252. številka. Ljubljana, v petek 3. novembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje is praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št.j 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon št. 34. Dvakrat konfiscirani! Naš list je bil te dni kar dvakrat zapored konfisciran. V torek in v četrtek. V torek nam je bil zaplenjen ves uvodni članek, včeraj pa zopet velika večina uvodnega članka. Oba ta članka sta se bavila z našimi političnimi nasprotniki. V prvem članku smo svarili ljubljanskega knezoškofa kot politika, kot pospeševalca kon-sumnih društev in snovatelja javnih zavodov, naj premišljuje o demonstraciji, ki se je zgodila proti njemu 26. oktobra. V drugem Članku, čegar ostanke smo danes ponatisnili, smo govorili o pogubnosti klerikalizma kot političnega principa in o pogubnosti njegovih gospodarskih tendenc. V nobenem teh člankov se nismo niti od daleč dotaknili vere kot take, cerkve kot take, duhovščine kot take. V njih se ne nahaja čisto nič, kar bi se moglo smatrati kot žaljenje ali ščuvanje proti veri, cerkvi, škofu ali duhovščini kot stanu. In vender smo bili konfiscirani! Ti konfiskaciji nam kažeta popolnoma jasno, da se nam hočejo delati ovire v boju proti našim političnim nasprotnikom. Nam se brani, kritikovati politično delovanje in nehanje ljubljanskega škofa in njegove duhovščine, nam se brani, upirati se temu političnemu počenjanju in brani se nam to s pomočjo našega slavno-znanega tiskovnega zakona, čegar eksistenca sama je dokaz, da ne živimo v moderni kulturni državi. A dočim se v našem listu zatre vsak najmanjši odpor proti političnim nasprotnikom, uživajo naši nasprotniki popolno tiskovno svobodo in pišejo kar hočejo. Naj navedemo nekaj slučajev. Pred kratkim je prinesel „D omo-ljub" strupen čbnek proti učiteljstvu. V tem, z nezasijano hudobnostjo pisanem članku se je kranjsko učiteljstvo v svoji celoti — izvzeti so bili le tisti, ki so se udeležili duhovnih vaj — sramotilo, grdilo in izpostavljalo javnemu zaničevanju, v tem članku se je ljudstvo naravnost ščuvalo proti učiteljstvu. In ta članek ni bil konfisciran ! Ljubljanski škof je izdal pred kratkim pastirsko pismo. To pismo ni verske vsebine, nego politično in polemično. V tem pastirskem listu se je četudi v mirnem tonu in s previdnimi besedami namignilo, da vsi tisti učitelji, ki niso šli k duhovnim vajam, uče krivo vero. In to žaljenje vsega učiteljstva, žaljenje, ki se nanaša na njega uradno delovanje, to ni bilo konfiscirano! In kaj sme pisati vse „Slovenec"! Ko-likrat, kako izzivajoče in ščuvajoče je on že vse to trdil o liberalcih, kar smo mi povedali včeraj in v torek o klerikalcih! A „ Slovenec" ni bil konfisciran. Primerjajmo samo včerajšnji številki. V našem listu je bil včeraj konfisciran odstavek, v katerem je bilo rečeno, da je klerikalizem kriv žalostnega gospodarskega položaja. „Slovenec" pa je včeraj v uvodnem članku doslovno pisal: „Kdo pa je kriv propadanja kmetijstva? Na to vprašanje liberalci ne odgovarjajo, ker bi morali priznati, da je liberalno zakonodajstvo s svojo brezobzirno svobodo in s kapitalističnim gospodarstvom zakrivilo propad ljudstva". Tu se očita liberalcem še veliko več kakor smo mi očitali klerikalcem, tu se trdi, da je liberalno zakonodajstvo, na katerem sloni ves ustroj naše države, da so tisti zakoni, katerih varovanje in izvrševanje je zagotovljeno s prisego vseh uradnikov, zakrivili propad ljudstva — a to ni bilo konfiscirano. Dovolj! Navedeni slučaji kažejo, kakšen značaj imata konfiskaciji, ki sta nas zadeli. Izvajali bomo iz tega kon-sekvence in porabili skrajna sredstva, da se obranimo take cenzure. In če bo treba, poskrbeli bomo, da pride stvar tudi v državnem zboru na razgovor. Morda je ta nova konfiskacijska praksa uspeh Clary Šusteršičevega objema. To je pač že več kakor očitno, da hoče vlada varovati klerikalstvo, in da drži nad njim svojo roko. Toda če mislita grof Clary in baron Hein, da pri nas na Kranjskem upeljeta kak klerikalen kurs, utegneta uča- kati kaj bridko razočaranje. Hvala Dogu, mi imamo dovolj moči, da tak kurs preprečimo, in baron Hein je dovolj časa v naši deželi, da ve, kako znamo biti ne samo prizanesljivi, ampak tudi brezobzirni. Najnovejše konfiskacije kažejo našim čitateljem, kakšen veter je začel pihati. Pripravljeni moramo biti na večkratne konfiskacije. Zato prosimo vse somišljenike, naj potrpe" in prosimo jih pri tej priliki, naj skrbe, dasenaš list razširi počeli deželi. Časopisjeje jedino naše agi-tacijsko sredstvo. Agitujte torej za list, in agitujte za stranko, od vasi do vasi, od hiše do hiše, da se ljudstvo razvname za odločilni boj ! Mi bomo slej kakor prej, pa bodi tudi z največjimi žrtvami, delovali za emancipacijo slovenskega naroda od klerikalizma, ker smo trdno prepričani, da je to pogoj rešitve in boljše bodočnosti slovenskega naroda. Somišljenike pa prosimo, naj vztrajajo na naši strani Boj ne bo več dolgo trajal. Stebri klerikalstva se podirajo, in kmalu pride čas, ko bode na celi črti zmagala napredna narodna misel. 