deioAKrka GLASILO enotnih sindikatov za sl primorje in trst “ HI, g}. Poštnina plačana v gotovini. Trst, 21. ITIcljcI 1947. Iz vsebine: Ivan Bukovec Vojmir: Sindikalna enotnost in mezdno vprašanje — Rešitev mezc?nega vprašanja — /. /M..- Hotel za reveže — Dr. F. J.: Kako bomo kosili — Dr. Ivan Baša: Škropljenje proti peronospori — Angel Karaliiiev: Baj - Rožen Karnenov — Fizkultura na vasi Spedizioni in abbon. postale 11° gruppo. Cena : 8 ML , 6 JL , 4 din. Sindikalna enotnost in mezdno vprašanje , D. maja je potekel rok, do katerega bi moral biti sklican tteneralni kongres Enotne sin-‘kalne organizacije in bi bila ako izvedena enotnost delov-nega ljudstva. . Ugotavljamo pa, da je voli-9 dotlej šele 35 tovarn in podboj s skupno 8359 delavci in Nameščenci, torej komaj 7% Seb delavcev in nameščen-ev' ki imajo volilno pravico !il ozemlju cone A, ki bo pri-yo Tržaškemu ozemlju. . Kdo je kriv, da smo še ta-'° daleč od sindikalne enot-aosti? Vsakdo ve, kako se je do ,e“a./ razvijalo delo za sindi-a'0o enotnost in kakšnega iz-,?ra .so bile ovire pri delu, da 1 se vendar uresničila enot-Nst delovnega ljudstva. Dej- 0 v° je, da so Enotni sindikati 1 vsega začetka iskreno de-■ za sindikalno enotnost , da so težili z vsemi silami, a bi se tako zažeijena enoi- l°st čimprej izvedla. Pri De-svskj zbornici pa smo od vse-^ začetka videli, da so skii-n 11 venomer in na razne nači-ze ovirati in zavlačevati delo asindikalno enotnost. n "°oasi, vendarle vztrajno in ^zadržno nadaljevanje opera J Za enotnost gre predstavni-^e^aws^'e zbornice vedno (■pfl^a živce, čeravno so v za-volitev razglašali na vse ^'Pfie in na vse štiri vetrove l^oje »velike zmage in uspe-j• 'r' ko so volili bančni name- '■G Jci. od vsega začetka so pred-Delavske zbornice k^di svojo propagandno li>anj° proti Enotnim sin- ^rva faza /e lazne ‘n ..danciozne kampanje se je dii t^otn. Prva faza te lažne in j^lja ob priliki prvega ma-nL*° je Delavska zbornica d^dla Enotne sindikate, češ tna 90čejo praznovati prvega lQJa z rdečimi zastavami de-bi/.ka ljudstva. Namen je diki?Sen: oblatiti Enotne sin-da ^.e in jim naprtiti krivdo, Nik' nV prvi ,,,a, ne bil Praz-Ijud^jširših plasti delovnega o' vr)lr(tJnja za prvi maj je kla-Propadla. Ogromna mule .. delovnega ljudstva kn'ol0raV,ra delo Osrednjega Za sporazum. h'. zbo-jN-danizacija je Delav-kS' on,ntf! IriKrat predlagala, t^Pani* '■ vsakršno volilno Jsitvj ? In se resno posveti Ndi^jKonkretnih vprašanj a,ne enotnosti. Živel maršal Tito! V nedeljo praznuje maršal Tito svojo in z njim vsi jugoslovanski narodi 551letnico svojega velikega voditelja. Praznovali jo bomo tudi 'mi, sinovi in hčere slovenskega naroda, po 13 stoletjih prv.e spet politično in gospodarsko svobodnega, neodvisnega, ki si je pod vodstvom maršala Tita v krvavi borbi izvojcval in ustvaril svojo lastno dr- žavno tvorbo, ljudsko republiko v bratski zvezi vseh jugoslovanskih republik Maršal Tito se je rodil pod streho hrvatske kmečke niše in prekalil v delu industrijskega proletarca. Njegov duh je zrasel iz osnovnih plasti jugoslovanskih ljudstev in sc sprostil v duhu marksizma in leninizma vseh spon, ki so naše jugoslovanske narode uklonile v suženjstvo zapadnega družbenega, gospodarskega in političnega sistema. Iz teh osnov je črpal vse veliko spoznanje, vso nezlomljivo voljo in moč, vse legendarno junaštvo. Ž njim je usmeril v zadnjem desetletju pred vojno vse najboljše sile jugoslovanskih narodov na pot resnične politične in gospodarske osvoboditve. Ž njimi jih je v štirih letih najhujšega suženjstva očuval politične in narodne smrti. Ž njimi jih je povedel — v zgled vsem o-stalim evropskim narodom — skozi herojske borbe proti najhujšemu sovražniku vseh časov do zmage in resnične svobode. Maršal Tito je dosegel še vse več. V duhu velikih naukov o enakosti in bratstvu vseh ljudi je v dobi najhujše" ga gorja iz sovraštva jugoslovanskih narodov, ki jih je kapitalistični in imperialistični nacionalizem v služb1 okupatorskega nacifašizma pognal v medsebojno klanje, zgradil njih resnično, tvorno in kulturno bratstvo. V gigantski borbi in potem v silnem poletu dela je ustvarilo bratstvo čudeže, ki jim na svetu ni enakih Pod vodstvom maršala Tita sc je ljudstvo uprlo desererni premoči, brez orožja najpopol-nejšemu vojaškemu stroju in ju premagalo. S primitivnimi in celo uničenimi proizvodnimi sredstvi se je uprlo po vojni gospodarski krizi in vsem njenim socialnim pojavom — od brezposelnosti do lakote — ter jo premagalo in se preko vsega s silnimi koraki napotilo v dobo popolne tehnične in duševne eiviliza-caje ter kolektivne in individualne gospodarske neodvisnosti. Maršal Tito je bil končno pobudnik velike ideje bratstva Slovanov in Italijanov, k; bo — sproščena vseh protiljud-skih izkoriščevalnih mahinacij zapadnih imperialistov in ka -pitalistov, zbližala jugoslovanske narode z italijanskim do njih tesnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja. In na Tržaškem ozemlju je ta ideja temelj novega pozitivnega in naprednega političnega sožitja njegovega ljudstva, hkratu pa osnovni pogoj njegove resnične neodvisnosti. Njen trenutni življenjski odraz se nam kaže prav te dni v borbi za združitev vseh delovnih ljudi v enotni strokovni organizaciji, ki je hlapci ka-jdtala in imperializma v svoji narodnostni nestrpnosti odklanjajo, ker bi pomenila zmago trdno združenih delovnih ljudi nad izkoriščevalci. Zato bomo vsi tržaški Slovenci in Hrvati in z nami vsi demokratični Italijani prav v teh dneh z odločno borbo proslavili nraz-nik našega velikega pobudnika in učitelja. Zohteva ES: ReŠitCV 11^(111693 79^311)3 Po vseh tržaških tovarnah in delavnicah se je razlil val ogorčenja in nezadržnega pro, testa. V ladjedelnici pri Sv. Marku, v Strojnih tovarnah pri Sv. Andreju, v Ilvi, pri Sv. Roku in v Tržaškem arzenalu se dvigajo glasovi borbeno razpoloženih delavskih množic: Zajezite draginjo! Zagotovite ljudem njih življenjski minimum! Položaj je tako resen, da je treba računati s tem, da bo delavstvo seglo po skrajnih sredstvih. Delavska zbornica je na te predloge odgovorila, da volilne kampanje v svoj prid ne more ustaviti, ker naj bi jo vodili neznatni krogi. V uradnem pismu, ki ga je poslala Enotnim sindikatom, je bilo med drugim rečeno: Delavska zbornica daje Enotnim sindikatom popolno prostost glede volilne kampanje, ker se sama ne more obvezati, da jo zase prepreči.« Tako sta se razrili iz navadne volilne kampanje najogabnejša klevetniška gonja in volilna špekulacija, spričo katerih so volitve popolnoma zastale. Dejstvo je, da je v zadnjih sedmih mesecih, odkar trajajo pogajanja za sporazum, za katerega so se zavzeli najboljši da si izvojuje svoje ekonomsko pravice. Ponovno smo že ppozorili na zgrešeno politiko ZVU, ki jjospešuje inflacijo in draginjo, podpira domače kapitaliste na vsakem koraku, da izbijejo iz vsakega izsiljenega poviška plač ali draginjskih doklad svoje nove, posebne dobičke. ZVU dopušča špekulacije in črno borzo, ZVU viša davke, takse in pristojbine ter daje s tem zgled in sindikalni elementi Tržaškega ozemlja, ostalo nerešeno nešteto važnih in težkih ekonomskih in socialnih problemov. Prav zaradi tega so izvajali Enotni sindikati nenehno pritisk na Osrednji odbor za sindikalni sporazum, da bi se pospešile volitve in čimprej dosegla sindikalna enotnost na Tržaškem ozemlju. Pred nami so nujne naloge: Treba je napeti vse sile, da uresničimo sindikalno enotnost. Prav mi moramo bili avantgarda sindikalnega po kreta pri nas, da pokažemo pravo in zdravo pot do te enotnosti. Problem ureditve delavskih plač je eno naših najvažnel- oobudo za vsako brezvestno in brezobzirno povišanje cen tudi najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Že v letošnjem februarju so bila živila do 50 krat dražja kakor pred vojno, medtem ko so mezde in doklade dosegale povrečno le 15 kratno višino tedanjih. In odtlej se je položaj do danes še enkrat toliko poslabšal. ZVU krati tržaški industriji delo, ki se ji je ponovno po- ših vprašanj in se bomo morali v prihodnjih dneh trdo boriti, da zagotovimo delovnemu ljudstvu dostojne dohodke. Vprašanje ureditve mezdnih odnosov postaja dan za dnem vedno bolj pereče in nujno. Cene živil rastejo vsak dan vedno bolj in bolj, delavske plače pa zadoščajo zmeraj manj za najskromnejše življenje naših družin. To vprašanje moramo rešiti. In na tehtnico moramo položiti vso skupno težo vseh delovnih množic. Zato je odlo-ičlno, kdo se bori resno in resnično za sindikalno enotnost in s tem za dobrobit najširših ljudskih množic na vseh področjih našega ozemlja. Ivan Bukovec Vojmir. nudilo iz njenega naravnega zaledja. Pri vsem navideznem blokiranju odpustov ljudi z dela je ZVU in ž njo vsi neposredni izkoriščevalci tržaških delovnih množic odgovorna za to, da je 37.000 ljudi brez dela da 100.000 Tržačanov strada. Sleparija z draginj-skimi dokladami Zaman so vsa mezdna pogajanja in sporazumi. Poviški plač in doklade, ki jih danes izplačujejo za mesec dni nazaj, že davno več ne odgovarjajo sedanjim cenam živil in ostalih potrebščin. Vsi sporazumi o plačah in posebej še o draginjskih dokladah so bili vedno znova sklenjeni z vidika, da se delavčevi dohodki uskladijo s stalno naraščajočimi cenami. A niti enkrat se jim plače in dohodki niso niti približale. Ljudem zaslužek ne zadostuje niti za najskromnejšo hrano in krov Igra z dokladami je bila pesek v oči. Danes delavca nihče ne prepriča več, da ni bil osleparjen za svoj z žulji in znojem zasluženi kruh, ki ga ni nikoli dovolj zaslužil zase in za svojo družino, osleparjen od meseca do meseca. (Nadaljevanje na 2. strani) In zopet na račun ___delovnih ljudi __I Uprava Acegata zatrjuje, da ima to mestno podjetje celih 800 milijonov lir primanjkljaja. Ko so zadnjič o tem razpravljali v conskem svetu, so prišli 'do zaključka, da bi bilo treba podjetje nemudno sanirati s celo vrsto ukrepov, ki so že takoj na prvi pogled odkrili, da nameravajo vse breme prevaliti na množico delovnih ljudi. A kdo je kriv sedanjega gospodarskega položaja podjetja? «Lavoratore» ugotavlja v eni svojih poslednjih številk celo vrsto primerov slabega gospodarstva pri Acegatu. Zaradi tega je utrpelo podjetje ogromno škodo v zadnjem letu vojne o priliki zavezniškega bombardiranja v remizah v ulici Brolletto, kjer je bilo brez potrebe uničenih mnogo njegovih tramvajskih vozov. Zaradi tega je plačalo dvojno ceno za kompresor na svoji motorni brizgalni. Iz enakih razlogov bo moralo plačati lepe vsote za službene obleke svojih nameščencev, ki jim jih je pogodbeno dolžno preskrbeti. Conski svet je poleg drugega sklenil predlagati poverjeniški vojaški oblasti, da bi odredila znatno zvišanje pristojbin za elektriko in plin ter podražitev tramvajskih voznin. Električni tok za razsvetljavo naj bi se podražil na 6,40 od- nosno 9,30 in 8,80 lir za kw, plin na 10,50 odnosno 13 za m. stoti voda na 7,8 odnosno 7,50 na m. stot. Tramvajske voznine naj bi se povišale povprečno za 2 liri. Tako bi del primanjkljaja plačale množice tržaških delovnih ljudi. ZVU pa naj bi poleg tega privolila, da požene podjetje nekaj 100 tramvajskih uslužbencev na cesto, da bi se tako še povečala nezaposlenost, ki je pregnala tržaške delovne množice že na rob propasti. Mar se ne bi raje odkrižali nekaj takih »visokih« uradnikov, ki jih mastno plačujejo zato, da jim z zgrešenim gospodarjenjem zapravljajo milijone? Ogabna politika ______ v tržaški bolnici _ Uprava tržaške bolnišnice je izdala pred krutkim vrsto ukrepov, ki mejijo po svoji izvedbi že na socialni prestopek najhujše vrste. Večjemu številu bolničark in snažilk je bilo treba priznati službeno stalnost. Stanovanjska kriza in ICAM Na em svojih zadnjih sej je Mestni osvobodilni svet razpravljal o sedanji stanovanjski krizi v Trstu, ki presega že poslednjo mejo socialne pravice in zdravstvenih načel. Nemajhna je pri tem krivda ravno fašističnega avtonomnega zavoda za ljudska stanovanja v Tržaški pokraj;-ni, ki si je po prvi svetovni vojni privzel le drugo ime (ICAM1 v vsem ostalem pa ostal zvest svoji protiljudski stanovanjski politiki in kapitalu, kj ga je finansiral. Leta 1940. je bilo ocenjeno njegovo premoženje, ki si ga je ustvaril z denarjem mestne občine in bank, predvsem pa pozneje z dotacijami fašističnega režima, na mahne 122 Pekovski delavci zaman čakajo na zvišanje draginjskih doklad Ze 1. aprila t. 1. morale biti pekovskim delavcem in nameščencem povišane njih dosedanje dra-ginjske doklade. Po dolgih pogajanjih je Delovni urad pričetkom maja priznal to njihovo pravico in je pozval pekovske obrtnike, naj delavstvu izplačajo odgovarjajoče nove doklade. Pekovski obrtniki pa še zmerom oklevajo in ugovarjajo. Pri tem računajo, da bodo delavce pognali v borbo tudi za njih lastne interese. Postavljajo se na stališče, da bodo utegnili ustreči delavskim potrebam zgolj, če dosežejo višje prodajne ceno kruha \JaUte IcaacLicLate J Enolnili sindikatov / in drugih svojih izdelkov, in jih sploh izkoristili, kakor jim je to pretkano uspelo pred poldrugim letom. Toda pekovski delavci so tokrat povsem drugačnih misli. Vznemirjenje v njihovih vrstah je skrajno utemeljeno. Med njimi se uveljavlja misel, da bi sprožili stavko, če delodajalci nemudno ne bi izpolnili svojih obveznosti. V ponedeljek zvečer so pekovski delavci in nameščenci zborovali ter preučili nastali položaj. Dan za dnem KDO PODPIRA DELAVSKO ZBORNICO? Manifest ES so nalepili tudi v delavnici inž. Karla Beltrama. G- inž., se je razvnel in naroči) zaupnici Delavske zbornice' naj ga strž-e. Lepakov