispevek. Srednješolska glasila dosežejo največjo kakovost v esejizmu. iskrenih in brezkompromisnih kritikah in v od časa do časa dobri literaturi. Veliko možnosti, ki jih ponuja ta medij in ki jih v osnovnih šolah že odpirajo, pa so v srednjih šolah še neizrabljene. Šolska glasila so najboljša, kadar so sad ustvarjalne igre, sodobnega problemskega pouka, odprtosti šolskega kolektiva in tovariškega sodelovanja med mladimi in mentorji. MIHA MOHOR DOSTAVEK V 17. številki Prosvetnega delavca je izšel informativen članek Ekspresionizem in nova stvarnost v Moderni galeriji. Zaradi krajšanja s. a bila smiselno okrnjena dva poudarka: 1. Poleg nedosegljivih umetnin, žal, manjkajo dosegljive. 2. Kljub pomanjkljivosti pa lahko razstavo brez zadrege prikažemo tudi zunaj Slovenije. IGOR GEDRIH l’o4. členu Zakona o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja Uradni list SRS. št. S/7 S) ODBOR ZA POniUlVAIN.il Žagarji-vm nagrad in priznanj RAZ Pl SUJ K Žagarjeve nagrade in priznanja I. V letu 1V87 bo podeljenih 7 Žagarjevih nagrad in 3 Žagarjeva priznanja. II. Žagarjeve nagrade in priznanja bodo podeljena za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalneni področju. Za nagrade so lahko predlagani posamezni zaslužni delavci ali skupine delaveev. ki so dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja ter druge izredne dosežke pri delu v vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacijah združenega dela kakor tudi z vzgojno-i/obraževalnim delom na drugih področjih ali z organiziranjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti. s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev. Za priznanja so lahko predlagane organizacije združenega dela. delovne skupnosti, družbene organizacije in društva, ki so na področju vzgoje in izobraževanja dosegli izredne uspehe. III. Kandidate za podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj lahko predlagajo: — krajevne skupnosti — organizacije združenega dela — samoupravne interesne skupnosti — družbeno-politične skupnosti in organizacije — društva in družbene organizacije — Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo — Zavod SR Slovenije za šolstvo Predlogu za podelitev nagrade je treba priložiti: 1. Podrobno utemeljitev predloga; 2. Življenjepis s podatki iz življenja in dela kandidata; 3. Mnenje sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja organizacije, v kateri je kandidat zaposlen; 4. Mnenje Zavoda SRS za šolstvo oziroma njegove organizacijske enote (razen za področje visokega šolstva) 5. Mnenje KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov Predlogu za podelitev priznanja je treba priložiti: 1. Podrobno utemeljitev predloga; 2. mnenje predsedstva OK SZDL; 3. mnenje Zavoda SRS za šolstvo oziroma njegove organizacijske enote. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov. VI. Odbor bo upošteval le tiste predloge, ki bodo odposlani do vključno 31. 12. 1986 v zaprti kuverti na naslov: Izobraževalna skupnost Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 9 — z oznako »Razpis Žagarjevih nagrad in priznanj«. V. Slovesna podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj bo v petek, 27. marca 1987. ODBOR ZA PODELJEVANJE ŽAGARJEVIH NAGRAD IN PRIZNANJ Posvetovalnica za učitelje—da ali ne? Novembra smo vas obvestili o tem, da je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani pripravljen enkrat na mesec — ponujen je bil vsak prvi četrtek v mesecu med 12. in 14. uro — nameniti čas svojih psihologov, pedagogov, defektologov, zdravnikov in socialnih delavcev za pomoč učiteljem, ki bi se želeli posvetovati s strokovnjaki o različnih vprašanjih svojega vzgoj-no-izobraževalnega dela. Prvo napovedano srečanje je minilo, strokovnjaki so čakali, učiteljev pa ni bilo. Ob tem se moramo vprašati, ali učiteljem ni do tega, kar ponuja Svetovalni center. V Svetovalnem centru menijo, da ob prvem neuspehu ne kaže obupati. Izkušnje so pokazale, da si novosti le počasi utirajo pot. Tako je bilo s prostovoljnim delom, ko ga je Svetovalni center začel uvajati, zdaj pa se je že povsem uveljavilo.in tako je bilo tudi z drugimi pobudami. Torej: posvetovalnica za učitelje bo, in to v četrtek, 4. decembra ob 12. uri. Strokovnjaki Svetovalnega centra bodo z vami do 14. ure, seveda, če jih boste obiskali. Če imate kakšne težave v zvezi s psi- hosocialnim razvojem otrok in druga vprašanja o vzgojno-izo-braževalnem delu v šoli — ni nujno, da so povezana z obravnavo vašega učenca v Svetovalnem centru — vam bodo strokovni svetovalci centra pri tem pomagali. To bo lahko pogovor posameznega učitelja