26. oktober 1899. (Dopis.) Ta dan je bil za večino prebivalstva na Kranjskem lep in morebiti tudi pomenljiv. Najboljši zastopniki tega prebivalstva so bili v Ljubljani zbrani ter so ne glede na narodnostna nasprotja se izjavili, da Kranjske še ne puste uvrstiti mej Tirole. Klerikalci na Kranjskem so ta dan poklicali svoje kmete na bojišče, da jim pomagajo meriti svoje moči s kranjskim naprednjaštvom. Ali našteli so bore malo kmetov, ki so stali na njih strani. Večji in manjši kmetje, meščani-kmetovalci in veleposestniki so se jim postavili na menzuro. Le par ur je trebalo te zveze, in naš Rimljan je bežal z bojišča. Videli smo pri tej priliki, da je dosti več nezadovoljstva, da, jeze proti temu Rimljanstvu mej kranjskim prebivalstvom, kakor smo sami dozdaj mislili. Strah pred njegovo hudobijo, ki gmotno in na časti škoduje, je prej kakor svinec ležal na prsih maloorganiziranega našega kmeta in dostikrat tudi meščana. Sedaj je šlo za najljubšo vseh javnih naprav našega večjega in manjšega kmeta, za kmetijsko družbo. Občna jeza si je dala 26. oktobra duška, in naš kmet je videl ta dan, da je on gospodar teh Rimcev, če si le pomakne klobuk z oči in prosto, srpo pogleda v komandiranja vajeno duhovensko oko. Videl je tega duhovnika pred seboj bežati. Leta duhovnik je skušal začetkom boja divje okolo sebe gledati, ali — odšel je, — fugit, evadit, errupit, — z bojišča, češ, doma drugo zapojemo. Kmetje, meščani-kmetje in veleposestniki so v dneh pred 26. oktobrom sprevideli, kaka nevarnost preti vsemu prebivalstvu, ako pustijo dalje rimskemu klerikalizmu prosto pot. (Tu je bilo konfiskovanih 10 vrst.) Veleposestniki so sprevideli, da se od kmeta in meščana ne morejo več ločiti. Kmetovanje bo, kakor je bilo, najgotovejša podlaga življenju; vsi ne morejo biti uradniki. Ako kmetija nese ali ne, toliko kruha je vsaj gotovega, da ni sile, če se pametno gospodari Od industrije, trgovine zamore le malo število ljudi živeti. Svetovno gospodarstvo pa bo zopet gonilo ljudi nazaj k materi zemlji, k ljubi naravi, ven iz gneče velikih mest. Naši veleposestniki so menda v teh dneh sprevideli, da so del naroda. Narodu zamoremo le pridobiti boljše življenske razmere, ako se omika, ako tudi masa narodova, ako tudi kmet prispe do večje omike. Ta omika je le mogoča na podlagi jezika mase, kultura le mogoča, če se zamore ta jezik in duševno življenje v njem v vseh slojevih razviti. Morebiti je to krivo naše zdajšnje reve, da so veleposestniki to okolnost v minolih časih prezirali. Bili so dolgo časa precej merodajen ud naroda. 26 oktobra t. L so podali v danes drugačnih gospodarskih razmerah kmetu prijateljsko roko. Bili so skoraj vsi veleposestniki na bojišču in seboj LISTEK. Smrt matere. (Napisal Emil Zola.) Gospa Guerardova je vdova. Pripada k visokemu meščanstvu in premore dva milijona. Ima tri otroke, tri sinove, kateri so podedovali po smrti svojega očeta po 500000 frankov. Ti sinovi so rastli kakor divje mladike v prenapetem veselji. V nekaj letih so bili s svojimi petsto tisoči frankov goto /i. Najstarejši, Karol, se je strastno zanimal za mehaniko in zmetal je množico denarja za prečudne iznajdbe. Drugi, Jurij, se je dal izsesati od ženskih. Tretji, Moric, je bil okraden od prijatelja, s katerim se je lotil zidati gledališče. Danes ima mati vse tri na vratu, daje jim stanovanje in hrano, toda ključe od omar hrani iz previdnosti sama. Ta rodbina ima prostrano hišo v ulici de Turenne. Gospa Guerardova ima osem-inšestdeset let. Z leti je postala čudakinja. Skopa je, prešteva kosce sladkorja; sama zapira in spravlja pričete in nedopite steklenice, lastnoročno oddaja perilo in druge potrebne predmete v domačem življenju. Kadar se vidi samo sredi teh velikih otrok, se je poloti skriven nemir; vedno se boji, da jo bodo prosili za denar, in ona ne bo vedela, kako bi jih zavrnila. Zato pa je poskrbela, da je naložila svoj denar v posestva. Sicer pa izsesavajo Karol, Jurij in Moric dom kar najbolj mogoče. Tu so lepo nastanjeni, prepirajo se za grižljeje in očitajo drug drugemu velike potrebe. Da jih materina smrt vnovič obogati, jim zadošča; zato čakajo, ne da bi kaj delali. Dasi nikdar nikdo ne spregovori o tem, se vendar neprestano pečajo z mislijo, kako se bo vse razdelilo, če se ne pogodb, bodo morali vse prodati, kar pa je vselej spo jeno s škodo. Neki dan po obedu se je čutila gospa Guerardova slabo. Njeni sinovi so ji prigovarjali, naj leže, in jo pustili s komor-nico, ko jim je dejala, da ji je boljše ter da ima samo hudo migreno. Vendar se je drugi dan stanje stare dame poslabšalo, rodbinski zdravnik je zahteval, da pokličejo na posvetovanje še par zdravnikov, in ti so konstatirali, da je gospa Guerardova v veliki nevarnosti. Ko je gospa videla, da je priklenjena na posteljo, je bila njena prva skrb, da je naročila, naj ji oddajo vse ključe, katere je spravila pod zglavje. Še s postelje je hotela vladati ter ohraniti svoje omare pred plenjenjem. Nekega dne se ji zbudi zaupanje do Jurija. Pokima mu, naj se približa, in mu reče tiho: „Glej, tu je ključ; pojdi in vzemi sladkor. Na to zopet dobro zakleni in pri-nesi ključ nazaj." Drugi dan pa postane napram Juriju nezaupna. Kamorkoli se gane, ga zasleduje z očmi, kakor bi se bala, da hoče vzeti okraske s peči in jih potlačiti v žep. Pokliče torej Karola, poveri mu zopet ključ in šepeta: „Komornica pojde s teboj. Poglej, da bo vzela perilo, in zapri sam." Največja muka v bolezni ji je bila, da ni mogla več paziti na domače izdatke. Spominjala se je glupega počenjanja svojih sinov, vedela je, da so zapravljivci, nespa-metniki z vedno odprtimi rokami. Že dolgo ni imela do njih nikakega spoštovanja. Samo materinska ljubezen je ostajala v nji, in