Delavske zbor. niče in Lege nazionale je bilo doslej ž.e dosti v Beltramovi delavnici, toda ravnanje inž. Beltrama je očitno samo v korist interesov delavskih množic, ki jih Delavska zbornica v imenu takih inž.inerjev tako neznansko zagovarja. KMETIJSKO ZADRUGO bodo ustanovili v Ankaranu-Valdoltri. Pridelke bodo oddajali v Koper. x milijonov tedanjih lir- Razpolagal je s 501 hišo, 4486 stanovanji ter 104 lokali na stavbiščili s skupno površino 254.160 kv.m. V njegovih hišah je bilo nastanjenih 17.000 ljudi, priseljenih večinoma iz italijanskih dežel in preverjenih fašistov. Prav sedaj pripravljajo v vodstvu zavoda jta skritem novi statut, ki že po značaju teh priprav ni v ničemer demokratičen. Medtem pa si zaman prizadeva na tisoče ljudi, da bi si kako zagotovili primerno streho nad glavo. Položaj je tak, da živi 4 do 6 ljudi v sobicah, kj merijo komaj 9 kv.m, ali celo 8 do 9 ljudi v sobah s površino 16 kv.m. Na drugi strani pa je zavod v desetletju pred vojno gradil vrsto hiš za 1000 ljudi, Ki imajo na razpolago 1781 sob, malone po dve na človeka. Tako stanje je nevzdržno. Zavod bi moral naglo graditi nove hiše, obnovit; v vojni poškodovane, zagotoviti ljudem človeka dostojno bivališče in tako vsaj delno omiliti sedanjo stanovanjsko krizo. ker so že celo vrsto let nameščene v bolnišnici. Po nalogu uprave je moral zdravnik pregledati zdravstveno stanje prizadetih, toda prj tem je imela zdravnišKa preiskava nekaterih uslužbenk docela formalni značaj, pri ostalih pa je bila opravljena z največjo vnemo in pikolovsko natančnostjo, V prvem primeru je šlo za uslužbenke, ki so upravi kakorkoli, politično ali drugače pri srcu. Vedeti pa je treba, da so bile vse že takoj ob sprejemu v službo zdravniško strogo preiskane in da je sleherni njih zdravstveni nedostatek alj celo bolezenski pojav posledica napornega dela in predvsem bede ter pomanjkanja, v katerih so preživela zadnja vojna leta in sploh ves čas, odkar so na delu v bolnišnici. Povsem enakega značaja je "bil izpopolnjevalni tečaj za bolničarke, h kaifremu uprava bolnice ni pripustila vseh upravičenih uslužbenk, marveč le one, ki tačas upravljajo posle bolničark, čeprav so bile enako kakor vrsta ostalih uslužbencev sprejete v službo brez vsake strokovne kvalifikacije in dodeljene brez posebne presoje eni ali drugi delovni kategoriji. Veliko uslužbenk z enako in tudi daljšo prakso, zlasti pa one, ki štejejo nad 35 let starosti, nav ta način niso bile prepuščene v tečaj, tako da bodo starejše zaostale v stro-kevni kvalifikaciji za mlajšimi, pa čeprav jih je dolgoletno delo v bolnišnici praktično mnogo več naučilo kakor pa mlajše. Rešitev mezdnega vprašanja In pri vsem tem so ljudje še tako daleč, da so jim določene osnovne potrebščine sploh nedostopne. V vrstah postajajo žene n. pr. pred prodajalnami kuriva, da bi dočakale pest oglja ali naročaj drv vsaj za toplo kosilo ali večerjo. ZVU je odgovorna, da danes v Trstu ni ne oglja ne drv, ne plina. Medtem pa tihotapijo v Italijo cele vagone kuriva. In ZVU ne ukrene niti toliko, da se take zločinske kupčije nc bi ponovile. Kdo bo rešil mesto tega pomanjkanja? Dovolj je slepomišenja DZ In kaj so ukrenili gospodje pri Delavski zbornici, ki se v obrambi »pravic in interesov« tržaškega delavstva tako očitno opirajo na delodajalce, in' dustrijce in veletrgovce? Ti njih gospodarji so z grožnjami speljavali v Delavsko zbornico svoje uslužbenec v imenu nekega »italijanstva« Trsta, ki naj bi ga ogrožalo po njihovih, zlaganih, podatkih čistih in celih 19.000 Slovanov. Odveč so vsa ta izumetničena protislovja spričo bede, ki e-nako tare italijanskega kakor slovenskega delavca. Odveč je ljudem vse umetno zavlačevanje volitev in sindikalne združitve, ki ima zgolj ta namen, da ostanejo delavske množice razcepljene in zato oslabljene tudi v borbi za svoj kruh. V zavesti splošnega pomena, ki ga ima ta čas rešitev mezd. in sledeč obči zahtevi delovnih ljudi, da se končno reši mezd- ni problem, so se ES pripravili na novo borbo. Generalna skupščina ES Zato bodo sklicali te dni generalno skupščino vsega svojega članstva s področja Tržaškega ozemlja, kolikor ga je v coni A. Na tej skupščini bo delavstvo presodilo položaj in ugotovilo odgovornost vseh prizadetih za sedanje nevzdržno stanje. Na njej bo zahtevalo enkrat za vselej, da oblasti odločno in brez oklevanja ukrenejo vse, kar je potrebno, da se odpravi draginja, odnosno povišajo plače in doklade ter odpravi krivično nesorazmerje med njimi in cenami življenjskih potrebščin, da se z eno besedo delavstvu zares zagotovi življenjski minimum. Na svoji skupščini bo delavstvo postavilo svoje zahteve tudi glede potrebščin, ki se sedaj odtegujejo trgu. predvsem vprašanje kuriva. Prav zdaj. je bilo objavljeno, da je Jugoslavija pripravljena dobavljati Trstu 15.000 ton premoga na mesec. ZVU se spričo tega ne bo mogla več izgovarjati, da nima možnosti mestu zagotoviti potrebnega kuriva. Le s takim skupnim nastopom, le s tako .jasno postavljenimi zahtevami, le z odločno in enotno akcijo, z borbo vseh za vse, bo delavstvo doseglo uspeh. V Enotnih sindikatih bo dalo tej svoji borbi organizacijski okvir in razredni značaj. PARMIU TISKARNA ..SLOVENIJA" I pri Vojskem nad Idrijo, v kateri je bil tiskan „Partizanski dnevnik", poleg drugih listov, letakov in tiskovin iz časov borbe, je bila v nedeljo slovesno izročena javnosti. j, kavni$1: Na mitingu: Bevk in ministri' Tomo Brejc, general Avšič, Edvard Kardelj in Franc Leskošek. POLITIČNI PR E OLE D Sadovi dolarske politike in sovjetskega sodelovanja Presledki med velikimi mednarodnimi konferencami se kažejo kot politično zatišje samo na zunaj. Dejansko je to vedno čas sila intenzivnega zakulisnega dela, čas priprav na nova pogajanja, ko poskuša vsaka velesila utrditi svoj položaj in okrepiti možnosti za u-speh svojih načrtov. Tako je tudi danes. Čeravno je nemško vprašanje na videz res stopilo v ozadje in smo priče dogodkom, katerih nujnost sicer ni majhna, a na prvi pogled vendarle boli lokalnega pomena nas vendar vrednotenje teh dogodkov prepriča, da so njihove gibalne sile mnogo večje in da tudi njihov pomen presega ozki okvir meja ene same države. Tako n. pr. vladnih kriz v Italiji in Franciji ne moremo uvrstiti med običajne pojave v notranjem političnem razvoju obeh držav. Vladna kriza v Franciji, ki je nastala zaradi gospodarske in kolonialne politike vlade, je bila rešena ?. istopom komunistov iz vlade. Obe glavni vprašanji, gospodarsko in kolonialno, pa sta ostali odprti in že sama sestava nove vlade zbuja dvom, da bi ju ta mogla rešiti ali vsaj približati rešitvi. Nova francoska vlada pomeeni predvsem kapitutacijo pred francosko desnico, ki ji — ker zastopa interese velikih pridobitniških krogov — ni do resnih gospodarskih ukrepov, ki bi odpravili francosko gospodarsko krizo in predvsem zboljšali položaj malega človeka, in ki zastopa politiko močne roke v kolonijah. Vse desničarske stranke — naj si bo bolj sredinska MRP, liberalna PRL ali fašistična degolistična zveza pa uživa-vavajo prikrito podporo ameriške politike. Znana so n. pr. pogajanja med D£ Gaulleom in ameriškim veleposlanikom Bullittom. Postavimo lahko trditev, da vladna kriza ni bila v interesu Francije in sa-samo posredno v interesu francoske desnice, temveč da se namerava z njo okoristiti predvsem ameriški imperializem. Podoben je položaj v Rali i. kjer je vladna kriza nastala prav tako nenadno z odstopom De Ga-sperija. Zanimivo je, da je zadnja vladna kriza nastala po povratku De Gasperija s potovanja v ZDA, sedanja pa tik pred prihodom posebne komisije Izvozno-uvozne banke, ki bo preučevala možnosti za novo pomoč Italiji, da je torej obema krizama botroval — dolar. V tem pogledu je zlasti zanimivo pisanje nekaterih italijanskih de- sničarskih listov, ki pravijo, da ie Italija potrebna ameriške pomoči, i da pa je ta pomoč odvisna od dog' nanj ameriškega poslanika v Rimu in Trumanovega odposlane« pri Vatikanu. Ti listi pišejo nadalje, da je Vatikan važen faktof pri podeljevanju te pomoči. Italijanska vladna kriza trenutno še ni rešena. Novo vlado sestavi!3 stari Nitti, zadnji iz one prodfaši' stične preteklosti, ki je omogočil* fašizmu, da se je polastil oblasti; Vladna kriza v Italiji je še bol) očitno kakor v Franciji — ameri' ško maslo. Italijansko gospodarstvo drvi sk°' koma navzdol; lira izgublja dneV’ no na vrednosti. Bistvo itali.af ske gospodarske in politične krUe pa je v tem, da sredinske in desničarske skupine nočejo resnih nc tranjih ukrepov, ki bi lahko Kri** najprej Zavrli, nato pa stani zboljšali, a bi pa škodovali veliki)^ gospodarskim mogotcem. Zato J ščejo zdravila v Ameriki, v dolarjih, ki bi pomenili gospodarsK® vsekakor samo začasno rešitev, n* celi črti pa vedno večjo odvisno5 od ZDA. Vsi ti načrti ne teže ** gospodarskim izboljšanjem, m*^ več za zaviranjem rastočega vpj* va naprednih sil v ItalijL Neko ko manj ostro, a vendar v isti i,lC ri, se razvija sedanji položaj Franciji. J Po drugi strani poročajo londe,\lVi veliko prispevala k mednarodne* sodelovanju. »g Mednarodno sodelovanje, sejU lovanje med velesi'ami, je dah glavni faktor miru na svetu. ^ vražniki miru, ki tega sodelova ' nočejo, trobijo na vsa usta, d® Lr-delovanje med Zahodom in jetsko zvezo ni mogoče že '/8Uir različnosti socialnih sistemov. skovski Ust ..Novoie vromja" ^ govarja na te teorije in ugotav*. da jo vsekakor dana možnost kega sodelovanja. List pa P’-' ’ .jt da je treba ločiti med motoh^, in med voljo do mednarodnega delovanja. Medtem ko je KZ pokazala, da si tako ,sodelf>v;1 pt želi, marveč sfe je zanj IPh' p vsaki priliki borila, pa zlasti V meriki to voljo zelo pogrešan10' p<>Rlr voih1: ekate* Hotel Tržaška občina je s pomočjo raznih dobrotnikov ustanovila 1. 1901. v ul. Pondaves ljudsko prenočišče. V veži na levi strani je spominska Plošča, ki je bila postavljena po-zneje v spomin na ta dogodek. Od 8. ure zjutraj pa do 19. zve-cer je poslopje kakor izumrlo. Sele ob te' ur* 'ačno oriha;ati nie- S - avat brez noge hod' in izredni gosti. Dolgi svit"*'' zaživijo, po sobah se za-tlj.:1 ‘"edla luč. Ob vratih v pri-,. sedi za mizo vratar in kon-*. ,ra' kdo prihaja. Mlad človek Po?. Pa i* ve^ *n mnogo gostov po imenu. kai * Prihaja mnogo ljudi sem-Prenočevat?" čeri *e^a seln in lui1^0 re" ()en' je bilo vedno vse zase- sl^:.Mnogokrat moramo ljudi cd-mi "l' ker ni prostora", je pojas-t'aihVia*ai in nadaljeval. „To bo Vel' C .2a*°' ker J6 zaradi bom-str^ania ostalo mnogo ljudi brez "^°liko pa je prostora v niši?" šest • iinsameznih sobah je po tri, sob-lri °sem postelj, kakor so pač iiaa: ve'ike. Urejeno je tako. da d,.i^ moški in ženske ločene od-bajj hiši je prostora za nekaj 'ha 300 ljudi. Žensk je razmero-trti 'rial°. morda komaj eno češki!, • kupnega števila. Izmed mo-h^d Precej brezposelnih, nekaj IjiM!3.- Ostali so invalidi, stari ” Ud .“ ^olucija v zavetišču ha de" St>^a v vi's°kem pnliičju Ra je čakalnica. Precej dol- kaj m, °rna dvorana, kjer je ne-ha n ,z 'n klopi iz surovih Tudi sejanje in sajenje je šlo UH ‘ Ije so obdelali kakor po navadi. Z združitvijo njiv so pridobili n e. Sedai klije v zemlji 7 ha krompirja, 3 ha ovsa. 50 oralov koruze in fižola, 28 oralov ječmena ... Pa tudi v tem pogledu je treba opozo-ri m oo- do tudi — sladkorno peso. Da, sladkorno peso, ki jo naša industrija tako hudo potrebuje. Ob večerih, po delu pa možuje-jo o vseh teh novih rečeh. In se spomnijo še vojske. , To je pa reš prava narodna vojska! Katera vojska pa je še doslej pomagala našemu kmetu pri delu? Naša pa!" A mi vemo še nekaj. Prihodnje ir'o ho *t', ar še vsa drugačna. Letos -e bil šele prvi 'začetek, ni-va šola, ki so se v njej za bodoče mnogo naužili. Kategorija Samci nad 20 let od 18 do 20 let od 16 do 18 let pod 16 let družinski poglava od 16 do 18 let pod 16 let delavci dnevno uradniki mesečno Delavci iz cone A, ki j ib je v Beogradu okrog 300, so s svojimi delovnimi podvigi že zbudili pozornost svojih beograjskih tovarišev. Spočetka jih ni bilo toliko. Njihovo število se je dopolnilo nekako pred tremi meseci. Predzadnjo nedeljo sodelovali pri množičnem dek i eograjskih ulicah. Zaposleni bili predvsem v Dečamki ulici, kjer sedaj urejajo manjši park, okrog katerega bo speljana tramvajska proga. Omenjeno ne- moški ženske moški ženske deljo so bili na prostovoljnem de- 420,— 340,40 10.920,— 8.850,40 lu 3 ure. Med njimi je bilo tudi 352,20 273,90 9.157,20 7.121:40 lepo število primorskih Italijanov. 