s strokovnjakom ali z več strokovnjaki Svetovalnega centra ali pa — če se boste tako dogovorili — pogovor o postavljenem vprašanju v skupini (udeleženci skupaj s strokovnjaki Svetovalnega centra). Vsebino pogovora boste določili vi, o obliki in načinu dela pa se boste lahko dogovorili. Če tudi tokrat ne bo odziva, bodo v Svetovalnem centru skušali najti primernejši čas. Prepričani so, da prvi neuspeh ni posledica nezanimanja učiteljev za to svetovanje. Na koncu še pobuda: oglasite se in povejte svoje mnenje o ponujeni obliki svetovanja. Predloge sporočite Svetovalnemu centru na naslov: Gotska 18, Ljubljana ali po telefonu (061) 575-195. Do nadaljnjega pa velja: posvetovalnica je vsak prvi četrtek v mesecu med 12. in 14. uro. Ustanovitelja: Republiški odbor-Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bogdan Čepič, Tea Dominko, Leopold UNIVERZA EDVARDA KARDELJA FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO LJUBLJANA, Gortanova 22 objav I ja po sklepu Izvršnega odbora z dne 19. 5. 1986 ponudbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena' 1. tiskarski stroj Ceha — 2000S — generalno obnovljen — leto nabave 1979 1.500.000 din 2. ročni razmnoževalnik — ciklograf— 1977 50.000 din 3. pisalni stroj Ol^mpia Internacional — 2kom. — 1978 100.000 din Licitacija bo dne 4. 12. 1986 ob 14. uri v pritličju Fakultete za telesno kulturo, Ljubljana, Gortanova 22. Informacije o pogojih prodaje dobite na sedežu fakultete do 3. 12. 1986. Udeleženci licitacije bodo morali pred začetkom licitacije plačati varščino v višini 20% od izklicne cene v računovodstvu fakultete. Kupec bo moral blago plačati do 8. 12. 1986 s prometnim davkom vred. Če kupec ne bo plačal celotne kupnine v navedenem roku, se bo blago ponovno dalo na javno licitacijo, kupec pa bo izgubil pravico do povračila varščine. ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER MIHA MARINKO TOZD SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA ZGODOVINE za nedoločen delovni čas, začetek dela takoj. Pogoj: visoka izobrazba po Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prednost imajo kandidati z dodatno smerjo B geografija ali sociologija. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek opis dozdajšnjega dela pošljite na naslov: Česta zmage 3a, Zagorje ob Savi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po sklepu zbora delavcev. Svet PRVE OSNOVNE ŠOLE CELJE razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli ter z Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Celje izpolnjevati še tele pogoje: — višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu — predložiti morajo zasnovo razvojnega programa šole. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa Svetu Prve osnovne šole Celje, Vrunčeva 13, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Delovna skupnost SREDNJE TEKSTILNE ŠOLE SEVNICA razpisuje dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA Navedena dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas z delovnim časom, ki je krajši od polnega (60%), učitelj pa mora izpolnjevati pogoje v skladu z ZUI. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa z dokazili o izobrazbi. O izbiri bodo obveščeni v zakonitem roku. Začetek dela po dogovoru. Prijave naj pošljejo na naslov: SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA, Savska cesta 2, 68290 SEVNICA. SVET GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s 511. členom Zakona o združenem delu, pogoje iz Zakona o glasbeni šoli, določilo Družbenega dogovora o kadrovski politiki, ter imeti: — višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbenoizobraževalnega zavoda — 5 let delovnih izkušenj v glasbenovzgojnem delu Mandat traja 4 leta. Prijave zdokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Trbovlje, Keršičeva 50 a z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri. Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej odgovorna urednica, Tea Dominko. tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28,161.