odpuščala jim je. V njenih prosečih očeh je mogoče čitati, da prosi milosti, naj počakajo, ko je ne bo več tukaj, in šele tedaj naj prično prazniti zakladnice in si deliti njeno imetje. Če bi si je delili pred njo, bi bila to maka za njeno umirajočo lakomnost. In sebična bolnica je trpela, da ni poslednje trenotke svojim otrokom vse-Njeno nezaupanje do mladih ljudij je bilo vedno večje. Če bi sinovi tudi ne bili mislili na imetje, katero bodo podedovali, bi jim bila mati sama budila misel na ta denar z načinom, kako ga je branila do svojega zadnjega dihljeja. Pogledovala jih je tako preiskujoče, s tako vidljivo boječ-nostjo, da so se obračali v stran. Tu se je spomnila, da čakajo njene rešilne smrti, in oni so res mislili na to. Če je zasačila katerega zamišljenega z bledim obličjem, mu je rekla: »Pojdi k meni! ... O čem premišljaš?" „0 ničemur, mati." Toda prišel je v zadrego. Ona je počasno zmajala z glavo in pristavila: „Velike neprilike vam provzročam, otroci moji. Glejte, ne mučite se, kmalu me več ne bo tukaj." Obstopili so jo ter ji prisegali, da jo ljubijo in jo obvarujejo smrti. Trdovratno je odgovarjala, da nikakor. Še bolj se je utrjevala v svoji nezaupnosti. To je bilo strašno umiranje. Vse upanje je izgubljeno, zdravnik je naznanil, da mora bolnica vsak trenotefc: "-, omagati. Neko jutro so sinovi govorili pri okpra ■; o nadlogi, ki jih je zadela. Ona je iraeV* so pripeljali svoje manjSe sosede. Bog ve, da je bil ta prizor lep. A želja, gorka želja je ustajala vsakemu, da ta zveza kmetov ostane trajna in postane močna. Naši veleposestniki niso fevdalci in ne morejo biti. Lahko so zvezani, koordinirani s kmeti. (Tu je bilo konfiskovanih 62 vrst.) Videli ste boj 26. oktobra, in kar vas je bilo udov kmetijske družbe, ste prišli na bojišče. Bojevali ste se kakor levi; malo so farovški imeli vaših; le morda kakega dolžnika farovža, ali farovških posojilnic. Ti so hodili v boj, kakor na nogah z verigami vklenjeni hudodelniki. Tudi je bil kak boječnež zraven, ki se klerikalnega maščevanja boji. Za kruh, za življenje vam gre, če ne postopate vedno tako vsi, kakor so pogumni vaši postopali 26. oktobra v „ Narodnem domu" v Ljubljani. In vi, kmetje! Ne gre in ne gre več brez šole! Vi se morate sami učiti, morate svojo deco v šolo pošiljati in ji dati doma časa za uk. Učitelju bodite dobri prijatelji. Svoje boljše sinove morate poslati v kmetijske šole. Lemenatarjev imamo že preveč in juristov tudi. Prisilite po dež. poslancih, da bo ta šola cenejša. Saj ste 26. oktobra videli, kako grozno moč imate proti vsakemu, če le hočete. A za škofove konvikte, ki vam bodo ubijali najboljše sinove, za te imate denar in za farovško nenasitljivo bisago tudi ali vsaj vaše žen-stvo! Ali ne spoznate, da jemljete s tem lastnemu otroku duševno in dostikrat tudi telesno hrano? V občinskih zastopih fa-rovžu prikimavate, v deželni, v državni zbor pošiljate duhovnike, ali take, ki kako gmotno korist v službi farovža iščejo. Ali se vam more tako dobro goditi? Le prera-čunite, kaj vašega denarja agitacija naših duhovnikov zapravi! Na tisoče gre pri vsaki volitvi. Zidajo si hiše za agitacijo, plačujejo cele kompanije malovrednih ljudi, ki so za vsako rabo. To vse gre iz kmečkega žepa. Ženice vernih volilcev, ki so 26. okt. za farovške volili, bodo nazaj znosile, kar so možje stali. Saj ni res, da boste večno pogubljeni če za to življenje z vso vnemo skrbite. Bogu očitate neusmiljenost, nepravičnost, če le mislite, da je istemu vaše stradanje, vaša ponižnost všeč. Saj je bil kateri pri kaki pojedini v farovžu. Od 12. ure opoludne, do 10. ure zvečer nosijo debele kose raznovrstnega mesa in raznih sladkarij in vina na mizo. Delaven človek ob takih prilikah dvomi, če imajo ti ljudje „žegna božjega". Zakaj pa klerikalci tako? — (Tu je bilo konfiskovanih 15 vrst.) Ni res, da vas hočejo vsi razven duhovnika goljufati! Zgodovina pa nas uči vse drugače. V zdajšnjem gospodarstvu sveta ste kmetje navezani na meščana in ta na vas. Vi kmetje ste sami najboljši trgovci. Naš Kras in tužna naša zgodovina vas je že zgodaj v tem oziru na noge postavila. Gospodarstvo se sicer tudi pri nas premeni, ali to se zgodi polagoma. navado, da je sama pobirala najemnino po svojih hišah; zdaj so bili v zadregi, na kak način naj pobero denar. Če bi nastala ka tastrofa, bodo potrebovali najemnino, da poplačajo različne osebne izdatke. „Moj Bog!" je rekel Karol tiho, „če hočeta, se grem najemnikom predstavit. .. Razumeli bodo situvacijo in plačali!" Toda Jurij in Moric sta postala nezaupljiva. „Saj greva lahko s teboj," je rekel Jurij. „Vsi trije imamo izdatke." „Saj bi vama jaz dal denar ... Ne mislita vendar, da hočem uteči z njim!" „Nikakor, toda boljše je, če smo vsi skupaj. To bo pravilnejše." In drug druzega so gledali z očmi, v katerih se je zrcalila zloba in zavist. Vsak si' je hotel zagotoviti največji del dedščine. Karol se je naenkrat oglasil in glasno nadaljeval. „Poslušajte! Prodajmo vse, to bo najboljše. Če se danes prepiramo, se bomo jutri^že požrli." Toda hitro so se ogledali, začuli so šumenje. Njihova mati se je vzdignila, vsa bleda, imajoča oči izbuljene, telo tresoče. Vse je slišala, svoje posušene roke je ste govala proti njim in s strašnim glasom ponavljala: „Otroci moji. . . otroci moji. . Krčevit napad jo je zopet vrgel na Razvoj gospodarstva ne pozna skokov. Naš klerikalec