293,50 246,50 7.631 6.409,— Novinarjem so izjavili, da so za- 156,50 156,60 4.069,— 4.069,— dovoljni, ker uživajo docela enake ki »o v službi od 1. okt. 1946 dalje pravice kakor ostali Jugoslovani. Nikoli ne bodo pozabili bratskega 336,— 294,— 8.736,— 7.644,— sprejema, ki so ga bili deležni v 294,— 294,— 7.644,— 7.644,— Beogradu. Kako so naslalc delavske strokovne organizacije Sindikalno gibanje se ne razvija povsod istočasno, a obenem so tudi smernice različnih držav drugačne. Na razvoj sindikalnega gibanja vpliva predvsem gospodarska struktura dežele. Razvoj sindikalnega pokreta je, kakor smo že omenili, tesno navezan na razvoj kapitalizma. V Angliji, matici kapitalizma, se pojavi sindikalni pokret pod imenom „Trade Union". Močni industrijski razvoj — spričo trgovine s kolonijami in drugimi svetovnimi tržišči — angleško delavstvo ni tako hudo občutilo tako krizo zaradi nezaposlenosti kakor drugod po svetu. Kapitalist je potreboval delovno silo in je zato tudi delavca plačal tako, da je lahko zadostil minimalnim potrebam svoje družine. Ne gre torej za sentimentalnost ali dobroto delodajalca, temveč le za čisto oportunistično gledanje na stvar. Borbenost delovnega ljudstva za boljše življenjske pogoje in socialno enakopravnost je z druge strani omajalo sindikalno vodstvo samo. Cim so se nekateri voditelji povzpeli do višjih položajev, so iz oportunističnih razlogov enostavno izdali interese delovnega ljudstva. Sindikati so vodili politiko „lavi-ranja" med dvema glavnima strankama, liberalno in konservativno. Skušali so usmeriti sindikalno gibanje v čisto oportunistično ekonomsko stran ter odvrniti delavstvo od borbe za politične pridobitve, brez katerih ekonomska osamosvojitev ni mogoča. Isto vlogo igra v Ameriki ..Federacija dela", ki , iavira" med demokratično in republikansko stranko. Delavsko gibanje v Ameriki ni borbenega značaja, ker tudi tam nezaposlenost ne pride do izraza. Ce delavec ne najde zaposlitve v tovarni, se enostavno odseli na deželo, kjer takoj najde delo na „far-mah" (veleposestvih). Močan razvoj nemške industrije v početku 20. stoletja in v zvezi z njim konkurenca tovarniških izdelkov na svetovnem trgu močno vpliva tudi na angleško industrija Iluzija, da je mogoče rešiti delavsko vprašanje le na ekonomski bazi. se popolnoma razblini. Nastane nova ..Delavska stranka — Laboar parti", ki skuša rešiti problem nezaposlenosti z odpuščanjem tuje-rodcev iz tovarn. Delavski voditelji se poslužujejo malo bolje plačanega delavstva (delavske aristokracije) in stopijo na sl.) a n bur-žuazije. Vse sile delavskih izrodkov in buržuazije deiujeio na tem, da se proletarske množice odvrnejo od politične borbe, i aburi-stom do danes ni uspelo rešiti niti eno delavsko vprašanje. Angleško delavstvo vse bolj spoznava, kam vodi ta politika in prišel bo čas, ko bo tudi angleški proletariat libra! pravilno progresivno smer. ki jo je ubralo delavstvo po drugih evropskih državah. Straji 4 _________________________________Delavsko-kmeCka enotnost Kako bomo kosili in spravljali seno Začelo je najtežje, a obenem najvažnejše kmečko delo — košnja. Vsem nam je dobro znano, da tiči napredek našega kmetijstva v živinoreji. Samo ob sebi pa je u-mevno, da brez dobre krme in to pred vsem sena ni mogoče govoriti o živinoreji. Poudarjamo, da zavisi napredek naše živinoreje ne samo od količine, nego tudi od kakovosti sena. Ravno glede kakovosti krme pa je treba spregovoriti nekaj besed. Od česa je odvisna kakovost sena? Pred vsem vpliva na kakovost sena — čaš košnje. Ni vse eno, kdaj kosimo, če namreč kosimo pravočasno ali pa prepozno. Cim mlajša in finejša je trava, tem več sladkorja, škroba in beljakovin je v njej. Cim bolj se trava približuje svoji popolni zrelosti, tem trša in težje prebavljiva postaja. V času popolne zrelosti gredo vse hranilne snovi v seme; listju in steblu, ki pride pri košnji največ v poštev, ostane le manjša množina omenjenih snovi. Glavni sestav stare trave pa je težko prebavljiva vlaknina (celuloza). Pri pozno pokošeni travi odpade seme in z njim večji del hranilnih snovi. To mora vsak napredni kmet vedeti in se po tej ugotovitvi ravnati. Kositi moramo, ko so trave v cvetju. Ker pa vse trave ne cve-tejo naenkrat, se ravnamo po travniški bilnici (festuca) in pasji travi (dactilis glomerata). S pravočasno košnjo si preskrbi kmet tečno in hranilno krmo. S prepozno košnjo pa spravi na senik krmo, ki se po svoji krmilni vrednosti ne razlikuje od slame. Od vseh krmilnih rastlin je detelja najbolj prizadeta pri pozni košnji. Ce jo kosimo pozno z namenom, da pridobimo nekaj več krme, zgubimo pri košnji listje in cvetje detelje, v katerih je večina hranilnih snovi, ostanejo nam le stebla, najslabši in najmanj hranilni del rastline. Tudi pri sušenju in spravljanju šena moramo pravilno ravnati. Cim pravilneje se seno posuši in shrani, tem boljše ostane. Ze samo sušenje zmanjša tečnost in hranilno vrednost krme. Se slabše je pa, če še krma večkrat zmoči, ali pa ostane preveč časa na travniku. Dobro in slabo seno Vrednost* različnih vrst sena je razvidna iz sledečih podatkov: Seno dobre vrste vsebuje 9.7% beljakovin, 41°/n škroba, 2,5% tolšče, 26.3% težje prebavljive hranilne snovi — vlaknine (celuloze). Seno slabe vrste ima pa le 7% beljako Vin, 1.5°/n tolšče, ter - 33.5% vlaknine. Dobra otava vsebuje: 11.5% beljakovin, 39.4°/^ škroba, 3.4% tolšče in komaj 22.5% vlaknine. Pšenična slama 3«/ beljakovin, 36% škroba, 1.2% tolšče in 40«/n vlaknine. Omenjene številke nam povedo le množino hranilnih snovi, ki je seno vsebuje. Ze iz teh šte-^ ,vilk je razvidna velika razlika med slabim in dobrim senom. Pri dobrem, pravočasno košenem in pravilno shranjenem senu imamo dosti manj vlaknine kot pri slami in slabem senu. Stvar nam postane še bolj jasna, ko pogledamo tabele, iz katerih je razvidno, koliko hranilnih snovi ene in iste krme žival lahko izkoristi. Tako vidimo n. pr., da od 22.5% vlaknine v otavi žival izkoristi — prebavi 14% te snovi, medtem ko izkoristi rastlina od 33.5°/n vlaknine v slabem senu le 15 odstotkov. Pri otavi ostane torej 6.5°/ , pri slabem senu pa 18 odstotkov vlaknine neprebavljene. Pri pšenični slami pa prebavi živina od 400/n celotne vlaknine le 20 odstotkov te snovi. Torej je seno tem redilnejše, čim prej je pokošeno. Zgodnja košnja daje nekaj manj sena, a je to zato bolj tečno in hranilno. V prehrani mlade živine in mlečnih krav igra zelo važno vlogo množina beljakovin. Kar so za človeka meso ali jajca, to so za živino beljakovine. Seno dobre vrste ima približno 10% beljakovin, ono detelje pa celo 13.3<>/n. Pozno pokošeno in slabo spravljeno seno ima le 7% beljakovin in še te so težko prebavljive. Novo, neuležano seno ni povsem zdravo. Je teže prebavljivo od uležanega sena in večkrat povzroča vnetje želodca, drisko, močno žejo in še druge nevšečnosti. Priporočljivo je torej novo seno mešati z razno klajo n. pr. s svežo travo ali korenjem. Z druge strani pa tudi prestaro seno ni prav tečno in tudi nima prave hranilne vrednosti. Ne oklevajmo s košnjo! Kdor prepozno kosi, spravlja na senik slamo namesto sena. Hranilna vrednost sena je odvisna od časa košnje. Takoj po košnji zravnamo krtine, branimo travnike s travniško brano in pognojimo travnike z gnojnico (toda ne ob suhem vremenu) in s kompostom. Poljedelstvo Ne mudimo sc z žetvijo, da nam žito preveč ne dozori. Zeti je treba, ko je zrno testeno in nč pretrdo. V višjih predelih okopavamo v tem mesecu krompir. Tudi pri tem delu moramo biti previdni. V rahli in suhi zemlji ne smemo okopavati krompirja preveč na visoko, ker na ta način preveč dvignemo zemljo in povečamo izhlapevanje vlage. Bolje je v takem primeru njivo večkrat opleti in prerahljati, kakor pa da jo „obra-čamo". Ce se pojavi strupena rosa (peronospora), moramo škropiti z modro galico kakor trto. V primorskem pasu bomo pričeli kopati krompir. Takoj po žetvi in ko skopamo krompir, moramo njive plitvo izorati in sejati činkvantin, repo ali na Krasu ajdo. Tudi letos nam bo primanjkovalo krme in zato moramo posvetiti vso skrb setvi koruze, „pitnika", krmilne repe in pese. Noben košček zemlje ne sme ostati neobdelan. Sadjarstvo « Napovejmo odločno borbo vsem škodljivcem sadnega drevja. Letos je hruškine nasade napadla „hru-škova mešica". V plodu namreč Kako sušimo in shranimo seno Pokošeno travo navadno razgrabimo enakomerno po senožeti. Ce kosimo v deževnem vremenu, naj seno ostane, dokler se vreme ne ustanovi. Ce so senožeti vlažne (močvirje, mlaka), moramo travo speljati v bolj suh kraj. Na senožetih, kjer se seno ne more posušiti v enem dnevu, ga pred večerno roso zgrabimo in postavimo v „kope“. Cim se naslednjega dne zemlja posuši, moramo travo razmetati. Na senik spravljamo le popolnoma suho seno. Po nekaterih krajih, kjer ni mogoče posušiti otave ali poslednje košnje detelje ali lucerne, spravimo krmo v insilažne jame, ali pa pripravimo tako zvano „sivo seno". Seno, ki ni dovolj suho za na senik, zložimo in dobro stlači-mo v večje kope. V tem primeru mora biti seno tako stlačeno, da zrak ne more do njega. V senu se razvije občutna toplota, tako da prične fermentirati (vreti). Pri tem dobi poseben vonj in okus. Ce je seno na ta način dobro stlačeno in s kamni obloženo ter pokrito, tako da mu dež ne škoduje, ga živina s slastjo uživa. S tem senom jo začnemo krmiti po 6 tednih. dobimo po 10 in še več črvičkov. Obirati moramo vse odpadlo sadje in ga sežgati ali pa prekuhati za prašiče. Tudi jabolčni zavijač (črv v jabolkah) je stalni gost naših sadnih jabolčnih nasadov. Proti temu škodljivcu nastopamo po navodilih, kakor smo jih objavili v zadnji številki našega lista. Obirajmo in uničujmo vse odpadlo sadje, obenem odstranjujmo z dreves skorjo, mah in lišaje, prava gnezda vseh škodljivcev sadnega drevja. Vinogradništvo V vinogradih moramo zasledovati razvoj plesni in peronospore te pravočasno nastopiti proti tem škodljivcem s škropljenjem in žvepljanjem. Proti' gozdnemu molju moramo škropiti s svinčenim arze-natom. Odpravimo nerodovitne poganjke. Zaradi deževne pomladi so v vinogradu zaostala važna dela. Ponekod kmetje vinogradov še niso okopali in opleli. Neopletim in neobdelanim vinogradom zelo škoduje suša, obenem pa so podvrženi raznim škodljivcem. V Čebelarstvo V tem mesecu dobimo rojce, ..družice". Kakšen panj bo morda rojil v tretjič. V čebelarstvu ne bodimo preveč lakomni! Kasni roji so malo vredni in zato jih moramo združiti, ali pa rojenje preprečiti. Bolje je imeti manj močnih panjev, kakor pa veliko število panjev slabičev. Skrbimo, da je v bližini čebelnjaka vedno dovolj čiste pitne vode! Pazimo, da se v panje ne zavleče in tam razkoli čebelni molj in ne uniči satovja in zalege. Stare panje moramo pred uporabo dobro očistiti in razkužiti! Ce imamo na razpolago dobrega satovja ali umetne medste-ne, ne smemo naenkrat v panj položiti vseh okvirjev, ker v tem primeru čebele večkrat ne dovršijo prav nobenega satja. Perutninarstvo Posebno pozornost moramo posvetiti v tem mesecu čistoči naših kurnikov. Letos se je po več krajih razširila perutninska kuga. To je zelo nevarna bolezen, ki je nekaterim kmetom n. pr. v Pradah pri Kopru uničila vso perutnino. Najboljše preventivno sredstvo proti tej bolezni je čistoča v kurnikih in njih razkuževanje. V primeru bolezni moramo prijaviti veterinarskemu oddelku, ki bo pravočasno ukrenil vse potrebno, da se perutnina cepi in se na ta način prepreči razširjenje te bolezni. Kletarstvo Kdor še ni pretočil vina, naj ne odlaša, ker v tem mesecu postane v kleti toplo in vino se lahko skvari. Ko vino pretočimo, pazimo, da bodo sodi vedno polni. Tudi ne smemo pozabiti na prazne sode. Te moramo dobro požveplati. Toplo klet moramo ponoči prezračiti, podnevi pa mora biti zaprta. Vinu, ki bi se utegnilo skisati, moramo dodati predpisano množino ..meta-bisolfata". Dr. F. J. Zajedavci na vrtninah Kapusov belin in bolhad Spomladi tudi precej na gosto poletavajo beli metulji kapusovega belina. Ta prvi rod metuljev odlaga jajčka predvsem na divje križnice in zato ni neposredno škodljiv. Toda iz tega rodu se bo razvil v teku poletja nov zarod metuljev, ki zna biti pri daljši suši zelo številen. Drugi rod metuljev bo odložil rumena jajčka na zelje in druge kapusnice v skupinah na spodnjo listno stran. Iz jajčk izlegle gosenice bodo od julija dalje grizle kapusnice in, če bodo zelo številne, jih bodo obžrle do golih reber. Seveda le, če jih bomo mirno gledali pri njihovem početju. Ker pa želimo uživati pridelke kapusnic, bomo zajedavce vztrajno uničevali. Navajali bomo otroke, da bodo lovili metulje v mreže, ker bomo s tem preprečili močnejši nastop škodljivega drugega rodu poleti in jeseni. Od julija dalje bomo večkrat pregledali kapusnice. in sproti zmestili jajčka in mlade gosenice, dokler so še v skupinah po listju. Ce so se gosenice že razlezle po Ustju, jih uničimo tako, da poškropimo napadene rastline s tobačnimi ali pa z arzenovimi sredstvi. Ker tobačnih sredstev še ni dovolj na razpolago, bomo uporabljali apneni arzeniat v 0.3%-ni raztopini, kar pomeni, da moramo v 1001 vode zmešati 300 gr arzenita. Ce so se po škropljenju gosenice še od kod priteple, ali so metulji odložili nova jajčka, škropljenje po potrebi večkrat ponovimo. Vendar moramo zadnjič škropiti vsaj 5 do 6 tednov, preden pospravimo pridelek z vrta, da se v tem času strupeni arzenik spere z rastlin, ker bi nam sicer lahko škodovalo uživanje škropljenega pridelka. Pomlad privabi že sedaj na mlade kapusnice majčkene hroščke, ki na gosto luknjajo mlade lističe. To so 1,5 do 3 mm veliki kovinasti bleščeči hroščki bolhači, ki se obnašajo kakor bolhe, ker zelo spretno odskočijo, če se jim približamo. Poleti se bodo pojavili še številnejši hroščki drugega rodu, ki bodo ob suši obžrli kapusnice in zavrli njih rast. Bolhače uničujemo z enakimi škropivi kakor kapusovega belina. Lahko pa jih tudi lovimo in sicer na desko, ki smo jo premazali po obeh straneh z goseničjim lepilom In na katero smo pritrdili z enakim lepilom premazano platno, da visi z deske. Take lepljive lovilni-ce stezamo tik nad rastlinami, pri čemer prevarani bolhači skačejo na lepljivo platno in desko. Lov večkrat na dan ponovimo, doklef nismo polovili vseh bolhačev. Bolhače odvračamo od zeljnikov s tem, da okoli rastlin potresemo tobačni prah, lesni pepel ali pesek, ki je bil namočen v petrolej, terpentin ali karbolinej. Treba je tudi uničevati plevel iz družine križnic, zlasti divjo repico in njivsko gorjušico, ker se bolhači tudi na njih zaredijo. Listne uši in fižolove pršice Fižol bodo napadle bolj ali manj številne — kar bo odvisno od suhega ali vlažnega vremena — fižolove listne uši, ki bodo sesale njihove poganjke in lisje ter ga s tem zavirale v rasti, ali ga celo docela pogubile. Ubranili ga bom0 pred vsiljivkami, če ga bomo večkrat poškropili s tobačnimi škro' pivi, ali potresali s tobačnim prahom. Nekoliko poznme kakor listne uši in sicer v juliju se bodo na fižol11 razvile drobne, pajkom podobno živalce, fižolove pršice. To so pol centimetra, s prostim očesom komaj vidne živalce, rumene, sivo-rjavkaste ali rdečkaste barve, k> sesajo liste na spodnji strani, pozneje pa tudi poganjke in stroke-Zaradi srkanja se na listih poka' žejo na gosto posute bele lise, al> pa listi v kotih med žilami na lahko pordečijo, nato porjavijo in s« predčasno posušijo. Pridelek s ta kih rastlin je zelo slab. Pršice hudo pritiskajo zlasti, če je poleti® vroče in sušno, ker se tedaj zel° naglo razmnožujejo. Tudi proti tej zajedavki se dobro izkaže škropljenje napadenih rastlin. Ko julija opazimo pršice na fižolovem listju, ga poškropimo 4 2% žvepleno-apneno brozgo ali P3 z 1%-niin solbarjem. Poškropiti le treba zlasti spodnjo listno stran* ker se pršice tam zadržujejo. V 8 do 10 dneh škropimo ponovno, a* ubijemo pršice, ki so po prven? škropljenju izlezle iz jajčk, kai1' na jajčka škropivo ne deluje, h3 bomo fižol potrgali, moramo vs ostanke fižolovih rastlin, ki nosi)3 na sebi pršice, sežgati. Fižolovi bomo morali ožgati nad ognjen’! ali pa jih namočiti v razstopiP. karbolineja, da uničimo pršice, k so se poskrile v njihove razpok3' Dr. Ivan Brišrt- KMETIJSKA DELA v mesecu juniju . Gozd na Krasu naš najvažnejši kmetijsko gospodarski problem i V zadnjem »Gozdarskem vestniku« je objavil naš goriški gozdarski strokovnjak tov. Šebenik članek o pogozdovanju na Krasu. Ker je to vprašanje splošnega pomena, tudi za gornjo tržaško okolico in del tr-■ža.