V mladini leži bodočnost naroda Gornji naslov je blestd raz raznih šol= skih poslopij, ki scm jih obiskal kot udele= ženec ped. tečaja, ki ga je priredil v tek. po= čitnicah Centralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu. Vsi udeleženci smo se zavedali resničnosti gornje trditve in zato se nismo ustrašili žrtev in truda, ki je zvezan z obiski tečajev. Za delovanje med narodom smo iskali novih pobud. To pot so nas peljali Berlinčani v Halle in Dresden. Z vseh vetrov smo se nabrali. Zanimanje je vzbujal profe« sor iz Indije in zanimiva tipa sta bila dva udeleženca z Islandije. Jugoslavijo smo za« stopali trije učitelji. Nekaj gorkega objame človeka, ko sedi v dvorani ob sprejemu udeležencev. Na eni strani dokazujejo zastopniki šolskih obla« stev, da so vneti reformatorji šolstva, ki ga preobrazujejo v sporazumu učiteljstva, na drugi strani pa učiteljstvo, idealno in požrt« vovalno, pravi funkcionarji ljudstva, ki išče na tečajih novih pobud in notranjega zado« ščenja. Med tem, ko se je zbralo na Danskem m tudi v Genfu nad 2000 učiteljev, ki naj dobe novih ped. nasvetov in enotnosti v svo* jem delovanju, smo se seznanjali omenjeni udeleženci s šolstvom v Halle. To mesto je znamenito po pedagogu Franeku, ki je vpli* val s svojim delovanjem celo na ameriško šolstvo. Spomin na Franeka so Franekove ustanove v Halle, to je del mesta, kjer so razni šolski tipi po njegovih intencijah in pa »Franck'scher Verlag«, kjer se tiska mnogo pcd. knjig in ped. časopisov. Učiteljstvo v Halle je delavno in ima v svoji sredi precej tovarišev, ki se odlikujejo s posebnim in uspešnim ref. delovanjem. Da se v svojem poklicu duhovno še bolj poglobe, obiskujejo razne počitniške tečaje, kakor n. pr. v Jeni, Genfu, Bernu itd. Dokaz imamo tu, da se učitelj, kateremu se da popolna svo« boda, zaveda svoje lastne odgovornosti in ustvarja delo, ki bi ga v omenjenem položaju ne bi doprinašal. Posebnost v Halle je »Mu= seum fiir Vorgeschichte«, kjer se zbirajo sta« rine oziroma izkopine bližnje okolice. V ta muzej vodijo učitelji dnevno svoje učence, kjer jih prevzame kustos, ki poučuje potem mladino ob ogledovanju zbirk. Navzoči uči^ telj sam pri tem veliko pridobi. Prisostvoval sem pouku o najdbah iz ledene dobe. Iz Halle sem pohitcl tudi na deželo. V Motžlich sem si ogledal enorazrednico z ne* razdeljenim poukom, kakršne so v Nemčiji sploh. Učitelj Tietz se je trudil pokazati svo« je težko delo kolikor mogoče popolno. 8 raz« redov hkrati poučevati, to je za marsikoga prava uganka. Svojo nalogo je vršil na ta način, da je zaposloval mladino v raznih skupinah, po 3, 4 ali celo 5. Več o tem v »Popotniku«; Iz Halle smo pohiteli prcko Leipziga v Draždane. Saksonska ima zelo razvito šoL= stvo, katerega hrbtišče je izredno delavno in sposobno učiteljstvo. Razne knjižnice, raz* stave učil, šolski muzeji, delovne zajednice, pričajo, da je v tej državi ped. delo doma. Središče šolstva jc poizkusna šola na Georgs platzu. Tjakaj zahaja hospitirat vse mestno šolstvo in tudi naši udeleženci so najraje drveli tja. Saj, tam si se divil domačemu živ« ljenju, prisrčnosti med učiteljstvom in mla« dino in domačnosti šolskih sob. Pa mi je trdil nek tovariš iz Danzinga: »E, lepo je tam, vendar nisem za ekstrem* nost« Odgovor: Brez ekstremnosti ni na« predka. Le ekstremnost je pogon za dvig vsakojake kulture. V Draždanah nam je predaval med dru= gimi tudi g. dr. Hartnacke, mestni šolski svetnik, ki pa je v sporu z ondotnim učitelj« stvom. Razvijal je teorije o podedovanosti in se povzpel do trditve, da delavski otroci niso nadarjeni. Dokaz mu je bila statistika. Obžaloval je obenem, da se nadarjenci, ki pa so v izvendelavskih slojih, podpovprečno, nenadarjenci pa nadpovprečno množe. Kaj čaka nemški narod, se je vprašal. Pri tem je namignil na Spenglerjevo delo: Untergang des Abendlandes. Zahteval je, da se otvore posebne šole za nadarjence, češ, sicer bo in= teligenca propadla. Že sedaj so bili le 3 pro* fesorji v Nemčiji sposobni, da so preraču« nali prenos eneržije ob montaži novih mo« torjev po znanem neuspelem poletu Zeppe* lina v Ameriko. — No, o tem več v »Popot* niku«. Učiteljstvo v Nemčiji hoče pomagati ce« lotni mladini. S posebno Ijubeznijo prihaja do nenadarjenih. Zato imajo v mestih pri* pravnice za prvi razred in pomožne razrede, v katerih zbirajo manj nadarjene iz raznih šol. Repetentov ni, ker nočejo osebnosti ubijati. Vsakdo naj pride do višine, kjer prihaja v stik s kulturo. To je prav in tudi pri nas naj bi bilo v tem o/iru bolje. Kakor skrbe za manjnadarjene, tako se brigajo tudi za nadarjene. V ta namen ustanavljajo raz= rede za nadarjene. ; Naše prilike ne dopuščajo, da bi tudi mi v tako izdatni meri skrbeli za različno nadarjene. Pač pa dosežemo svoj namen, če določimo v učnem načrtu . dve uri za dife« rencirani pouk. V teh urah bi. se nadarjeni pečali z izdelovanjem raznih nalog, manj na« darjenim pa bi težjo učno snov še enkrat ložili in mehanizirali. Lahko pa bi imeli samo pomožne ure za manjnadarjene. O tem bomo morali razpravljati. V mojem razredu se je ta način pomoči manjnadarjenim zelo dobro obnesel. Leo Pibrovec.