hoče s socializiranjem kon-suma le sebi nikdar prijaznega meščana ubiti in sicer hitro, da potem vas reveže kmete, dokler je še čas, trdnejše na farovž priklene. Za socializiranje proizvajanja na kmetijah našemu duhovniku ni mar; to bi vas kmete gmotno ojačilo, kolikor je mogoče. Da bi se vi gmotno okrepili, tega se boji vaš klerikalec, ko zlodej križa. Zapravljati morate v konsumni trgovini, potem ste prej na kantu. Samostani v naši deželi vstajajo^iz grobov, ki jim jih je izkopal cesar Jožef II. Ti vam bodo že dali nekaj riče ta, če boste prišli na tlako in poslali svoje^ženstvo h kiparjem in drugim umetnikom v samostane. Pa poglejte, kmetje, kako vam vaša mladina uhaja na tuje! Ali jo bo farovž nazaj držal? Meščan, ki bije boje proti klerikalizmu, bije iste tudi za kmeta. Kmet ga mora, če si dobro želi, v tem podpirati. Je vse v zvezi in mora biti tudi na Slovenskem. Dne 26. oktobra je bilo zapaziti začetek te zveze. Daj, usoda, da ne zamre! — Zdaj bo naše klerikalstvo zopet na tihem delalo. Močno se je ustrašilo dne 26. oktobra. Pazimo! Zdaj bodo na tihem grizli in ujedali. Zdaj se pišejo vsaki dan „črne bukve" našega kmetskega in meščanskega stanu v farovžih. Tam zdaj osveto s špiritom kuhajo. Klerikalec je po večini neizprosljiv maščevalec. Pazite! Ostajajte na barikadi, ki smo jo dne 26. oktobra v Ljubljani zgradili proti rimskemu, brezdomovinskemu našemu klerikalstvu, utrjujmo jo neprenehoma, skrbimo v miru za vojno! V SJiililjaiiK 3. novembra. Delegacije. Delegacije se snidejo šele koncem meseca novembra. Da se je zasedanje določilo tako pozno, se navajata dva vzroka. Avstrijska in ogrska vlada hočeta, da se kvotni deputaciji sestaneta čim preje in poskusita rešitev kvotnega vprašanja. Ako se kvotni deputaciji glede kvotnega vprašanja zopet ne zedinita, potem poskusita državna zbora doseči sporazumljenje temeljem vladnih predlog. Drugi vzrok odgodi tve delegacij -skega zasedanja je želja ogrske vlade, da ji dovoli državni zbor še pred sestankom delegatov proračunski provizorij. Radi tega provizorija so imeli v ogrskem parlamentu že dvakrat obstrukcijo. Szell pa se hoče obstrukciji izogniti. Razpor med Nemci. Razpor med nemško narodno stranko in med Schonererjevo skupino narašča. Listi obeh strank se strastno napadajo. Liberška „Deutsche Volkszeitung" predlaga, naj se skliče splošen shod nemških zaupnih mož, da se ponudi voditeljem in zaupnikom prilika, povedati svoje misli in nazore. Dotlej pa naj orožje miruje, kajti na-daljni razpor bi obstoječi razkol le povečal in škodoval skupni narodni stvari. Celovške „Freie Stimmen" so prinesle Dobernigov članek, ki trdi, da so si poslanci nemške narodne stranke v svesti, da so ostali vzglavje, umirala je s strašno mislijo, da jo njeni sinovi okradejo. Vsi trije so se vrgli prestrašeni ob postelji na kolena. Poljubljali so roke pokojnice in ji med ihtenjem zatiskali oči. V tem trenotku so se spomnili svojega de-tinstva, in da niso nič druzega kakor sirote. Grozna smrt je tičala v dnu njihovih duš kakor žgoče očitanje vesti . . . V sobi, katere zagrinjala so bila spuščena, je ležala pokojnica oblečena v postelji š prekrižanimi rokami in s srebrnim križcem na prsih. Pri glavi so ji gorele sveče. Vejica zimzelena je bila pomočena v posodo s posvečeno vodo. * Uro pred pogrebom se je pričelo stopnišče napolnjevati z ljudmi. Glavna vrata v dvorani so bila preprežena s črnim suknom s srebrnimi cembi. Tu je bila, kakor v ozadju ozke kapele, postavljena krsta, obkoljena s svečami, pokrita z venci in kiticami Vsaka prihajajoča oseba je vzela kropilo iz kropilnice pri nogah krste ter pokropila mrtvo truplo . . . Ob jednajstih se je pričel pogrebni sprevod pomikati. Sinovi pokojnice so stopali za krsto. Za njimi so šle osebe z magistrata, nekoliko velikih obrtnikov, množica imenitnih meščanov, ki so škilili po p—^ i i ji . sklepom narodnih shodov v Hebu in Celovcu zvesti. Grof Clary je dal za žaljenje nemškega naroda z odpravo jezikovnih na-redeb zadoščenje, in s tem je odpadel vzrok, da bi se obstrukcija nadaljevala. Posl. dr. Sylvester piše v »Salzb. Tagbl." da bi bilo možno volitev delegacij zabraniti samo s telesno silo; a še tedaj bi bil uspeh dvomljiv, kajti v sedanjih razmerah bi se hotelo pač le malo poslancev tepsti. Grof Clary je odpravil naredbe, in nadalje obljubil, da § 14. ne bo rabil in končno bode predložil tak jezikovni zakon, ki se bo oziral na nemški binkoštni program. To sicer ni veliko, toda za avstrijske razmere že nekaj. Posl. dr. Hofmann pl. \Vellenhof je v „Grazer Tagblattu" izjavil, da se z drom. Svlvestrom docela strinja, in upa, da se radikalci, Wolf in tovariši, kmalu zopet zbogajo s svojimi nemškimi tovariši na levici. Jutri bo v Libercah poročal posl. Prade o najnovejšem nemškem razporu ter stavil predloge, kako bi se dosegla sprava. „Hier". V Budimpešti so imeli 31. oktobra velike demonstracije radi javljenja reservistov z nemškim „hier". Okoli 2000 dijakov in pristašev ogrske neodvisne stranke je prišlo pred klubov lokal neodvisne stranke. De putacija je izročila voditeljem stranke resolucijo, potem pa je nagovoril akademik Bra-zovay v krogu mnogobrojno zbranih poslancev vodjo neodvisne stranke, Franca Kos-sutha ter ostro kritikoval odredbo vojnega ministra ter poživljal neodvisno stranko naj krepko podpira odpor proti „atentatu" na madjarščino. Kossuth je odgovoril