ške Istre, ga objavljamo v naslednjem izvlečku. Kras je še vedno siv in pust in se posmehuje človeškemu trudu. Kaj je vzrok, da njegovo dosedanje pogozdovanje ni doseglo večjega uspeha? Predvsem večina ljudi še danes ne more razumeti, da se ne izplača pogozdovati pašnika z drevjem, ki bo šele po petih desetletjih donašalo nekaj neposredne koristi. Ne more prav oceniti dejstva, da gozd odločilno vpliva na krajevno podnebje, da ustvarja pogoje za življenje drugim kulturam. Brez gozda tudi na Krasu ni mogoče misliti na uspešni razvoj vsega ostalega kmetijstva. Ni je melioracije, kjer niso rešena vprašanja suše, -vetra in humusa. V zadnjih desetletjih je Kras doživel velike krize. Dve svetovni vojni sta omajali gospodarsko stanje ljudstva, ki je moralo živeti iz rok v usta in ni utegnilo misliti in skrbeti desetletja naprej. Vmes pa je fašistična Italija docela zanemarila Kras in njegovo pogozdovanje. j Kako so pred 10 leli | čuvali Ho gozdove In vendar so se pomena gozda na Krasu že davno v polni meri zavedali. Najstarejši statut mesta Trsta iz I. 1150. je izrecno odrejal negovanje gozdov, prepovedoval njih uni- čevanje z ognjem in prekomernim izsekavanjem. L. 1350. so prepovedali kozjerejo in sečnjo gozda v času od začetka maja do konca septembra. L. 1411. so prepovedali klestenje gozdnega drevja. Torej so pred 800 leti skušali zavreti propadanje gozdov tam, kjer je sedaj goli Kras. Pravo uničevanje gozdov na Krasu v »korist« pašnikov sc je začelo v 16. stoletju. Toda to je pomenilo tudi pričetek občega propadanja kraškega kmetijskega gospodarstva. Vprašanje pogozdovanja se le pojavilo na Krasu sredi prejšnjega stoletja. Zaradi o-pustošenja narave so postale medtem talne in podnebne razmere zelo težavne. Po vrsti neuspelih poskusov so ugotovili, da je presadnja dvoletnih sadik črnega bora iz drevesu1' ce najuspešnejši način pogoi! dovanja. Črni bor je odpore’11 proti suši in vetru, sila skN' men in ustvarja vendarle len humus. Treba je, da Pf pogozdovanju sodeluje vse d0-čc prebivalstvo. Pa tudi P1 odpravljanju vseh škodi j p1, pojavov, ki kakor koli uničuj3 jo ali omejujejo rast kraške^ gozda. Inž. Šebenik se pri tem ^ ‘•ta vij a predvsem pri dveh * ’ ;h pojavih. Požar je pogost pojav • POKOSI pojo '.g. Krasu in povzroča veliko sk ' do ljudskemu gospodarstv ^ Včasih nastane iz kriminalP nagibov, večkrat je posleu , malomarnosti. S poučevanje111 propagando in dobro orgaP1^ Naloge naših zadrug To zadevo smo že obravnavali pod drugim naslovom, potrebno P« je, da se še ustavimo ob njej. Delovanje naših zadrug ne bi b>lo popolno in ne bi doseglo svojega cilja, če bi se omejili samo Pa nabavo kmetijskih in drugih Potrebščin. S tem bi pomagali čla-Pom samo enostransko in bi bili Prisiljeni iskati drugod, kar potrebujejo, posebno pa one vrste blaga, za katere se morajo obračati na oddaljena tržišča in ki jih tanko nabavijo samo v velikih iPnožinah. Ni dvoma, da napravijo zadruge svojim članom s tem ve-tiko uslugo. Člani to tudi upoštevajo in se v vedno večjem številu Poslužujejo svojih zadrug. Drugačna pa je stvar s prodajo kmetijskih pridelkov zadrugi. Tu vlada še veliko nezaupanje m člani često mislijo, da se za tem skriva nekaka organizirana goljufija članstva, posebno še ker gre tu za sprejem denarja za blago P° stalnih cenah in ni dana možnost za barantanje. Naš kmet je se vedno tega mnenja, da se mo-ra s kupcem pogajati in dražiti svoje blago, mora imeti občutek, Pa je zvišal kupcu nekaj na ceni, Pa je dosegel uspeh in blago bolje oddal, kakor če bi ga oddal zadrugi po določeni ceni. Ne zaveda Sp Pa pri tem, da mu je trgovec Parnenoma ponudil nižjo ceno in Jo nato višal do določene višine, "t Pa je vsekakor nižja od dnevne tržne cene. Zavest in vzgoja Pri prodaji pridelkov zadrugi Pianjkata pri našem članstvu zavest in predvsem vzgoja. Mnogi elani se pri prodaji blaga zadrugam smatrajo omejene v svoji svobodi, kar je ravno posledica Pomanjkanja zadružne vzgoje in ePta skupnosti predvsem pa dale-kovidnosti, kar se tiče dosege višjega cilja in pravega namena v bližnji bodočnosti. Pehanje za tre-biitne interese je zanikanje pravega stalnega interesa, je podpiranje stalne revščine in odvisnosti našega malega proizvajalca od špeku-Jantov. . ce so danski in nizozemski kmetje spoznali potrebo in s tem sveto korist, da vnovčujejo svoje pridelke s pomočjo zadrug, zakaj ne ,1 tudi naš kmet uvidel to potre-0? Ce se danski in švicarski kmet avedata, da svoje interese najbolje _eitita na ta način, da s skupno fganizacijo urejala domači trg in tdržujeta stalno ceno trgu, zakaj ,1 tega ne ukrenil tudi naš kme-tovaiec? . Tudi v omenjenih državah so 'Peli kmetje v začetku velike te-ave, toda z vztrajnostjo so jih teniagali in danes so njihove za-fdge važen činitelj na gospodar-aPJ polju, s katerim morajo vsi stali činitelj i računati, j Kakor pri nas so se morali za-riJžniki tudi tam boriti z nasprot-VP Propagando, posebno z gonjo (• skih in drugih špekulantov pro L ^drugam. Tako širijo danes ti Sv k anti parole o omejevanju (labode, o nizkih cenah, ki jih planejo zadruge itd. Glavnega seve-Za inp- Povedo, da gre samo za njih ■‘Užek, zaslužek špekulanta in za tav^nost proizvajalca in špekulan-(je T° je bistvo vse njih propagan-’ nezadovoljstva in godrnjanja. Vse to je v zvezi s pomanjkanjem zadružne zavesti. Zadruge pa so ravno zato tu, da odpravijo špekulacijo, da zagotovijo ves dobiček, ki ga ima špekulant, članom neposredno ali pa posredno preko zadruge. Tudi oni mali dobiček, ki ga imajo zadruge pri svojem poslovanju, je in ostane last članstva, ki ga uživa bodisi neposredno ali posredno. Saj je vse zadružno imetje last članov in tudi služi samo članom. Tega se morajo zadružniki v polni meri zavedati. Vedeti morajo, če se že poslužujejo zadruge, da je to ravno tako, kakor če bi se posluževali svojega lastnega voza ali motike. Ko se bo naš kmetovalec, član zadruge, tega zavedal, bo poslovanje zadruge mnogo lažje, bo zadruga lahko v večji meri služila interesom svojega članstva. Imeti je treba med očmi še eno važno dejstvo, ki bo našemu pro- izvajalcu kažipot v bodočnosti. Oddaja pridelkov v zadrugo bo imela za posledico, da bo zadruga začela iskati take trge, ki so ugodnejši za konzum proizvodov našega kraja, in lažjo ter ugodnejšo oddajo domačih pridelkov. S tem bo dana pobuda za večje poslovanje, ker bo prodaja pridelov zagotovljena. Na drugi strani pa bo zadruga s prodajo pridelkov neizbežno dovedla do zboljšanja in tipizacije posameznih vrst pridelkov. Članstvo se mora poleg tega zavedati, da bodo sledili časom lahke prodaje blaga časi, ko bo težko spraviti blago v denar. V takih primerih se navadno zgodi, da pustijo špekulanti pridelovalca na cedilu, dočim je dolžnost zadruge, da se pripravi tudi na to možnost. Ako bodo člani vse to že sedaj upoštevali, bosta izostali marsikatera nepotrebna kritika in godrnjanje. S. C. druge zanimali. To je za nas dobra šola. Zanimanje vseh članov, poštenje, požrtvovalnost so glavni pogoji za uspešno poslovanje vsake zadruge. Se na nekaj bi rad opozoril in to je enakopravnost. To je posebna točka, ki bi rad o njej povedal nekaj več. Da ne bo mogoče hkrati preveč, bom drugič. Zelo všeč bi mi bilo, če bi se kaj oglasili tudi drugi tovariši. Pisanje je težko in nerodno, zato pa naj samo zastavijo kakšno vprašanje in bo že kdo od strokovnjakov nanje odgovoril. O. N. Beseda našega kmeta V predzadnji številki „Delavsko-kmečke enotnosti" je tov. Janko Furlan v članku „Cemu so nam zadruge?" izrazil željo, da bi se čim več oglašali v tem našem glasilu. Mislim, da je ta poziv popolnoma na mestu in naši pošteni stvari v korist. Zato bom nekaj povedal. Res nismo vsi za pero, a naše naloge in dolžnosti so tako velike, da se moramo tudi tega na učiti. Zaenkrat mislim povedati to-le: Ko sem bil mlad, je veljalo splo šno mnenje, da časopis in knjiga nista za kmete. Pozneje je prišel fašizem — in naših časopisov in knjig ni bilo več. Čakali smo dolgo let svobodo, ki smo jo z dragimi žrtvami tudi dosegli, vsaj za pretežno večino našega naroda, mi tukaj pa samo deloma. Vendar smo napravili dober korak naprej. Imamo svoje časopise, svojo knjigo, naša beseda bo morala biti enakovredna in enakopravna italijanski. To pa še ni vse, kar zahtevamo. Se mnogo si bomo morali priboriti na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Priboriti pravim! Samo od sebe ne pride nič in nihče nam ničesar ne bo ponujal, ampak bomo vse dosegli z borbo in samo z borbo. Nekateri pravijo, da se jih to ne tiče, drugi, da opravimo brez njih, tretji da so že utrujeni in ne vem kaj še vse. Sami se ne zavedajo, kako s tem grešijo in da je njih zadržanje izdajstvo nas, njih samih in bodočnosti vsega naroda. Kdor stoji v teh resnih časih ob strani in ne pomaga v naši borbi, v skupni borbi enotnega slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, ne želi dobro ne temu ljudstvu ne sebi. Vsi smo kot vejice z enega debla in med seboj odvisni in povezani. Ce smo le malo zavedni in res pošteno mislimo, bomo prav radi pomagali, čim bolj sodelovali in posnemali one, ki se žrtvujejo. Prilik je dovolj, saj imamo toliko koristnih organizacij. V prvi vrsti pa je dolžnost nas kmetov, da sodelujemo v onih organizacijah, ki so za nas in ščitijo naše interese, naše gospodarstvo. Svoje lastno gospodarstvo moramo upravljati sami, za napredek naše- ga gospodarstva pa se moramo zanimati vsi skupaj. Niti en sam ne sme odpasti. Ne vem, zakaj se nekateri tako bojijo sindikatov. Ali je n. pr. naš kmečki sindikat zato, da nam bo škodil, ali da bo deloval v našo korist? Seveda ne bo ne žegna ne strupa, če se ne bomo sami zanj zanimali. Sindikat smo mi, združeni kmetje, za dosego določenega namena. A pridimo skupaj in se pogovorimo in bomo videli, koliko imamo skupnega dela, skupnih nalog in kakšen je skupni -namen sindikatov. Skupno reševanje gospodarskih vprašanj za posamezno vas, za več vasi (okraj) in tudi celo pokrajino, to je naša naloga. Mislim, da spada sem vprašanje nalog, ki bi o njih rad kaj več spregovoril. Z današnjimi vrsticami bi rad povedal to-le: Bil sem precej po svetu in videl napredne kraje, kako gospodarijo. Kjer so bili le malo napredni gospodarji, so se združili v zadruge. Ene so uspevale, druge ne. Kmalu sem se prepričal, da so napredovale samo zadruge, kjer so bili pošteni, požrtvovalni gospodarji, ali kjer se člani niso bali povedati svoje mnenje in kjer so se za delovanje za- Škropljenje proti peronospori Vsak naš vinogradnik prav dobro ve, da je peronospora ena najhujših bolezni vinske trte. Peronospora viticola je prvotno znanstveno ime za glivico, ki povzroča to bolezen; danes jo pravilno znanstveniki imenujejo Plasmopora viticola. Vendar je ime peronospora že splošno v navadi. Pri nas pravijo tej bolezni tudi strupena rosa. Peronospora je bila prenesena v letih 1870. do 1876. na trtah iz Amerike. V letu 1878. jo je našel v francoskih vinogradih francoski znanstvenik Planchon, ki je tudi prvi izsledil trtno uš v Evropi. V letu 1880. se je razširila po vsej Italiji in tudi pri nas. Odtlej povzroča leto za letom slehernemu vinogradniku mnogo skrbi, truda in stroškov. Peronospora napada vse zelene dele vinske trte, vendar ji je spodnja listna stran, zlasti v bližini žilic, najljubša. Od oidiuma se peronospora razlikuje v tem, da glivic ni mogoče obrisati, ker segajo s svojimi korenikami, podobnim myceljem (podgobje, steljka) v no-trajnost lista in črpajo tam svojo hrano, dočim raste oidium samo na površini. Kjer se je na spodnji strani listja naselila peronospora, tem pobledi na zgornji strani listna plat. Ti madeži so podobni onim, ki nastanejo na papirju, če se olje razlije po njem. Pozneje