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Zori Lah v spomin •Vi s. d ‘•1! Ko so se odpravili na minule šolske počitnice tisoči učencev, je odšla na svoj končni počitek učiteljica Zora Lah. Najprej sem onemela nad grozljivo resnico, danes pa že lahko urejam spomine in zbiram misli na človeka, ki mi je bil drag sodelavec in prijatelj. Srečali sva se leta 1958 na osnovni šoli v Kamnici pri Mariboru in potem skoraj celo desetletje preživeli v skupnem delu. Biti Zorin sodelavec je bila sreča, še večja sreča pa je bila biti Zorin učenec. Na stotine jih je, ki so z njo preživeli prvo šolsko leto, nekoliko manj tistih, ki jih je spremljala vse do petega razreda. Takemu razredu sem nekoč postala razredničarka in učiteljica slovenskega jezika tudi jaz. Učenci, ki jih je pet let obisko- vala Zora. so bili nekaj posjl ga: delovno zagnani, željni' nja, samostojni, široko razgi ni, do visoke stopnje ^ dualno razviti in kolektivno1 kovani, polni zanimanja zac in obšolsko delo. Prevzeti1 učence je bila tudi velika o1 vornost in Zora mi jo je pc gala izpolnjevati. Hvaležna ji. Spoštovati je znala slehefl1 učenca, ga spoznavati in m11 magati k napredku. MoU' bila prav zato v množici razlj značajev med pedagoškimi lavci marsikdaj nerazumljen* sta bila marsikateremu bolj avtoritativnost in sam učni n; A danes vem, da bi naša dn potrebovala še veliko vC takšnih pedagoških delavce' MARICA ČERNČIČ Vabilo Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko sW človek za človeka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akcij Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovni organizacijah pa aktivist RK odgovoren za krvodajalstvo. NOVEMBER 1986 KROPA 25. BOHINJSKA BISTRICA 26. KUNGOTA 27. TRŽIČ 27., 28. DECEMBER 1986 KOČEVJE 2., 3. VRHNIKA 4., 5. LJUBLJANA-ŠIŠKA 9., 17. LJUBLJANA CENTER 10., 23. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 11., 24. ŽALEC 12. LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 16., 29. LENDAVA 18., 19. POSTOJNA 25., 26. LJUBLJANA BEŽIGRAD 30. LJUBLJANA MESTO 31. SELNICA STARŠE HOČE RAČE 4. 5. 12. 26. RDEČI KRIŽ SLOVENI FENt^ Gorenjski geografi na ekskurziji pod Stolom Gorenjski geografi, ki poučujemo na osnovnih in srednjih šolah, smo 20. septembra obiskali arheološko najdišče Ajdno. Zbrali smo se v Žirovnici. Kustos Gorenjskega muzeja Andrej Valič nas je v lepem, sončnem sobotnem jutru pozdravil s spodbudnimi besedami in 22 geografov se je razvrstilo v kolono, ki je sledila našemu vodniku v strmine kolovoza nad vasjo Potoki. Dobro uro smo preskušali našo kondicijo — končno pa smo zagledali skalovje Ajdne, 1048m pod Stolom. Stali smo na odmaknjenem, strmem kamnitem vršacu ob južnem vznožju Stola. Od tam se nam je ponujal izjemen pogled na gorenjsko raven: kakor na dlani so se pod nami razprostirali jeseniška dolina z rdečkasto meglico, blejski kot z jezerom, v ozadju pa nad zelenimi planotami Pokljuke in Mežaklje veličastna panorama Julijcev. Potem smo prisluhnili našemu vodniku, ki je zanimivo in strokovno predstavil arheološko najdišče: nastalo je ob preseljevanju narodov v pozni rimski dobi, nekako v 5. stoletju. Zgodovina še zakriva ime ljudstva, ki je prebivalo tod več stoletij — imenujmo jih Ajdi, ukvarjali so se z železarstvom, živinorejo in z lovom. Izdelovali so značilno oblikovano keramično posodje, v okoliških krajih pa živahno menjavali uporabne trgovske in kulturne dobrine. Na tem odmaknjenem, a varnem kraju so zgradili naselbino, Naročnina za leto 1986 znaša 1600 din za posameznike in 2600 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 1200 din na leto. Posamezna številka stane 100 din, pri povečanem obsegu pa 150 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. ki nas s svojo gradnjo in doi»l nosijo še danes preseneča. P11 vanja o Ajdih so se ohrani' ljudskem izročilu naših pm kov in bila podlaga za začeti kopavanj. Vsekakor bo v prihodnje to izjemno najdišče še bolj pi žad širšemu krogu ljudi in t geografi bomo imeli pri terni membno nalogo, ko bomo ^ demu rodu predstavljali življ1 in delo nekdanjih Ajdov. Po ogledu smo se odpravi1 Valvasorjevega planinsi doma. Še malo, in pot se je pd sila v dolino Završnice, kjer $ končali našo ekskurzijo. Ob koncu tega zapisa naj °l zorim na misel, da take ekskut pomembno strokovno in pedk ško pripomorejo k izobražeV^ članov Geografskega dni Gorenjske. Zato naj bi pt>si stalna praksa, ki bi bogatila tično pedagoško delo društvi Člani društva smo tudi skl?f da bomo ob koncu letošnjega' obvestili širšo javnost o pest' delovanju gorenjskih geogr®' in o naših prihodnjih načrtih naj bi bil naš začetek širjenja? grafskih spoznanj med ljui' prispevek k odkrivanju nara'1 lepot naše dežele, da bo p°sf geslo Slovenija — moja ded bogatejše in vtkano v vsakdo delovnega človeka ter mu pol> galo pri delu in izrabi pro$l' časa. MA TJAŽ MIKLA VČIČ ________________________ Tiska ČTP Ljudska pravica ' ISSN 0033-1643 . Po mnenju Republiškega ^ teja za vzgojo in izobraževani* časnik »Prosvetni clelaV“ prost temeljnega promet^: davka od prometa proizv0, (glej 7. točko 1. odstavka ■ člena zakona o obdavčeval proizvodov in storitev v tu). __________________________^