v daljšem govoru, da je le nemarnost velike javnosti kriva, da ni imela Kossuthova stranka uspehov, in da bi imeli Ogri dandanes že vse drugačne narodne pridobitve, ako bi se oklenil narod neodvisne stranke. Kossuth se veseli, da se je vzbudil narod, in njegova stranka bo začela močno akcijo proti najnovejši žalitvi ogrskega naroda ter prisilila vlado, da dobi narod zadoščenje. Množica je klicala Kossuthu viharno ovacije Tudi pred krajevnim vojaškim povelj-ništvom so bile demonstracije. Policija je demonstrante opetovano razgnala. Ogri se lotijo pač vsake stvarice, ki se tiče njihove narodnosti, z vse drugačno energijo kakor v naši državni polovici! Nove Milanove lopovščine. Milan je povzročil, da imajo Srbi temeljem kraljevskega ukaza troje novih zakonov. S prvim se je kazenski zakon, ki je bil že doslej drakonski, še pohujšai. Sedaj bo možno Milanu streljati ljudi kakor zajce. Drugi zakon določa, da sme vlada iztirati iz dežele vsakogar, ki se ji zdi nevaren ali sumljiv. Milan bo zapodil sedaj vsakogar, ki se bo upal delati opozicijo njemu in nje govi vladi. S tem bo radikalna stranka smrtno zadeta. Tretji zakon pa ustvarja v notranjem ministrstvu poseben informacijski oddelek, ki bo nadziral mišljenje in govorjenje uradništva in javnih oseb sploh. Ta vohunski oddelek bo zastrupil vse javno in družinsko življenje v Srbiji ter onemogočil vsakatero svobodno javljenje lastnega prepričanja. S to oficialno špionažo postanejo radovednežih, stoječih na trotoarju. Za sprevodom se je pomikalo dvanajst žalnih vozov. Ljudje iz bližine so jih šteli in občudovali. Prisotne osebe so pomilovale Karola, Jurija in Morica, korakajoče za krsto v žalnih oblekah, s sklonjenimi glavami, z lici, zarudelimi od plakanja. Sicer pa se je širila govorica, da spravljajo svojo mater k poslednjemu počitku na veledostojen način. Pogreb je bil tretjega razreda ; po raznih računih bo veljal več tisoč frankov. Star notar je dejal s pomenljivim smehljajem: „Če bi gospa Guerardova sama plačala svoj pogreb, bi si gotovo prihranila šest vozov." V cerkvi so bila vrata črno preprežena, orgije so pele. župnik je delil odpuščanje grehov. Ko so udeleženci stopali drug za drugim okoli krste, so videli pri cerkvenem vhodu stati vse tri sinove v vrsti in čakati, da podajo roko vsem znancem, kateri ne morejo iti na pokopališče Celih deset minut so stiskali roke, ne da bi poznali osebe, se grizli v ustnice ter zadrževali solze. Silno lahko jim je postalo pri srcu, ko se je cerkev izpraznila in so zopet počasi odkorakali za pogrebnim vozom. Rakev rodbine Guerardove je bila na pokopališča Pere-Lachaise. Mnogo oseb je razmere na Srbskem neznosne. Vsakdo bo vsak hip v nevarnosti, da ga zgrabijo in vržejo v ječo, kajti vohuni bodo imeli razprostrte mreže v vse sloje, v vse kroge do mize družinske in postelje zakonske. Velik poraz Angležev v Južni Afriki. Vesti o slavnih zmagah Angležev na 1 kmetskimi Buri so se jedva razkadile in se izkazale kot pretirane ali celo lažnjive, in že je došlo novo poročilo, da so bili Angleži jako občutno tepeni. Pri mestih Glencot-Dundeeu (19. in 22. oktobra), pri Elanl laagtu (19. in 21. oktobra), pri Modder-spruitu (24. oktobra) in Lombards-Kop . (29. oktobra) so se merile samo manjše čh* Angležev in Buro v med seboj. Izid teh bitk ali prask je le neznatnega, lokalnega pr> mena. Bitka, ki se je vršila 30. oktobra pi Ladysmithu, pa je bila prva velika in važn bitka, v kateri se je merila vsa angleški vojska pod generalom Whitorn in vsa bur ska vojska pod generalom Joubertom. Angleži niso mogli zabraniti, da bi se trans vaalski in oranjevski Buri ne bili združil; Nasprotno, general Yule je moral svojo brigado zapustiti Glencoe ter štiri dni in noč: med groznimi mukami neprestano bežati pred zasledujočimi Buri ter se zateči k Withu pred Ladvsmithom Okoli 18.000 Bu-rov je obdalo 29. oktobra Ladysmith od za hodnje, severne in vzhodnje strani, Anglež: pa so brezuspešno opetovano poskušali pregnati jih. Oranjevski Buri so 29. oktobru zapustili Besters ter se pomikali od severno-zahodne strani takisto proti Ladysmithu oziroma proti levemu krilu angleške armade. Transvaalski Buri so začeli Ladysmith bombardirati. Angleški general Withe je sprevidel, da ga mislijo transvaalski inoranjesk. Buri zgrabiti od vseh stranij, zato pa jih je hotel prehiteti Zategadelj je vprizoril splošen napad na oranjeske in t ran sv h al ske Bure Najprej je \Vhite zgrabil vojsko Oranječanov Napadel jih je ponoči. Oranječani so postili da je prišel oddelek Whitove armade prav v njihovo sredo, potem pa so zgrabili na-krat Angleže od vseh stranij. Angleži so bili ujeti: dva bataljona in šestero gorskih topov, t. j. 42 častnikov in 2000 mož se je udalo Burom in jim izročilo svoje orožje. S tem je bila leva krilna kolona za Angleže izgubljena. Mal< boljše, dasi ne docela dobro, pa se je godilo desni krilni koloni, katero so Buri zapodili v beg. Ceatrura, katerega je vodil sam \Vhite, ni prišel menda v ogenj. Ta poraz Angležev je velike moralne vred: Buri imajo sedaj že 2212 angleških ujetnikov. Bržčas bo White zapustil Ladysmiih in se pomaknil dalje proti jugu, v Pieter-maritzburg ali celo do luke Durban. Angleži se boje, da se upro sedaj tudi Buri v Kapu in da se dvignejo proti njim tudi rodovi, ki so bili doslej nevtralni. — Zanimivo je kako se izgovarja angleški general \Vhiu radi svojega