madeži popolnoma porjavijo in oboleli list se začne sušiti ter končno odpade. Kakor rečeno, se peronospora ne zadovoljuje samo z listi, ampak napada tudi zarod, zelene mladike in grozdje. Obolelim mladikam odpadejo v kratkem času vsi listi in njih nezreli les počrni. Ce se ne posuši, pozebe po zimi, Ce bi za peronosporo obolele trte prepustili same sebi in jih nekaj let ne škropili, bi se posu-šilg. Obolele jagode porjavijo, se stisnejo in odpadejo. Grozdje obolelih trt ima drobne jagode, ki nikdar popolnoma ne dozorijo. Pripomniti moram še, da peronospora ne napada vseh trt enako hudo. Glivica peronospora v prerezu pod mikroskopom Gozdni poZati Kra°zar ie pogost pojav na su Su in povzroča škodo-Ijud-na„llu gospodarstvu. Včas.h b0vllnev iz kriminalnih nagi-l0n ’ Veokrat je posledica ma-l)r‘'rnosti. S poučevanjem, s ZaCjja5Jando in dobro organi-C(.jz *avhko preprečimo pre-fijlh 'o število izmed posled-hostn- ^ra?a so izginili var-haJil 1 svarilni napisi okrog ba j-, gozdnih nasadov. Tre-fUJo ’ obnoviti kakor po-'iaj z ^-jdove, ki so bili nck-'ffeci ra,?nf. za zaščito gozdov *>zdov»ozari in za izolacijo brrr-cba Pa je biti tudi pri- ,v'-ndn na požar. Pozivu h se je treba obvezno odzivati. Doslej ta odziv ni bil zadovoljiv in se navadno tudi ni izpolnil s potrebno naglico. Vsaka vas mora imeti svojo gasilsko četo za gozdne požare, kakor jo ima za hišne. Ta mora biti primerno o-prcmljcna za gašenje gozdnih požarov. Dolžni pa so ji pomagati vsi prebivalci vasi vselej, kadar nastane potreba. V naprednih deželah vzdržujejo izvidnice, ki tudi ponoči o-pravljajo svojo pazniško službo in poročajo o požarih. V SZ imajo spričo svojih nepreglednih gozdnatih predelov v kritičnih sušnih dneh celo letalsko stražno službo. Pri nas ne nočna ne letalska straža nista potrebni, a potrebna je vendarle skrb, da so ljudje pravočasno obveščeni o na- stalem požaru, da ga lahko že v začetku pogase. loto* sprevodni pteioo Kraški nasadi imajo še e-nega nasprotnika: borovega sprevodnega prelca. Kraševci ga dobro poznajo. V juliju obletava vrhove borovih dreves bel metuljček in odlaga jajčeca na borove iglice. Po nekaj tednih izležejo drobne gosenice, ki žro borove iglice, naglo rastejo, skupaj hodijo na pašo, si skupno pletejo zapredek na vejah in se skupaj sprehajajo. Z enega drevesa potujejo po zemlji na drugo, zmeraj kot nepretrgana veriga ali vrv. Gosenfca žre do pozne jeseni, potem prezimi v skupnem gnezdu in se na pomlad s prvim toplim soncem zopet spravi nad iglice. Konec maja odpotuje druščina v tla in se zabudi v ličinke. Iz te spet vzleti metulj. Ta prelec je v gosteh predvsem na črnem boru. A tudi ostalih borov in iglavcev ne zametuje in napada ponekod celo listavec in trte Ob močnem napadu odžre boru vse iglice. Zdrav bor sicer požene novo iglovje, pa čeprav ga je do pomladi vsega izgubil. Toda izguba mu ne prija, ga slabi, tako da postane manj odporen proti napadom drugih zajedavcev in bolezni, ki so mu lahko usodne. Pri zatiranju prelca sta se pojavila v zadnjem času novo gledanje in nov način. Poškodbe, ki jih je prizadejala peronospora raznim delom trte: jagodam, listu, grozdu in trsu. Kdaj škropimo? Peronospora se širi samo v vlažnem in toplem vremenu. Toplote mora imeti vsaj 20 do 25 stopinj. Pri nižji toploti se ne more razviti. Najbolj ji ugaja vlažna sopa-rica. Zelo prav ji pride tudi jutranja rosa, ki jo sonce ogreje. Na toplem in vlažnem listju njeni trosi zelo naglo izkalijo in bolezen se neznansko hitro razširi. V nekaj dneh bolezen prevlada in nobeno škropljenje ji ne more več do živega. Škropljenje pomaga namreč le, če smo ga opravili, preden se je bolezen pojavila. Zato škropite pravočasno in ne čakajte, da trte obolijo! Navadno je treba pri nas škropiti prvič sredi maja; drugič 14 dni pozneje, tako nekako v času cvetja; tretjič, ko je trta odcvetela; četrtič in petič po potrebi do začetka avgusta. Za prvo škropljenje porabimo po 1 kg, za drugo 1,5 kg, za tretje in nadaljnja škropljenja pa po 2 kg modre galice na 100 1 vode. Porabiti več kakor 2 kg modre galice na 100 1 vode je nepotrebno in potratno. Najboljša brozga Najboljšo brozgo za škropljenje napravimo takole: V dva čebra (eden je lahko manjši, drugi pa mora držati 100 1) nalijemo v vsakega po 50 1 čiste vode. Potočnica ali deževnica je boljša od studenčnice. Nato obesimo vi vodo v manjšem čebričku iztehta-no množino potrebne modre galice. Ko se je galica raztopila, pripravimo apneno vodo v drugem večjem čebru. V to ugasimo v 3 do 4 litrih vode, ki smo jo vzeli iz večjega čebra, v kaki posodi prav toliko dobrega živega apna. Nato precedimo ugašeno apno skozi sito v večji čeber. Končno dolijemo še vso raztopino modre galice iz manjšega čebra, pa pri tem tekočino v večjem čebru neprestano mešamo — in brozga je gotova. Na ta način napravljena brozga je najboljše kakovosti. Dela je sicer nekoliko več, toda brozga ;,e zalo mnogo več vredna. Zalo se ne bojte truda, ampak se ravnajte po tem navodilu! Brozga je dobra le sveža. Ne napravljajte zato nikdar več brozge, kakor jo lahko porabite v enem ali dveh dneh. Ce ste kdaj zaradi nastalega dežja prisiljeni prekiniti škropljenje, dodajte brozgi 1 do 2 žlici sladkorja in brozga se bo ohranila neizpremenjena teden dni. Dr. Ivan Baša Bodočnost tolminskega okraja Travniki, pašniki in les so bodočnost Tolmincev. Res, da so pašniki in travniki še zanemarjeni in bo treba nekaj let, preden bodo dokončno očiščeni in odmejeni od gozdov, In vsakokrat pokošeni tudi tam, kjer ii-vina ne more do njih. Toda že seda) je živinoreja dosegla predvojno stanje. Z načrtnim gospodarstvom se bo še znatno razvila, ko ji bo zagotovljena zadostna množina krme. 2e sedaj se dobro razvija kmetijska šola s svojimi 21 gojenci, ki bodo vsi sirarji, sadjarji, planšarji. V tolminski mlekarni, kjer Miekopro-met zbira in predeluje po 2500 1 mleka na dan, izdelujejo poleg domačega tudi že druge vrste sira, emeh-dolskega, trapistovskega, tripličkega. Stran 8 Delavsko-kmeCka enotnost Nabrežinska kamnoseška industrija Skrajnosti značaja kraške geološke tvorbe se nikjer v Slovenskem Primorju ne oeitujejo v taki meri kot na Spodnjem Krasu: apnenčeva gola in sprana rebra, skopa kraška polja t vrtačami 'doli nami), rešetasta tla s kamenito zemljo, pomanjkanje vode, gozdov, travnikov — burja, suša, skopi pridelki . . . Vse prej kot ugodni pogoji za kmetijstvo. Kolikor pa prihaja to v poštev, je skrajno skromno in zvezano s tako muko, stroški in rizikom, da more vzdržati samo naš zjekleneli človek. V takih težkih okoliščinah živi zlasti prebivalstvo nabrežinskega okraja, ki je kljub temu skrajno gosto naseljeno (menda nad li> ljudi na 1 kv. km). Ljudstvo je že zdavnaj iskalo zaslužek delno v evropskih in izvenevropskih deželah. Največji odtok so sprejemali Trst, v novejšem času tržiške ladjedelnice, a še prej so mnogi našli zaposlitev v nabrežinskih kamnolomih. 2000 let sivega marmorja Nabrežinska kamnoseška industrija svetovno znanega sivega marmorja sega v rimljansko dobo (okrog 2000 let nazaj), Rimljani so cenili njegova odlična svojstva v stavbarstvu in so ga nedvomno lomili v znatnih množinah, pa se naj večji kamnolom na Primorskem še sedaj imenuje ..Rimski kamnolom" — „Cava romana". Ta industrija se je posebno razmahnila v drugi polovici, zlasti pa v zadnji četrtini prejšnjega stoletja. Z razvojem ostalega, predvsem pa industrijskega gospodarstva se je kamnoseška obrt naglo razvila v industrijo, v kateri se je vedno bolj odražal talent našega delavca, ki se je v čestih primerih dvignil do umetniške višine. To je odlično podpirala obrtna šola v Nabrežini, zlasti pa pod vodstvom pokojnega Avgusta Tanceta. Proti koncu minulega stoletja so dali kamnolomi tisoče kub. metrov kamna in sa ga izvažali zlasti v velemesta (Dunaj: gradnja parlamenta in borze, Budimpešta: ju-stična palača in opera) ter v druge evropske in izvenovropske države. iV petih letih so za zgoraj omenjene stavbe izvozili skoro 8000 kub. m kamna. V dobi od 1900 do 1915 je bilo zaposlenih v 23 kamnolomih okrog 3000 delavcev (kamno-lomci, kamnoseki, likarji, kiparji I. dr.), pretežno iz našega okraja, sosednih spodnjekraških vasi ter Furlanije. Blagodat propadlega režima .,Rimski kamnolom" dovolj živo kaže ,,blagoslov" fašističnega .ežl-ma in njegove ..visoke civilizacije": od najmodernejših strojev sta ostali dve žagi na diamant, 4 na pesek, ena diamantna cirkularka, nekaj električnih motorjev — vse pokvarjeno. Enako je z 265 m dolgo železnico (od kamnoloma do železniške postaje, s kamnoseško delavnico, uradi, stanovanji). Molk siren, molk kladiva, zamr- la pesem od sonca ožganih mišic. Štirje kamnolomi s skupno 43 delavci predstavljajo poslednjo vejico nekdaj mogočnega debla. Bi-vij-Trst, Bivij-Tržič, Nabrežina-Trst in nazaj je dnevna pot onih, ki bi radi oživili ohromelo industrijo. Nabrežina, ki se je razvila ob težkem delu nabrežinskega kla-divarja, pa propada in zaskrbljena čaka. kaj prinese jutrišnji dan njej in njeni neposredni soseščini. Na pragu nove dobe Razumljivo, da je ta industrija kot osnovna gospodarska panoga posegla globoko v gospodarsko življenje našega okraja in je kljub spremembi in prilagoditvi okraja novim prilikam, še vedno vprašanje splošnega značaja in življenjskega pomena. Z nastalimi in morebitnimi novimi državnopravniml, političnimi in drugimi spremembami (Tržič: pod Italijo, Trst: preusmeritev gospodarstva) bi se moglo to itak že dovolj težko stanje še poslabšati in potisniti delovne moči v obupen položaj. Razni zaslužki „od danes do jutri" niso nobeno jamstvo za zboljšanje in utrditev gospodarstva. Končno pa je v naši naravi, da svoje življenje po možnosti na svojih rodnih tleh nadaljujemo in zaključimo. Naše vprašanje Zato ni eno in isto, kako je z vprašanjem naše kamnoseške industrije: Bo-ii obnovljena in poet kakšnimi pogoj)? Ne le njeno delavstvo, vsi smo na njej življenjsko zainteresirani. Saj vendar ni to — če pravilno gledamo — zgolj zadeva kamnoseštva, marveč vsega okraja in njegove bližnje in dali ne kmet, ne obrtnik ne trgovec in niti izobraženec ne morejo in ne smejo mimo tega vprašan, a. Pravilno in pravočasno moramo razumeti medsebojno povezanost in sovisnost ter uvidevno, skupno in vzajemno reševati zadeve, ki odločajo o naši gospodarski in obči usodi: razumno moramo vložiti osebne interese, politične in druge posebnosti v okvir skupnosti. Ne gre pa samo za naorežinsKo kamnoseško industrijo, ampak hkratu tudi za ostale kamnolome na našem ozemlju (repenski, repen-taborski itd.). Vsi imajo isti interes, pred vsemi stoji isto vprašanje dela in zaslužka ter ž njim seveda tudi vprašanje gospodarske oblike te panoge. Da so ta pereča vprašanja kljub sedanjemu mrtvilu živa, govori že dejstvo predlanskim ustanovljene nabrežinske kamnoseške zadruge. Razumevanje in volja neposredno prizadetih sta tu, manjkata pa dva pogoja: trg in kapital. Čeprav je delovanje zadruge trenutno nemogoče in gospodarskih zakonov ni mogoče poljubno spremeniti, bi bilo vendar zgrešeno in škodljivo pustiti to vprašani« ob strani, češ da bomo Izumrle delavnice Prva svetovna vojna je premaknila državno mejo na vzhod in s tem zadala tej industriji usodni Udarec. Se en vzpon v letih 1925 do 1929 za gradnjo železniške postaje v Milanu — in delo je ohromelo. Pa tudi takrat je delala komaj desetina ljudi (300). Danes leži pred nami žalostna klika ruševin. 2e sam pogled na Sredi Brkinov, na grebenu gričevja, ki se vzpenja iz Harii do Rtviž, se razteza znana brkinska yas Pregarje, Kot vse brkinske vasi, se je še posebno Pregarje izkazalo v osvobodilni borbi. Zaradi svoje zavednosti in borbe za osvoboditev je bila vas maja )944. leta požgana kot več drugih okoliških vasi. Toda kaj kmalu po osvoboditvi se je začelo Pregarje obnavljati. V požgani vasi je zaživelo novo življenje. Malo ie še nepokritih hiš, nove, lepše hišice, prostorne in zračne rasejo iz tal, skoraj vsak teden. To je zasluga pregarskega delovnega ljudstva in še posebej pregarskih zidarjev. Pregarski zidarji, ki so dobro fenani daleč naokoli, od Matulj do Postojne in Kozine, pa ne obnavljajo samo svoje vasi. Povsod jih najdeš: Vidiš jih v Bistrici, kjer grade nove delavske hiše, na Bukovici, kjer popravljajo opekarno, po sosednjih požganih vaseh, ki jim obnavljajo domove, po Tatrah, na Kozjah, Slivju in drugod. Marljivi so, neumorni, mojstri v ne soseščine, — je, oziroma bo moralo biti stvar naše nove deželne uprave. Predvsem je to naše vprašanje, ker zadeva naš kruh, našo gospodarsko trdnost, trajnost, solidnost, ker tiči v njem poroštvo poštenega zaslužka. Prav zato se moramo zavedati, da ne delavec svojem delu. Pošteno delajo. Zato jih vsak rad vzame na delo. Ker niso imeli prilike, da bi se v šolah izučili, so se sami zbrihtali. Priletni pregarski zidar Samsa je sam napravil načrt in sezidal dva zvonika v Javorju in Zajelšju. V času borbe so bili eni v partizanskih vrstah, druge pa so že februarja 194S odpeljali italijanski alpinci v internacijo v Cairu Mon-tenotte, nato pa v Nemčijo v strašno taborišče smrti in obupa Skt. Georgen bei Gusen, kjer jih je ostalo samo iz Pregarja 12. Po osvoboditvi so si zavihali rokave in prijeli za delo. Leta 1945., ko se še niso vsi vrnili iz vojske in internacije, niso bili združeni in organizirani. Toda že prve mesece 1940. leta je bila ustanovljena na Pregarju obnovitvena zadruga, zidarji pa so se včlanili v Enotne sindikate. Pregarska sindikalna podružnica, kamor spadajo zidarji iz Pregarja in bližnjih Huj, šteje sedaj 123 članov, od katerih je bilo lani