poraza. Trdi namreč, da so se mule, noseče municijo in razložene topove, prestrašile sovražnikovega streljanja ter ušle. Zbežale so te mule baj" naravnost k sovražniku! Zategadelj An Dalje v prilogi. ~"*£-U odkorakalo peš, drugi so stopili v vozove. Mimoidoči so dvigali oči in se odkrivali. Sprevod je stopil na pokopališče obrnil se na levo in se ustavil pred rakvijo: pred spomenikom v podobi go-tiške kapele, na katerega pročelju je bita zapisano s črnimi pismenkami: „Rodbina Guerardova". Skozi odprta vrata je bilo videti oltar, na katerem so gorele sveče. Med tem so sneli krsto. Duhovnik je molil poslednje molitve, dočim so Čakali grobarji v modrih telovnikih nekaj korakov proč. Sinovi so ihteli, oči so imeli vprte v odprto rakev, s katere je bila sneta kamenita plošča: tu, v ti hladni senci bode ravno tako počivali enkrat tudi oni. * • In dva dni pozneje so se pri notarju svoje matere prepirali s stisnjenimi ustni cami, s suhimi očmi; v sovraštvu so bili odločeni, da ne puste neprijatelju niti cen tirna. Karol bi pogoltnil vse s svojimi iz najdbami; Jurij ima kako žensko, ki ga skube; Moric je brezdvomno deležnik kakega blaznega podjetja, ki bi pogoltnilo njegov kapital. Zastonj se je trudil notar, pregovoriti jih, da bi se prijateljsko pomenili. Razšli so se, preteč si s tožbo. Če smrt zastrupi denar, izide iz smrti samo zloba. Ljudje se rujejo ob rakvi. gleži niso imeli topov in ne streljiva, in podati so. se morali Vsega so krive torej ]e mule! \Vhite pa priznava, da postopa Joubert z ujetniki jako prijazno in ljubeznivo. — Najnovejša poročila javljajo, da se trudijo Buri, da bi osvojili železniško progo pri Colensu ter odrezali Angležem pot do pietermaritzburga. Ako se ta naklep Burom posreči, bo ujeta vsa angleška vojska \Vitheja. Nekaj črne zgodovine. (Daljo.) To pa še ni bilo dovolj! Duhovščina je hotela ta svoj bogapolni odgojevalni sistem razširiti tudi med olikanejše sloje. Zato so klerikalci dosegli, da se je o vsaki konkordatni deželi, kjer je bila kaka srednja šola, realka ali gimnazij, smel nastaviti učitelj le tedaj, če je bil taisti katoliški krščen in vzgojen. Državna oblastva so pač iz-previdela, da je mnogo takih ved, ki so se kultivirale na različnih vzgojevališčih, na pr. geometrija, fizika, zoologija, filologija itd., katere z religijo nimajo ničesar opraviti, in zato so hotela mnogokrat nastanjati boljše učitelje, dasi so bili, recimo, protestantje, za take vede; toda visoka duhovščina je odločila, da se to kratko in malo ne more zgoditi, „ker bi se sicer podrl ves poučni si-s:em'. Da, nekateri celotje, videč take državne težnje, so celo prorokovali pogin sveta, in so skratka zahtevali, da smejo biti nastavljeni le konfesionalni, t. j. katoliški učitelji. Navadno, skoro vedno, so odjenjala svetna oblastva radi ljubega miru, in tako je prišlo po spričevalih verodostojnih mož do tega, da so bile srednje šole, kakor gimnaziji, na isti stopinji vede, kakor v sred njem veku. „Dosti je", so rekah jezuitje, „če znajo mladiči toliko latinskega, kar ga je potrebno k maši, na pamet ,,Te Deum lau-damus" in „Gloria in excelsis"; to je popolnoma dovolj!" Duhovščina je nadzirala vsakega profesorja, dasi je bila prepričana o njegovem katolicizmu najnatančneje, in ne malo moralo jih je od škofa vsprejeti navodila, kako in kaj naj v šoli poučujejo. Posebno na slabem so bih učitelji fizike, ker niso smeli učiti ničesar, kar bi bilo proti naukom biblije. Morali so n. pr. učiti, da zemlja ne stoji dalje, kakor 6000 let, da je solnce ob času Jozue obstalo na nebu, da je govoril Biieamov osel, in še marsikaj jednakega. Najslabše pa se je godilo učiteljem zgodovine. Ti so morali In celo vedofna pačiti zgodovino, ker bi bilo v očeh duhovščine nekaj grozovitega, če hi se mladini o gotovih cerkvenih in verskih preobratih in revolucijah podala resnična poročila. Tudi „politiška" zgodovina ni smela biti res ici podobna. Samo nekaj vzgledov: Viljem Teli bil je tem ljudem načelnik roparjev in po-žigalcev, ctsar Napoleon burbonski general, in kar je še jednakih bedarij. Kakor so bili ljudski učitelji odvisni, takorekoč sužnji in težaki župnikov, tako so bili profesorji od visni od škofov Da, zadnji so bili še na slabšem, ker je bil njihov delokrog pomembnejši in veliki zadnji smoter: „Vsak gibljaj prostega duha in vsaka škodljiva vednost mora se zatreti v mladini, da bode ta pozneje o državni službi ad majorem Dei glo riam delovala za klerikalizam", doseči seje moral na vsak način. Je-li bil potem čudež, da so si prido bili takozvani olikanejši sloji površno vednost, in so bili brez eneržije, brez morale, brez religioznosti, (kajti ceremonije niso isto, kar vera) in so živeli le tja v jeden dan, med tem ko je bilo nižje ljudstvo brez misli, leno, revno, beraško, in se je udalo pijančevanju in vsem duševnim ia telesnim slabostim Toda, kaj je brigalo klerikalce, da je njihovo odgojevanje obrodilo tak sad? Saj so dosegli s tem, da so bili oni vrhovni gospodje, da se jim ni upiral nihče, da so bili oni vse ! (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 3 novembra — Dvakrat konfiscirani. V torek in včeraj je bil naš list zaporedoma zaplenjen Svoje misli o tej zaplembi smo povedali v današnjem prvem članku Dostaviti nam je, da so prišli včeraj konfiscirat naš list izredno pozno, šele po 7. uri, ko že nikogar &i več bilo v tiskarni. Proti obema