il proglašenih za udarnike. Zanimalo prej videli, kako se bodo stvari razvijale. Kolektivna rešitev Naj stvari potekajo kakorkoli, ukreniti je treba že sedaj, kar je mogoče, in vsestransko razmisliti nas je, kako deluje sindikalna podružnica in kakšne načrte imajo pregarski zidarji. Po dolgem neprestanem deževju je zasijalo pomladansko sonce. Velikonočna nedelja je. Pred lep 5 pregarsko šolo, ki so jo sami pred leti sezidali in jo sedaj po požigu obnovili, zapazim veliko skupino zidarjev. Eni balincajo, drugi sede na obzidku in se pogovarjajo o delu. Navežem pogovor s tajnikom. Kmalu se zbere okrog naju več starejših zidarjev. Skupaj smo bili v italijanskem in nemškem taborišču. Priletni Mihač, ki ni več upal, da bo še zagledal svojo družino, je sedaj dobre volje, krepki Grgur je zopet močan kot preje, naroča mi, naj kaj napišem za liste, da bodo brali, kako sedaj obnavljajo in delajo za gospodarski napredek, kot so preje za osvoboditev. Pripoveduje mi tajnik, mladi, navdušeni Milan, ves poln načrtov, včasih poseže vmes predsednik, tudi ostali povedo vsak svojo. Ponosni so na svojo sindikalno podružnico, ki nima ne sedeža ne pisarne, a dela in uspeva. Zidarji so razdeljeni v delovne skupine, tako da je v vsaki nekaj boljših zidarjev, nekaj novincev ia vajencev, delovddia pa je odgovoren za vso skupino kot oče za Pregarski zidarji o načinu, kako bi se industrija obnovila, oziroma kako bi čim bolj služila interesom delovnega ljudstva. Na čim širši osnovi in s čim večjim razumevanjem neposredno in posredno prizadetega ljudstva se to rešuje, tem boljša in pravilnejša bo rešitev. Medsebojna moralna in materialna pomoč, povezanost in vzajemno sodelovanje niso prazne besede, ampak so nujnost v naši stvarnosti, so življenjsko napotilo v borbi proti onim. ki se poslužujejo vseh mogočih in tudi najbolj nemora'nih in podlih sredstev z edinim namenom: po- novno gospodarsko in duševno ukleniti ie dovolj zmrvljenega delovnega človeka v novo, še večjo sužnost. Res je, da smo trenutno v takem položaju, da si moremo dali samo koristna napotila, a kdo je kriv, da ne zmoremo več kot to? Mi — oropanci ali oni, ki so nas zversko izropali, ponižali in vztrajno sramotili naše narodno in človeško dostojanstvo? Ce bomo razumno in dobronamerno sledili vsestransko utemeljenemu in življenjsko bogatemu nauku, si bomo kmalu mogli medsebojno materialno pomagati. Janko Furlan Ohromeli žerjavi NE PLUG.TRAKTOR Tak je splošni klic po Goriškem in Vipavskem, kjer je povpraševanje po strojnem obdelovanju zemlje dan za dnem večje. Res je. da niti Goričanom niti Vipavcem traktor ni nič novoaa, vendar se ta način obdelovanja uspešno širi šele sedaj. Traktor je zajel najširše ljudske množice. ,,Ustroj" v Ajdovščini, ki mu je nover'eno vse stroino obdelovanje zemlje, ima polne roke dela. V delu je stalno 17 traktorjev, kar je pri današnjem povpraševanju odločno premalo, treba bi jih bilo vsaj še enkrat toliko, da bi mogli zadostiti vsem potrebam. Traktorske brigade so v Šempasu. Do-(crav';ah Vioavi. v Prestranku in Ilirski Bistrici. Delovni čas znaša po 10 ur dnevno. Povprečni traktorist preorje dnevno nekaj nad 1 ha. Prve tri brigade so doslej po nodatko, »eranih do ma;a. preorale 126 ha. Vsekakor bi šlo delo neprimerno hitreje izpod rok. ako bi se interesenti pravočasno prijavili za traktorsko oranje svoje zemlje. Mnogi so se prijavili s precejšnjo zamudo. Težave so bile tudi v tem. da je traktor oral določenega dne na eni, naslednjega na drugi njivi kje daleč od prve in potem spet v neposredni bližini prve, ker se je njen lastnik kasno prijavil. Ce bi se prijave opravile pravočasno, bi se kaj takega ne dogodilo, ker bi se traktor z ene njive pomikal dalje na naslednjo najbližjo itd. Izkušnje bodo ljudi izučile In v bodoče se take zamude gotovo ne bodo več pripetile. Seveda pa kmetje niso samo čakali na stroje, temveč so hiteli s pomladanskim obdelovanjem, da so ga čimprej zaključili. Med seboj so si pomagali z vprežno živino kakor tudi z lastno delovno silo. Najpotrebnejšim krajem je vojska dala na razpolago svoje konje. Skratka — napravili so vse, da bo primorska zemlja letos čim več obrodila. Bombaž v tetri Naključje je naneslo besedo na pridelovanje bombaža. Ljudje so se začeli zanimati in so se na lepem zglasili pri oblasteh za bombaževo seme. Brez oklevanja so se lotili dela in nekaj kmetov v St. Petru v Sumi in v Balu je seme tudi res prejelo, da poskusijo, kako bi se bombaževec obnesel v I-stri. Ce poskusi uspejo, bo nova panoga našega kmečkega gospodarstva nedvomno velikega pomena, saj vemo, kako le posebno sedaj v povojnem času z bombažno , prejo. Bombaž pridobivajo takole: Za sajenje bombaževca izorjejo zemljo v zgodnji pomladi ob suhem vremenu srednje globoko (18 do 25 cm). Prvo leto njiv ni treba gnojiti. V drugi polovici aprila se na 1000 kv. m poseje 3 do 5 kg se, mena, ki je bilo nekaj ur pred setvijo namočeno v mlačni vodi. Vodo je treba vsaki dve uri menjati. Seme sejejo v vrstah kakor tobak. Vrste so v razdaljah vsaj po 30 do 40 cm. V primeru naliva po setvi, ko se napravi skorja na zemlji, jo je treba previdno zdrobiti, da jo bodo mladi poganjki lahko prebili. Nekako 100 dni po setvi bo bombaževec obrodil plodove, ki se razpočijo. Tedaj nastopi čas obiranja. Opravimo ga tako, da izvlečemo bombaž iz ploda, ki ostane prazen na rastlini. Obiranje ponavljamo, ker ne dozorijo vsi sadovi hkrati. Začeti pa je treba obiranje šele okoli 10. dopoldne, ko ni več rosne vlage. družino. Kot pravi sindikalisli ne zanemarjajo svoje vzgoje. Enkrat tedensko imajo študijske sestanke, kjer razpravljajo o političnih, sindikalnih in svojih strokovnih vprašanjih. Imajo tudi pevski zbor, ki ga vodi domačin Lovrenc Zadnik, sam član sindikata. Tajnik mi šc pravi: „V načrtu imamo še dra-matsko skupino, toda do jeseni bo težko, ker se bomo razkropili na vse vetrove, po trdem delu pa se bomo morda videli vsako nedeljo. Fizkulturo bomo tudi gojili, posebno mi mlajši čutimo po njej potrebo in veselje!" Zidar Karlo pravi, da bo še dosti lepše, ko bodo imeli svoj delavski dom. „Vsej ano barako za silo de bhmeli". Verjetno bodo prihodnje leto res že imeli svoj dom, ki pa ne bo ravno baraka. Vsi so zato, da ga bodo udarniško postavili. Toda hiše brez streh, požgane šole jim še ne dovole, da bi si sedaj zidali svoj dom, kjer bi imeli sestanke, kjer bi se oddahnili, razgovarjali, kovali načrte in se tudi pozabavali. Nekateri zidarji^ že govore o zidarski zadrugi, ki bi jo bilo treba ustanoviti. Zamisel bi bila res lepa, pregarski zidarji bi imeli, združeni v zadrugi, še več možnosti za razvoj. Do se- daj so bili zidarji sezonski delavci. Delali in služili so od pomladi do jeseni, po vseh svetih pa so • pospravili orodje tja do velike 1 noči. Ce bi bil zidar medved, ki pozimi spi, bi že šlo, toda ravno v mrzlih mesecih je treba še več za pod zob in tudi družina porabi več. Ta skrb je trla do sedaj kot mlinski kamen zrno vsakega zidarja. Res, da ima večina brkinskih zidarjev tudi manjše posestvo, da so kmetiči-zidarji, kmetje-proletarci, toda mnogo jih je, ki imajo le hišico in družino. Sedaj pa je že gotovo, da bo poskrbljeno za delo tudi pozimi. Obrtna zadruga jim bo tudi v tem v veliko pomoč. Ta čas so že na delu. Na Pregarju so letos sezidali in pokrili dve poslopji, na vrsti sta šc drugi dve. Samo v Pregarju bodo letos obnovili 47 stavb. Omeniti je še treba, da so pregarski zidarji *c letos do 1. aprila napravili pri obnovi 859 udarniških ur. S svojim požrtvovalnim dolom, s svojo delovno disciplino tn zavednostjo znatno prispevajo k obnovi naše dežele. Zato jim je liud; sivo hvaležno. Njihov zgled pa n*J služi nam vsemi A Š. Nove naloge Jugoslovanske industrije^ V jugoslovanski industriji sta bili leti 1945. in 1946. posvečeni obnovi. Zmogljivost industrije se je v Času yojne zmanjkala za 30 do 50%. Vojne s|,'ode je bilo 2,5 milijarde din. Za •bnovo so bile izkoriščene vse sile, vsi viri, vse možnosti. Obnova je dobila množični značaj, pomen svojevrstnega plebiscita. Nikoli doslej še ni bilo takega elana delavskega razreda, takih sposobnosti za pravilno improvizacijo in aplikacijo teoretič-Je8a znanja. Prve mesece po osvo-ooditvi so delavci delali redno prostovoljno. Milijoni delovnih ur so bili darovani za obnovo. Ob koncu leta '946. je bila jugoslovanska industrija v glavnem praktično obnovljena. Na nekaterih področjih je zmogljivost že dosegla predvojno. In že se je jugoslovanska industrija Posvetila svojemu nadaljnemu razvo-iu in znižanju proizvodnih stroškov. Prediva in tkanin, olja, usnja, ste-kla, vžigalic, umetnih gnojil, stro-lev, testenin, piva, mila so konec Preteklega leta izdelali že več kakor Pred vojno. Ce postavimo produkcijo v januarju 1946 na 100 točk, so bili doseženi v oktobru naslednji rezul-'ati: prehranbena industrija 4,32, tekstilna 176, usnjarska 170, obutvena 107, gradbena 345, kemijska 106, lesna 142, kovinarska 113, elektrotehniška 207, povprečno za vso industrijo 228 točk. Padec cen v teku prvega polletja 1946 so se Znižale cene pri cementu in mavcu za 20 do 45%, pri taninu 10, okenskem steklu 17, ostalem steklu 30, Pr> modri galici 35, pri tekserjih in Podkvah za 7, pri bombažnih tkani-ush 38, sodih 16, konfekciji 12. V rugi polovici leta so padle nadalje mt kmetijskem orodju in strojih za jr*,, umetnem gnojilu 23, sodih 50, arhidu 15, gumasti obutvi 30 do 40, okstiinem blagu 10 do 30, tekstilnem Papirju 10 do 25%, povprečno pri I h izdelkih za 15 do 35%. . Industrijska proizvodnja je imela že . ut svoj okvirni nač-rt. Bila je to °Ja za veliko petletko. Načrt so izpolnili v prehranbeni '"dustriji v višini 112%, v tekstilni v gradbeni 178, lesni 96, k0vi-‘.^skj 102, elektrotehniški 106, ke-'iski 38, v industriji usnja in gu-124% 1 V VSe’ industriji skupno Pravi pogoji e Y n°vi Jugoslaviji je bilo to mo-n. e> ker so bili v njej takoj poda-p-J?1 Pogoji za tako velike uspehe. 0)dvsem je imela država ljudsko nicast’ ki je pravilno postavila smer-takvv Vse okonomike. Ustvarila si je I, 1 državni sektor, ki je bil sposo-Ve|l’ da je smernice v polni meri u-ZaveJ,1-1' 1><)leR vse«a Pa ie gradila na lavskpoletu in požrtvovalnosti de-dam'^a razreda, v silnem duhu u-staialstVa in tekmovanja, ki sta po-doljji stalna metoda dela. Končno je 8 niz zakonskih in organizacij- skih ukrepov, industrijsko statistiko, enostavno računovodstvo, kontrolo proizvodnje. 2e pred zakonom o nacionalizaciji privatnih podjetij državnega ali republiškega pomena je državni sektor sodeloval v proizvodnji s 70%. Tako je jugoslovanska industrija prestopila prag prvega leta velikega načrta za industrializacijo in elektrifikacijo države. V tem letu jo čakajo prvenstvene naloge organizacijsko pripravljalnega značaja, ki bodo odločilnega pomena za končno izpolnitev načrta. (Po »Industrijskem biltenu») Delavska brigada najboljša organ zacija dela na jugoslovanskih poljih Naravne nezgode, ki so zadele kakor vso Srednjo Evropo v pretekli jeseni in zimi tudi jugoslovanske dežele, so postavile jugoslovanske kmetijske delavce v letošnji setveni kampanji pred ogromne naloge, ki so jih pa povsem za dovoljivo izpolnili. Vprašanje nove organizacije dela na prostranih poljih je bilo nad vse pereče. Našli so edino primerno rešitev v sovjetskem zgledu, kjer je delo na poljih organizirano s pomočjo delovnih brigad in desetk, le da so to organizacijo dela prilagodili krajevnim potrebam. Pri taki organizaciji dela se je postavila kot glavno vprašanje le še kakovost opravljenega dela. Traktorist je moral skrbeti, da je bila zemlja globoko zorana, ker je le tako lahko najdalje ohranila največ vlage, ter da je bila pravočasno obdelana. Poskrbeli so, da so bili delavci plačani ne le po tem, koliko zemlje je kdo obdelal, marveč tudi po tem, kako je bila obdelana in naknadno še, kako bo obrodila. Pri tem bodo seveda vzeli v poštev tudi vse vnanje (vremenske, semenske, gojitvene) vplive. Naloga sindikalnih organizacij je, da z vsemi sredstvi podpro tak sistem dela in plačila. Naloga kmetijsko-strojnih postaj pa je, skrbeti, da so vsi stroji do trenutka, ko se prično uporabljati, tudi dejansko za delo sposobni, popravljeni, izpopolnjeni. Kmalu bo nastopil čas žetve, in tedaj bodo morali biti kosilni in mlatilni stroji za delo povsem uporabni. Končno so si kmetijsko-sindikal-ne organizacije privzele nalogo delovati na to, da bodo imeli vsi poljski in tudi sezonski delavci primerno urejeno stanovanjsko vprašanje. ELEKTRIFIKACIJA BOSNE IN HERCEGOVINE. V Sarajevu je bilo ustanovljeno posebno podjetje za elektrifikacijo republike. Podjetje sedaj dovršuje gradnjo hidro-centrale v Bogatičih pri Sarajevu. Pri Jablanici prav tako gradijo veliko vodno centralo. Karalijčev Saj.Rožen Ka I I enov krTf6*1 Karaljičev je bolgars u'n£VZkv'ki iPr'pada Skup7 ”SC v0|., ei' . ki se /c vezah z r kretc,onorri>m scptcmbcrskim p nik F ,iz L 1!)23- Pisatelj je gla n ja- ^Sarskega kmečkega Uvlj it svojih ,,pesmi v groz, del ycč dobrih potopisov ^ deco. PraVj ° ie uprl baj-Rožen, kaki Se jt rak brzici: ne in ne! Trikr 8a progf]1.38'' pri nien1 predsednik sM' ^0*en’ k tebi smo prišl tv°ia 'raini- Onstran je gozd. 