konfiskacijama vložimo ugovor, a če bi to ne imelo uspeha, storimo druge primerne korake. — Razkrinkana politična grdobija. Kakor strupen gad, če mu stopiš za vrat, tako sika in se zvija „Slovenec" ter skuša z natolcevanji, sumničenji, zvijačami in lažmi oprati dr. Šusteršiča in tiste eventualne sokrivce njegove, ki so s svojimi spletkami strmoglavil dr. Ferjančiča, ne meneč se zato, koliko s tem škodijo celokupni slovenski stvari. „Slovencev" zagovor je jako klavrn, slaba stvar se pač ne da dobro zagovarjati. Z bombastičnimi tira-dami in z neotesanostmi pa se javno mnenje ne da preslepiti, kakor to nameravajo „Slovenčevi" pisači. Prosimo čitatelje, naj prebero „Slovenčev" članek „Liberalna lopovščina" in naj potem razsodijo, kaj je v njem ovrž*no. Mi smo z brzojavkama dr. Pacaka in dr. Stranskega dokazali, da so slovenski katoličani grdo ob rek o val i dr. Ferjančiča in naščuvali nemško katoliško stranko, da se je uprla njegovi zopetni izvolitvi. Rekli smo, da je to mogel storiti le kak klerikalni politik, sedanji ali bivši poslanec, ker nima nihče drugi toliko vpliva pri nemški katoliški stranki, da bi je pridobil za tako akcijo, vsled katere je bil v nevarnosti obstanek desnice. To je tako naravno in logično, da bolj ne more biti. Nadalje smo z dopisi v „Vaterlandu" dokazali, da se je strmo glavljenje dr. Ferjančiča že dolgo časa pri pravljalo, da so se porabljala za to ne-honetna, izdajalska sredstva in navedli smo okolnosti, iz katerih sklepamo, da je dr Šusteršič dopisnik „Vaterlandov". Ali je to „Siovenec" izpodbil? Ne! Čisto nič ni izpodbil, ne jedne okolnosti ni ovrgel. Obsul nas je s celim košem zabavljic in priobčil dolg in zvijačen komentar oziroma opravičenje zloglasnega dopisa v „Vater landu". To je vse! Nesrečnejše se tudi slaba stvar ne da zagovarjati. Slej kakor prej je nerešeno vprašanje, kdo je pravi storilec tiste smradljive grdobije, ki jo je razkrinkani dopisnik v „Vaterlandu" pripravljal. Slovenski državni poslanci kle rikalne stranke molče. Oni dobro vedo, kdo da je dr. Ferjančič; obrekoval, kdo je proti njemu naščuval nemške klerikalce, ali oni molče, oči vidno ker hočejo rešiti tistega človeka, ki je storil to grdobijo Tudi dr. Šusteršič ve, kdo je storilec, a tuli on molči v tem oziru kakor grob, on ve pač najbolje, zakaj ne sme popolna res niča na dan! — Ebenhoch in Ferjančič. „Slovenčev" nesrečni člankar piše mej drugim: „Ebenhoch je vpliven politik, 'n že ve, kako se je vedel dr. Ferjančič nasproti naši stranki prej in kot podpredsednik d:žavne zbornice. Radi celjske afere pa je znani, da je Ebenhoch zameril Ferjančiču blejski go vor, v katerem je trdil, da so nemški Celjani tujci, s katerim se mora naš rod ne vstrašeno boriti " S tem hoče „Slovenec" obuditi mnenje, kakor da je Ebenhoch iz lastnega nagiba, ne da bi bil od slovenske strani naščuvan, nastopi! proti Ferjančiču, in to vsled celjskega govora dr Ferjančiča. „Siovenec* je ta najvažnejši moment zamolčal Ko j« Wolfovo časopisje ™ačelo divjati proti Ferjančiču radi njegovega nedolžnega blejskega govora, je dr. Ferjančič pisal Ebenhochu in mu vso stvar pojasni!. Ebenhoch je to v svojem listu r. L i n-zer Vol ks bi a t, tu" objavil in je zaje d no izjavil, da so s tem pojasni lom dr Ferjančiča ovržene dolžitve Wolfovih listov, in je vsa zadeva poravnana. Iz tega izhaja, da je moral biti Ebenhoch še pozneje, po tej svoji izjavi v „Linzer Volksblattu", naščuvan in nalagan. In zopet se vsiljuje vprašanje: Kdo je to storil, kdo je s tem kronal v „Vaterlandu" začeto akcijo? — ,,Moška je beseda taka". „Slo venec", pišoč, da so klerikalni poslanci zastopali stališče, da je treba uprav v seda njih politiških razmerah gojiti jedinost slovenske delegacije na Dunaju, in da so vsled tega volili dr Ferjančiča, pravi: „Tega smo se držali tudi mi. Zato smo se vedno izogibali vsakemu napadu na poslance tudi nam nasprotne stranke; le kadar so nas izzivali, smo odgovarjali, a tudi tedaj dostojno, in le to, kar je bilo nujno potrebno. „Narod" ni delal tako, pač pa je vse obravnaval s strankarskega stališča". Koliko resnice je v tej „Slovenčevi" trditvi, za to imamo uprav klasičen dokaz Svoj čas se je bila raznesla vest, da se Thunova vlada spremeni, in da vstopijo v minis*rstvo nekateri poslanci desnice. Kot zastopnika „Slovanske krščan- sko-narodne zveze" sta se tedaj imenovala gg Povše in dr. Ferjančič. Dočim mi o g. Povšetu nismo rekli nobene žal besede, dokler ni „ Slovenec" provzročil polemike, dočim smo mi zavzemali tako stališče, da ga nihče ni mogel tolmačiti kot neprijazno g. Povšetu, naskočil je „Slo venec" na skrajno Škandalozen, nasramoten način dr. Ferjančiča in — po slogu dotičnoga pamfleta bi sodili, da ga je spisal dr. Šusteršič — z vso strastjo protestiral proti temu, da bi postal Ferjančič minister. Ta resnična dogodba označuje zadostno vso puhlost zgoraj citirane „Slovenčeve" tirade Uspeh tistega napada na dr. Ferjančiča je bil ta, da „Slo-vanska krščansko-narodna zveza" sploh ni dobila zastopnika v ministrstvu, pač pa je postal minister baron Dipauli. — Laž ima kratke noge. „Slovenec" nam očita, da se doslej nismo z nobeno besedo dotaknili meritorne stvari: Je-li res to, kar se je trdilo o dr. Ferjančiču. To se upa trditi tri dni potem, ko smo v članku „E pur si muove" doslovno pisali: „Vsak človek na Slovenskem ve, da stoji dr. Ferjančič na skrajnem desnem krilu