'ikd*! ! Ko preide v skupi de 1’l'Vo, ji bomo popravili bra k'' 1Wneiniie5a !oga do Ja561101 'iko ■ ^ kalrnr cva^o V delo bodo kakor sveča, smo pričeli. Zbrali mJ M . Ne"11 k°S ’ da le pristani ren « Pnstanem! je odsekal F n°ve njive°V' Ne dam 0,V*,0ve Ka so pristali vsi aTv°ii’bratje — Sreča ž njimi! Taka je pamet mojih bratov. Češejo se tam, kjer jih ne srbi. A da tudi tebi povem, Ivan. Mnogo sem že dal, izgubil sem sina. Pustite mi vsaj zemljico! Bolje, da mi vzamete dušo. — Kakor ti je prav, opusti predsednik. — Mi vabimo na prosto voljo, nikogar ne silimo. Tvoja volja! Premisli do jutri. Ce pristaneš, povej o pravem času, dokler ne bomo traktorja prestavili na spodnji kraj. — Kar prestavite ga, možje 1 Cim prej umaknite to prekleto godrnjalo, kj človeka gluši. Jaz imam svoja dva stara motorja — orjeta in molčita. In hranita družino. Matejče! Se je še okrenil proti grmovju na meji, — priženi v ila! Zapregli ju bomo, kaj neki si splezal na hruško? Predsednik je zamahnil z roko, odstopil k sejainiku, ki je prva zrna že raztresel po veliki ljudski ■ jivi. Baj-Rožen pa se je vstopil pod staro PoflozdovaiiieSlovenije Ni je zapreke Nacifašislični okupator je v zadnjih štirih vojnih letih izropal tudi slovenske gozdove, temelje slovenskega gospodarstva. Zato so, kakor poroča ..Ljudska pravica", v prvih povojnih letih močno pospešili njih obnovo. Pb načrtu za preteklo leto so pogozdili na novo 770 ha, izpopolnili 890 ha starih nasadov in izčistili 400 ha gozdov. Porabili so skoraj 5 milijonov sadik in 5,7 tone želoda. S prostovoljnim množičnim delom je bilo posajenih domala 1,2 milijona sadik, Zaradi suše pa se jih je oprijela povprečno le polovica. Letos so se lotili predvsem gozdnih drevesnic, ki so bile večinoma zanemarjene. V 70 stalnih gozdnih drevesnicah imajo sedaj do 15 milijonov sadik, borovih, smrečjth. mecesnovih, dugazlije, kostanja, jesena, javora, akacije, topola itd. V državnem sektorju nameravajo letos pogozditi 600 ha, izpopolniti ■ 560 ha, izčistiti 500 ha nasadov in gozdov. Gozdna semenarna v Mengšu, edino tako podjetje v vsej Jugoslaviji, pripravlja letno 20 vagonov storžev in iztroši iz. njih 5 ton smrekovega semena. Drevesnicam bo v veliki meri pomagala do dobrih sadik. V VRSTI JUGOSLOVANSKIH USNJARN je v zadnjem prvomajskem tekmovanju dosegla prvo mesto tovarna čevljev Peko v Tržiču. V petih mesecih je njen delovni kolektiv presegel proizvodni načrt povprečno ža 13,8% in dosegel največjo zmogljivost v vseh 36 letih, odkar tovarna stoji. Delo je v vseh oddelkih normirano, izdelki so tipizirani. Tovarna ima 15 udarnikov. Peter Rotar je bil proglašen za udarnika že tretjič. USPEH SLOVENJGRAŠKE US-NJARNE. V Mostah pri Ljubljani imajo v kemijski tovarni parno turbino s 450 ks. V času okupacije je bil njen veliki transmisijski jermen skoraj uničen. Spričo posebne izdelave jermena, kakršnega v Ju goslaviji doslej ni bilo mogoče najti, je nastala nevarnost, da bo delo v tovarni obtičalo. V slovenjgraški usnjarni, kjer izdelujejo specialno tehniško usnje, so spričo tega poskusili izdelati primeren transmisijski jermen. V 14 dneh je bil dosežen uspeh. Jermen je dolg 19.20 cm, debel 20 mm. Jermen je docela odporen proti visoki temperaturi in vlagi, sestavljen pa je iz treh slojev. MREŽE BREZ VOZLOV. V SZ uvajajo sedaj za ribji lov mreže brez vozlov. Take mreže so za 20 do 25% lažje od mrež z vozli in trajajo mnogo dalje. Tudi njihova odpornost je za 30% večja. Končno je njihovo vlačenje po vodi mnogo lažje. Mreže brez vozlov izdelujejo s posebnimi stroji, ki hkratu sučejo konec in pletejo mrežo. Visoke gore okrog Vranduka se naslanjajo eno na drugo, po vijugasti tesni si med njimi krči pot reka Bosna in tik ob njej se vije cesta. Živo je letos v tej tesni. Zbrala se je v njej mladina iz vse Jugoslavije, da zgradi svojo drugo progo. Tudi Cazinci so med njimi. Doaradili so si v prostem času barako za kuhinjo in zaklonišče pred slabim vremenom. Na delo v tem kraju so se že privadili. „Tu ni problem ne gora ne soteska. Kakor hočeš, oblikuješ zunanji videz zemlje." Sredi polja srečaš tablo: „Tu bo železniška postaja." Vse naokrog pa ni ničesar drugega kakor opuščeno polje. In vendar je vsakomur :as-no, da bo jeseni tam zares postaja. Takoj za vogalom je predor. Nad njim ogromen bel napis: Vrani uk. Odprtina predora je visoka nad 3 m in' je vodoravno predeljena v dve nadstropji. . Najprej vrtajo spodaj, nato zaoral, nazadnje porušijo ge vmesno plast. Mladinci dclaio pospešeno. Prazne vozičke pehajo v predor, s polnimi se vračalo in na njih gr- RIBJA INDUSTRIJA NA DALJNEM VZHODU. Po kapitulaciji Japonske je bila Sovjetski zvezi povrnjena tudi druga polovica Sa-halina poleg drugih krajev na Daljnem vzhodu, ki so na glasu kot ogromni viri ribjega lova. Ribiške naprave so našli še v zelo primitivnem stanju. Sedaj jih modernizirajo. V ribji predelovalni industriji bo zaposlenih 60 do 65 tisoč delavcev. NOVI IZVORI NAFTE PRI KUJ-BISEVU. V kujbiševskem okrožju so se zaključila velika raziskovalna dela. V bližini železniške postaje Muhanovo so našli velika ležišča nafte. Prav te dni so jih pričeli eksploatirati. Prvi vrelec je dal v zelo kratkem času že deset tisoče ton industrijske nafte. MADŽARSKA TRILETKA. Na Madžarskem pripravljajo triletni gospodarski načrt. Investirali bodo 3 milijarde forintov. Dohodek narodnega gospodarstva se bo na tej osnovi ob koncu triletke dvignil n« 24 milijard forintov. Predvsem nameravajo dograditi premogovno industrijo, težko kovinarsko in strojno industrijo. DRŽAVNO ZALOŽNIŠTVO V Pragi je razvilo živahno delovanje, Ze takoj po osvoboditvi je pripravilo 2000 knjižnic za češke obmejne kraje, ki jim je okupator uničil vse knjige in jih kot surovino odpeljal v Nemčijo. Knjige založništva izhajajo sedaj v nakladah povprečno po 50.000 primerov in so zelo poceni. Glavno zanimanje posveča otrokom in šoli. made težkega sivega kamen ia, kakor da je granit. Nihče se ne ustavlja. Nihče ne spregovori be» sede. Predor sega z vranduške strani že nad 500 m globoko v drobovje gore. Zunaj nič ne kaže, da bi se bilo mnogokaj spremenilo v njej, toda zavest, da je 500 m že za gradi' iih ncoblčaim /nemiru. Prvih 10 m v predoru je pot lahka. Do tja sega svetloba od zunaj. Nato pa nastaja mrak, zmerom temnejši, in zrak postaja zmeraj gostejši. Prah in plini legajo na pljuča, da postaja glava težka in telo trudno. Pri 250 m smo srečali mlade minerje. Z bolvani podpirajo strop ob svetlobi karbidke. „Kako gre?" ..Gre, gre, pa se ustavi," se nam nasmehne mlad Makedonec, „in zaboli glava, pa gre spet dalje." Mladinec, ki je z nami, nas povede prav do konca. Stopamo hitreje, toda zrak je vedno gostejši in težji. Spotoma srečujemo mladince, ki čistijo predor. Na koncu so štirje minerji pod nodzorstvom inženirja. Z električnimi kompre-sorskimi svedri vrtajo v kamen. Deset mladincev naglo odkopava ruševine zadnje eksplozije. „Naglo, tovariši, kmalu bo tu drugi posad in dotlej mora biti vse gotovo." bodri komandir. Tod ne smemo postajati. Vsak čas bo razpadlo kamenje odstranjeno in bodo zataknjene mine. Tedaj se bodo vsi umaknili. In bo sledilo nekaj eksplozij. Nastopili bodo novi delavci, odstranili nasuto kamenje, navrtali nadaljnji meter skale. Polagoma postaja predor vedno globlji, sleherni dan za dva in tudi za tri metre s te in prav toliko z one strani. Mladinci delajo noč in dan v šestih posadih. Težko prodira človek v kamnito goro. Z velikimi napori. A vendar prodira! Tedai nas prevzame čustvo spoštovanja do teh ljudi, ki delalo pod težkimi pogoji, naglo, vztrajno, skrajno požrtvovalno, z ljubeznijo do dela. Ko smo se vračali, je šlo hitreje. Zdaj pa zdaj je švignil mimo nas in utonil v temi vozičak, ob njem nekaj mladincev. Zdaj je iz teme odjeknila pesem, hip pozneje se je zasvetil pred karbidko be! napis na ventilacijski cevi: „Ni je zapreke ki je ne bi obvladali!" Sele ko smo bili spet zunaj na svežem zraku, smo se do kraja c-vedli te resnice. Tedaj nas ie u-stavil namestnik brigadnega poveljnika. Poln je zavesti velikega dela, ki kipi v gori. ^ „Tudi tu v predoru," se zaokre-ne pogovor, „se pri najtežjem delu kuje bratstvo narodov. Na čelu minerske brigade, med delavci pri kompresorjih je Italijan Mario Livio in zraven njega Grk Fotis Silivorski in ž njima so Srb Rade Milutinovič pa Dalmatinec Mate Klarič, Bosanca Bamiz Ar-dibašič in Abdul Omerovič, vsi izbrani minerji, preizkušeni že na lanski progi med Brčkim in Ba-noviči. | OD VSEPOVSOD 1 hruško, ki se ie z nje osulo drobno listje in so bila tla kakor pokrita z razmetanimi zlatniki, pa se je sklonil, da pripravi plug. Matejče je prignal dva grintava volita, črnega, ki je bil nekdaj hud borce, da si je rog odlomil, in belega, tihega, ki je celo življenje pokorno vlačil plug v brazde. — Dedek, s hruške sem videl: Se en traktor prihaja. Preorali bodo zemljo, dedek, hej i — Naj si z njima preorjejo svoje glave ! Prinesi jarem! Pograbi vrv in vleci ravno! Dve zaplati bova izorala. Voli<'a sta počasi zanihala za malim vodičem, ki je stopal pred njima s privihanima hlačnicama in nogama, ki ju je zmočila jutrnja rosa. Čudno se je pobliskavalo odpadlo listje pod hruško. Lemež je zarezal v mehko zemljo, da je listje kar odfrfotalo. Na drugem koncu je baj-Rožen okrenil plug. Pogledal je brazdo in menil: — Aii vidiš, Matejče, kako globoko brazdo je izoral tvoj ded! — Kaj globoko! Ko bi videl, kako traktor orje, bi kar zazijal. Dedek, pa zakaj ne daš njive? Bi tudi mi skupaj z vsemi ljudmi pričeli obde- lovati, zakaj siliS od črede kakor gar-jeva ovca? — Kaj si dejal? Daj, ponovi! Ce te ožgem enkrat z bičem, pa boš imel garjevo ovco! Izgini odtod hajduk, hajduški 1 Nič mi ni treba tvoje pomoči! Fant je popustil vrvi, odstopil za hruško, naslonil čelo na razpokano slkorjo drevesa in solze so sc mu vlile po licih. Nobenega glasu ni bilo čuti, samo ramena so mu podrhtavala. Odkar mu je oče padel na fronti, se je sirotec naučil plakati sam zase in brez glasu, da ga mati ne bi čula. Baj-Rožen pa je pognal voliča, izoral dve, tri brazde, se ozrl na fanta in ž-aiost mu je legla na srce. Sredi njive je ustavil, stopil k Matej-5u, ga pogladil po plavih laseh: — Ne joči, moj fant! Nehaj! Drugič pa ne govori tako svojemu dedu. Zakaj me žališ? To njivo var-jem, da je ne požro volkovi, ker hočem, da bo tvoja. Si videl, koliko listja se je osulo po zemlji? Toliko zlatnikov je pod njo. V njivi je kotel. Velik kotel, zakopan že tisoč let. Da bi bil srečen in da bi ga ti našel! Stopi, midva bova speljala plug, pa se bova pogovorila- Popoldne pa bova spekla pogačo. Stopi! Tisti večer je baj-Rožen v Grbav-čevi krčmi popil tri poliče komovi-ce. Grbavec je prisedel in ga nagovoril: — Ti le počakaj, pa boš videl, kaj bo. .Ti ljudje niso za delo. Polovico bodo razmetali brez reda, drugo bodo pokradli. In "e tis o godrnjalo umolkne, ga nihče ne bo popravil in bo zarjavelo kraj meje. Ne daj jim njive! Na k#j lahko računaš pri leh divjih ljudeh, ki so prišli iz gozda? Daj, izpij Se eno 1 Zapadel je prvi sneg. Zakril je prve žitne klice. Stari so se zbrali poleg ognjišč v zakajenih krčmah, mladi zadružniki so zavihali rokave. Pričela se je večerna šola. Uredili so kovačnice. Od nekod so pripeljali še dva traktorja in ju razstavili. Zapela so železna kladiva. 73 fantov je zgrabilo motike in lopate in so kopali prekop od Streme do Srednjega loga. Kopali so od zore do mraka, sneg jih je zasipal, roke so jim spo-(Nadaljevanfe na *. strani) FIZKULTURA NA VASI Cirkuška predstava Doseči naloge, ki stojijo pred novim fizkulturnim gibaniem, je cilj vsake osnovne fizkulturne organizacije, pa naj bo v šoli, v tovarni ali na vasi Naše dveletno delo je pokazalo lepe rezultate, vendar pa se s tem ne smemo zadovoljiti. Stremeti moramo za izboljšanjem dela, da najdemo pravilne oblike in način dela, kar bo potem lahko omogočalo še večje in boljše uspehe. Ustavili se bomo danes pri delu v fizkulturnem aktivu na vasi. Vemo, da ljudje širijo fizkulturo v različnih razmerah — šole ali pa tovarne v mestu imajo čisto gotovo drugačne možnosti in pogoje za fizkulturno delo, kot je pa to na vasi. Predvsem je v mestu več možnosti za sistematičen trening, društva lahko nudijo aktivom neposredno pomoč v fizkulturnem orodju, v prostorih, telovadnicah in telovadiščih, v kadru itd. Na vasi pa je to drugače. Cesto se izgovarjajo, da ni orodja, da ni pravih rostorov itd. Vse to nam služi za izgovor, da je nemogoče prenesti fizkulturo na vas. — Prišli smo do teme, ki jo bomo danes obravnavali. Najprej moramo pogledati, kakšni prostori nam lahko služijo za fizkulturno delo. Skoraj v vsaki vasi Imamo prosvetni dom, v mnogih vaseh pa so na razpolago celo telo-, vadnice ki so sicer večinoma prazne, a to nas ne sme ovirati, saj si marsikatero orodje lahko naredimo sami. Ti prostori nam služijo pozimi, a poleti za to ni več problema, travnik, steza, potok, gozd ali niso to lepe možnosti? Osnova vsemu delu je pripravljanje in razvijanje sposobnosti posameznika, da bo lahko izpolnil svoje naloge. Fizkultura na vasi se mora prilagoditi potrebam ljudstva, kakor tudi samim terenskim prilikam, ki nudijo pogoje za razvoj. Važno je predvsem, na kakšen način in v kakšni obliki bomo gojili fizkulturo na vasi. Predvsem moramo zbuditi zanimanje ljudstva, kar bomo dosegli s populariziranjem in oživljenjem tako zvanih ljudskih športov. Ljudski športi se gojijo s sredstvi, katere si fizkulturnik nabavi in pripravi sam, brez stroškov in mu vendar nudijo poleg splošnega dviga moči tudi razvedrilo. Vzemimo luča-nje kamna, vlačenje vrvi, metanje palice ali kola, kar je na vasi zelo priljubljeno. Dalje hitri ter vztrajnostni tek, tek čez zapreke, skok v dalj z mesta, skok v višino, skok ob palici, preko jarka, to so lahkoatletske panoge, ki se iahko gojijo s primitivnimi sredstvi, prostora za to je pa na vasi več kot dovolj. Veliko zanimanje čutijo na vasi za tako zvane fantovske igre: ..metanje" (rokoborba), metanje noža, Izbijanje kola, jahanje itd. Ti elementi, ki jih ljudstvo pozna, se zanima zanje, zbujajo pri njem željo po udejstvovanju — tl elementi morajo služiti kot osnova za fizkulturno delo na vasi. Sistematična vadba ima namen dvigati zmožnosti slehernika, da bo v končnem tekmovanju lahko pokazal čim boljše rezultate. Kompleksno tekmovanje vaških fizkulturnih aktivov vsebuje ravno one panoge, ki nam služijo za osnovo dela. Tekmovanje v posameznih panogah (v lu-čanjj kamna, ali vlačenju itd.) se mora vršiti skozi vse leto, da fizkul- turnik že pri tem tekmovanju vidi, do kakšne stopnje je razvil svoje sposobnosti. Poleti organiziramo tekmovanje v panogah lahko atletike, v plavanju, jahanju, akrobatiki, igrah itd., pozimi pa v zimskih športih. Pereče je vprašanje kadra, kar pa rešujemo s pomočjo fizkulturnih vaditeljskih tečajev. Na ta način tudi to vprašanje ne bo več tako pereče. Sleherni fizkulturni vaditelj pa mo- ra vedeti, da je na vasi mnogo možnosti za razvoj fizkultuue, da mu vsaka najmanjša stvar (palica, vrv, kamen kol itd.) lahko dobro služi in pomaga pri delu. Prenesti fizkulturo na vas, se pravi — prenesti jo med najširše ljudske množice in s tem doseči prvi najvažnejši cilj fizkulturnega dela — množičnost. (Po ..Poletu") Ljubitelji Pon/iane V nedeljo se je tržaška Lj. Pon-ziana po dveh neuspelih tekmah na tržaškem stadionu (z Lokomotivo 0:4 in s Spartakom 1:2), zopet premagali Železničarja * 2 3 Skok v daljavo (ienske) • 1. Sul-či2 Mariuccia (Sv. Ivan) 4,16 m; 2. Bavčer Lija (Skedenj) 3,76 m; 3. Suban Neva (Skedenj) 3,66 m. Prizor iz tekme Lj. znašla in po krasni tehnični In kombinatorni igri, s katero je navdušila vse prisotne, premagala sarajevskega Železničarja in si zboljšala že brezupni položaj v kvalifikacijski lestvici. Svoje zmage je dosegla šele v drugem polčasu, ko je zopet pred vedla svoj stari način igre. Vsi deli moštvo so popolnoma izpolnili svojo nalogo, najboljši pn so bili Giannini, Tomasini, Karlin in Stivoli. Pri gostih so podali najboljše igre Nedarič, Golac in Martinovič. Gole so zabili: Tomasini in Karlin za Lj. Ponziane in Medarič za Železničarja. V drugem polčasu so Tržačani 30 minut igrali samo z 10 igralci. Ostali rezultati jugoslovanskega prvenstva so: Partizan-Kvar- ner 5;0; Metalac-Rdeča zveza 1:0; Spartak-Hajduk 2;1, Budučnost - 14 Oktober Sfl; Dinamo-Pobeda 5:0. Dobri rezultati lahkoatletov v Piranu Lahkoatletska prireditev v Piranu, ki jo je organizirala ZDTV, se je zaključila z naslednjimi rezultati; Tekma v hoji na 5 km: i. Corsi Ezio (Kraljič) v času 27’46”; 2. Govorčin Graziano (Sv. Ivan) v času 27’56’’; 3- Tome Giordano (Sv. Marko); 4. Ferluga Silvano (Sv. Vid); 5. Guštin Giulio (Sy. Vid); 6. Kocijančič Rino (Rdeča zvezda, Ankaran). Ponziane — Železničar Skok v višino (ienske): 1. Sul-čič Mariuccia (Sv. Ivan) 1,20 m; 2. Sluzari Graziella (Piran) 1,15 m; 3. Bavčer Lija (Skedenj); 4. Maz-zaroli Egle (Skedenj)- Tek na 80 m (ienske): 1. Sulčič Mariuccia (Sv. Ivan) v času 11 ’5; 2. Buronel Luciana (Kraljič) v času 12T ; 3. Peliner (Piran). Skok v daljavo (moški): 1. Der-kar Tullio (Skedenj) 5,77 m; 2. Contento Ferruccio (Piran) 5,55m; 3. Trani Romano (Piran) 5,53 m. Mef diska (moški): 1. Corsi Italo (Piran) 30,45 m; 2. Venier Bruno (Piran); 3. Contento Ferruccio (Piran). Tek 800 m (moški): 1. Bembi Umberto (Col) v času 2'24”; 2. Ravalico Guido (Piran) 2’25”; 3. Gropazzi Lucianu (Sv. Ivan) 2’28"- KOŠARKA. Trtaško pokrajinsko prvenstvo: Kvarner—Col 32'-25;Re-divo—Kvarner (ženske) 12:8; Morganov pokal: Rojan—VOM 48:33; Skoljet—Sv. Vid 52:17; Arzenal-DSZ 34=26; Barkovlje—Greta 2:0 (par forfait) ; Ravberjev pokal: DSZ—Rinaldi B 20:13; Vesna-Magdalena 30=6; Tomanič—VOM 35:4. Pino Tomanič zmagovalec kolesarske dirke »Štolfa«. KOLESARSTVO. V nedeljski kolesarski dirki za juniorje na 38 km dolgi progi Barkovlje—Devin in povratek, je zmagal Tomanič Pino s povprečno hitrostjo 40.710 km na uro. Ostala mesta so zasedli = Nadizar Livio, Spechiari Mario, Ušaj Ennio, vsi s časom zmagovalca, Biaggi Edoardo, Fonda Luciano itd. na nogometnem igrišču v Glasgowu V Glasgovvu je bila dne 10. t. m. odigrana nogometna tekma med reprezentanco Anglije in reprezentanco kontinenta. Angležem, ki jih svet pozna kot hladne računarje, je uspelo pretentati FIFO (Mednarodno nogometno zvezo) in z njo skleniti sporazum o nogometni tekmi, s katero so hoteli zopet spraviti na noge angleški nogomet, ki je zadnja leta zgubljal tla pod nogami ter s tem vodilni položaj v svetu. FFifa je nasedla in, kar je še slabše, nasedle so tudi države, ki so v njej včlanjene, tudi Italija in Češkoslovaška, ki ju štejejo med najmočnejše države v nogometu. Čudno je zares, da sta ti dve državi sodelovali vsaka s po enim igralcem v tej reprezentanci kontinenta, ki je bila prvič babilonsko skrpucalo, drugič pa sestavljena iz igralcev držav, ki še zda-leka ne morejo podati prave slike evropskega nogometa. In s tako, v naglici in iz vseh vetrov vkup zmetano, nepripravljeno in nevigra-no enajsterico, ki naj bi zastopala evropski kontinent, se je angleška reprezentanca poigrala kakor mačka z mišjo ter zmagala s katastrofalnim rezultatom 6:1. Ni tu vprašanje, kako bi morala biti sestavljena reprezentanca kontinenta. Poudariti pa je treba, da bi njen nasprotnik v igri sploh ne smela biti Anglija, če je bilo že sploh potrebno, da se kontinentalna reprezentanca sestavi in nastopi. Anglija ni več nogometna sila, proti kateri bi moral nastopiti cel kontinent. Da je to res, so dokazala na angleških igriščih moštva posameznih evropskih držav, posebno moskovski „Dinamo“, ki so angleške enajstorice gladko porazila. Naj bo že karkoli, dejstvo je, da je FIFA nasedla, da sta nasedli Italija in Češkoslovaška; dejstvo pa je tudi, da se Angleži ne morejo hvaliti, da so premagali kontinent, kajti v njegovi reprezentanci niso igrali nogometaši držav, ki v nogometu zavzemajo vodilna mesta. Angležem niso nasedle ne Sovjetska zveza ne Jugoslavija, ne Madžarska. Nogometna tekma Anglija—kontinent pa se je že izpridila tako, kot so strokovnjaki v teh državah napovedali: v navadno cirkuško predstavo. Titova štafeta Dne 13. t. m. se je pričela po vseh krajih Jugoslavije, iz najod-daljenejšega kotička prostrane jugoslovanske domovine, pomikati proti Beogradu najpomembnejša izmed vseh fizkulturnih manifestacij: Titova štafeta, s katero bodo milijoni delovnih ljudi nove Jugoslavije na Titov rojstni dan — 25. maja, izročili v Beogradu svojemu ljubljenemu maršalu pozdravne čestitke in hkratu obveze za prvo leto petletnega gospodarskega načrta, s katerimi hočejo preseči načrt. Svoje čestitke in obveze bodo poslali rudarji iz Idrije, Raše in drugih rudnikov Jugoslavije, mladinci s proge Samac—Sarajevo, tisočeri in tisočeri graditelji cest, kmetje, kovinarji, železničarji, tekstilci, umski delavci, skratka vsi narodi Jugoslavije. S štafeto bodo manifestirali svojo ljubezen do maršala Tita. V Sloveniji so izhodišča proge za štafeto v Črnomlju, Ratečah, Planici, Dolenji Lendavi, Majšper-gu, Gorici in Sežani. Vse proge se bodo združile v Ljubljani in odtod se bo nadaljevala skupna proga preko Novega mesta do Samo-bora, kjer bodo štafetno palico izročili hrvatskim tekačem. Skupna dolžina vseh glavnih prog znaša 1374 km, vendar je dejanska dolžina mnogo večja, saj bo samo v novomeškem okraju znašala preko 600 km. Deseteroboj in deseteroborci Najtežja lahkoatletska disciplina je nedvomno deseteroboj. Človek, ki se posveti tej lahkoatletski panogi mora imeti v sebi združenih več lahkoatletskih zmožnosti. Mora biti dober tekač, skakalec in metalec. Poleg tega pa mora biti še skrajno borben. Ce se malo ozremo na zgodovino deseteroboja, takoj vidimo, da so bili skoro vsi dobri deseteroborci odlični metalci. Zaradi tega je kmalu prevladovalo mnenje, da morajo biti vsi deseteroborci v prvi vrsti odlični metalci, če hočejo doseči uspehe v tej panogi. Ce pogledamo svetovne rekorderje v deseteroboju, vidimo, da so bili pretežno izraziti metalci. Tako je bil n. pr. bivši svetovni prvak Sievert najprej metalec krogle, pozneje pa se je posvetil deseteroboju. Tudi pri sovjetskem desete-roborcu opazimo isto. Tem atletom je seveda težko doseči ono hitrost in spretnost, ki jih zahtevajo teki in skoki. Zaradi tega so spoznali, da mora biti deseteroborec najprej dober sprinter, kajti večja je verjetnosL da bo postal sprinter dober skakalec ter deloma tudi metalec, kot pa da bo metalec dosegel dobre rezultate v skokih in tekih. To tezo je praktično potrdil sovjetski deseteroborec Kuznecov, ki se iB iz sprinterja razvil v deseterobor-ca. Njegov rezultat preko 7000 točk pa dokazuje, da je to dosegel predvsem s svojo hitrostjo. Verjetno je, da se bo bodoči svetovni prvak v deseteroboju vaz.vu iz sprinterja. Ameriški strokovnjaki so prerokovali, da bi celo OrvenS v dveh letih specialnega trening® izboljšal Morrisov svetovni rekort 7900 točk. ., Odgovorni urednik ■l A G A R BOŠTJAN Tiska Zadružna tiskarna v Trstu Baj-Rožen Kamenov (Nadaljevanje s 7. strani) kale od mraza, toda v očeh jim je svetil čuden blesk. Ko je topla sapa potegnila čez polja, so končali. Priklicali so zidarje z Balkana, da so napravili dno iz kamna in cementa za bistro Stremo. — Ljudje, ljudje, — je majal Grbavec baj-Roženu z glavo- Koliko denarja so zapravili 1 Kako so izmozgali narod! Izmislili so si vrtove v Srednjem logu. Zaman so se potili. Pomladanske sape so naglo osušile mokra tla. Po njivah so znova zdrdrali. traktorji, tokrat štirje. Zadružniki so s steklom pokrili grede in pripravili sadike zgodnje povrtnine-Dvesto njiv so posejali z avstralskimi bučami. Seme je bilo, kakor da je od prosa. Prekopali so vrtove in njivice z malimi prekopi. Dekleta so izplela z motikami ves plevel z ljudske njive. Po vsem zelenem kraju so odmevale pesmi. Žito je raslo, čeprav ni bilo dežja in je bilo temno zeleno, ker je traktor izoral zemljo globoko, da se je napila vode, ko se je otajal sneg. Suha sapa je baj-Roženovo njivo o-parila. Žito je kar od kraja porumenelo. — Prevarali so me bratje. Vzeli so dobro zemljo, mene pa so posta-bili na kraj. Ko bi deževalo! Drugače mi bo žito propadlo. Ko je nastala poletna suša in je zemlja razpokala, so zadružniki spustili vodo Streme v prekop in zalil: ves Srednji log. Namočili so vrtove, zalili buče, izpustili vodo na koruzna polja, jo dvignili s štirimi električnimi črpalkami, da je stekla pn vinogradih. Žene so se prekrižale: — Takega čudesa Se nismo videli. Voda teče po gričih. Natovorili so vozove s krvavo rdečimi paradižniki, paprikami, krompirjem jn bobom. Orumenele so buče. Klasje na ljudski njivi je oklenilo. Baj-Roženovo zrno pa je ostalo drobno kakor mušice. Vitice njegovih buč so vzcvetele, sadu pa niso dale. Korenine so pričele veneti, zemlja je vpila po dežju. Ravno v času žetve je betežni enorogi Rože-nov vol legel in poginil od starosti. Zadružniki pa so pobrali snope ž njive in se na kraju vasi pripravili na mlaovo. Pripeljali so dve mlatilnici. Baj-Roženovo žito pa je ostalo na osiroteli njivi poleg gozda. Baj-Rožen je bi! skoraj ob pamet zaradi skrbi... Najprej je stopil do Grbavca, da bi mu posodil nekaj denarja. — Nimam, Rožen, se je potožil krčmar. —- Ko bi imel, bi tebi najprej dal in šele potem drugim, toda nimam. V mestu pa je banka. Pojdi tja in jih prosi 1 Ljudje so dobri in ti bodo dali denarja na posodo. Za poroka pa me ne zapiši, ker sem se zaklel, da ne bom nikomur več podpisal. Baj-Rožen se je odpravil po cesti v mesto. Potekel je dan, dva, trije. Njega še ni bilo nazoj. Tedaj je predsednik zadruge stopil do traktorista Dima in mu naročil: — Naprezite pet, šest vozov z mla-tiči in pripeljite snope onega reveža, ki mu je vol poginil! Jutri bomo spustili na pašo kraj gozda živino. Žito pa pripeljite na skupni pod, a ga ločite od ostalega 1 Mlatiči so ravno polagali revno baj-Roženovo snop-je na pod, ko se je siromak vračal iz mesta, truden in prašen, obupan. Nekaj ga je zbodlo, ko je uzrl nizek kupec na podu. Prihulil se je predenj po pasje, spoznal svoje žito in vzrojil: — Kaj počnete ? Kdo vam je dovolil, da jemljete moje žito? Mar vas ni sram? Eno oko ste opazili na slepcu in še tisto mu hočete iztakniti. — Ne vpij, baj-Rožen — se je oglasil Dimo s poda. Niti zrna ti zadruga ne bo vzela. Sklenili smo, da ti snopje prepeljemo z njive in ga omlatimo na našem podu, ker ti je vol poginil. Prinesi vreče, da ti nasujemo zrnja. Kar delamo, delamo zaradi tvojega sina. Bil je dober človek. Ko bi ostal živ, bi bil sedaj z nami. Tako je, baj-Rožen. Osramoče* je Rožen Kamenov o-drevenel, potem pa se je okrenil proti vasi in ni rekel nobene besede. V ušesih pa so se mu še oglašal® Dimove besede: Ko bi ostal živ, b' bil sedaj z nami.... Jesensko deževje je razmehčal0 trdo zemljo. Po ožgani meji je vzkli la nova travica. S hruške so se osu^ li rumeni sadeži na njivo poleg K° zda. Spet se je pričela setev. Soh®® se je dvignilo že dve kopji, baj-F0 ženu pa se ni nikakor mudilo. bi zapregel in oral. V bližini je trak^ tor brazil ljudsko njivo in brnel k® kor zmagovalec. Ko je Dimo ž ni'nl pridrdral do meje, se je baj-Rož«11 postavil predenj in zamolklo dejal-Brazdi, Dimo, vozi še na m01 njivo! Dam ti jo. In lemež se je globoko zaril v ni' vo na meji. In samotna njiva I vzdrhtela kakor nevesta ob prih° težko pričakanega ženina. — Kaj pa kotel, dedek? se je oP * sil Matejče. — Kotel, fant, ta je niže doli, ^ skupni njivi. Spoznal sem to Naberi suhljadi v gozdu, da b0 1£) spekli pogačo za Dima! Pa n'lg stopi 1