naše stranke, da se točno in dosledno drži tistega programa, ki ga je Klun imenoval „prežvekani program katoliškega shoda, in ki ga je sprejel prvi shod naših za upnih mož, da je njegovo protiklerikalstvo v desnici votlo, od kraja ga pa ni dosti, in da on nikdar in nikoli neimenuje duhovnikov „Pfaffen". — Mi smo torej meritorno že prav jasno govorili. Prav v tem pa, da so „slovenski katoličani" v me ritornem oziru delali dr. Ferjančiču veliko krivico, da so nemško katoliško stranko grdo nalagali, prav v tem tiči tista hudobija te spletke, ki je provzročila toliko ogorčenost — Shod dr. Kreka. V sredo je dr. Krek v „Katoliškem domu" prodajal svojo politično modrost. Govoril je o političnem položaju. To je stvar, o kateri dr. Krek sam nič ne ve, stvar, ki je zanj in za tistih pet. junakov, ki hodijo ž njim, s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Krek in tovariši so le marijonete v rokah drugih politikov. Kako brez vsacega pomena so Krekovi nazori v politiki kranjske klerikalne stranke, o tem smo se prepričali prav te dni. Krek je bil v „Slovencu" priobčil nekaj šifriranih člankov, v katerih je zagovarjal nazor, da mora slovenska delegacija ostati solidarna s Čehi v vsakem slučaju in naj se zgodi karkoli. Nekaj dni potem pa je dr. Šusteršič po svojem pogovoru z grofom Ga ryjem v istem „Slovencu* Kreka naravnost zavrnil, da Slovenci ne smejo biti solidarni s Čehi, če ti ne bodo „zmerni" in bodo delali novemu ministrstvu resno opozicijo. V očigled takim diamentralniin nasprotjem se pač ni čuditi, če Krekovim izvajanjem ne pripisujemo prav ncbenega pomena, in se nam ne zdi potrebno, da bi tej modrosti posvečevali svojo pozornost. Nekaj moramo pa vender pribiti. Krek se je silno zavze mal za desnico, in za jedinost mej klerikalci in slovenskimi in češkimi liberalci v drž. zboru, tisti Krek, ki je nedavno tega, ko je šlo za skupen protest proti nemškemu binkoštnemu programu, pritrdil razupiti izjavi svoje stranke, da s slovenskimi liberalci niti za jedno mizo ne sede, kaj še da bi ž njo skupno protestirala proti nem škemu programu, kateri je lahko že jutri v večjem svojem delu zakon. Nečemo se spuščati v polemiko radi desnice, dasi ta doslej ni storila druzega nič, kakor da je nemške klerikalce držala na krmilu; ali to komedianstvo klerikalnih kolovodij, ki so danes s Čehi solidarni, jutri jim pa odpovedo prijateljstvo, ki dane-5 izjavljajo, da z liberalci niti k jedni mizi ne sedejo, jutri pa nastopajo kot propo-vedniki sloge, je tako antipatično in tako malo moško, da smo je morali nekoliko nižje obesiti. Žalostno je samo to, da v taki ulogi nastopa dr. Krek ki je po vsi svoji politični in filozofični zmedenosti vender vseskoz pošten in nesebičen mož. — Klasična kritika. Lenarčičevem go spodarskim izvajanjem na shodu zaupnih mož naše stranke je „Slovenec" posvetil včeraj cel članek Rad bi sprejete resolucije osmešil in zajedno dokazal, da so prav najvažnejše točke vzete iz — krščansko-socialnega programa. Ti, uboga reva, ki si to budalost v .Slovenca" zagrešila! Kaj pa je krščansko-socialni program ? Sračje gnezdo! Na staro suho vejo klerikalizma so takozvani krščanski socialisti znesli to, kar so iz liberalnega in socialnoderaokra-tičnega programa pouzraali, kar pa so iz svojega dodali, ni vredno piskavega oreha! Kdo naj si potem kaj izposoja pri teh revežih ? — Repertoar slovenskega gledališča. Iz ozirov na dobro vprizoritev Ibse-nove drame „Strahovi" se je tedenski repertoar tako spremenil, da se v soboto, dne 4 novembra poje tretji-k r a t v sezoni prekrasna Smetanova opera „Prodana nevesta". — V torek, dne 7. novembra pa se igrajo prvikrat na slovenskem odru „Ibse-novi Strahovi". — Za petek, dne 10. novembra pripravlja se vprizoritev Smetanove velike dramatične opore „Dalibor". — Ker se torej ljubka in tako sijajno uspela „Prodana nevesta" za dalje časa odstavi od repertoarja in se umakne začasno resnemu „ D a -1 i boru", opozarjamo na sobotno predstavo, posebno še vse one rodoljube in prijatelje glasbe, kateri doslej še niso imeli prilike slišati jo, ali pa se hote še enkrat naslajati s to divno skladbo. — Slovensko gledališče. V torek je bila repriza „Prodane neveste". Z veseljem konstatujemo, da se je pela še boljše kakor prvikrat, in da so se odlikovale vse prve moči. Gdčni. N o e m i, g. Pestkowskemu in g. Pavšku se je ploskalo celo pri odprtem pozorišču. Krasni šesterospev se je moral tudi topot ponavljati. Gledališče je bilo razprodano in postavljeni so bili celo stoli. — Včeraj, v sredo so igrali popularno žaloigro „Mlinar in njegova hči" prav dobro. Glavno ulogo, mlinarja je lepo igral g. Ine-m a n n , njegovo hčer pa gdč. S 1 a v č e v a. Konrada je predstavljal 19tič g. Danilo Hvaležno občinstvo, ki je zasedlo gledališče do zadnjega kotička in stola, je igralcem pridno ploskalo ter se zabavalo zlasti ob starih in novih dovtipih grobarja, gospoda H o u s e. Tudi drugi igralci so bili na svojem mestu. Pohvalno pa moramo omeniti zlasti gospo Danilovo, gospo P o -1 a k o v o in g. D e y 1 a. — Z grobov. Dasi je bil predvčerajšnji dan hladen in se je vedno pripravljalo za dež, je bil obisk grobov pri sv. Krištofu nenavadno velik. Ljudje so prihajali in od hajali trumoma. Izvoščki in omnibusi pa so imeli mnogo zaslužka. Grobovi so bili letos zopet prav lepo okrašeni in bogato razsvetljeni. Pevsko društvo „Slavec" je zapelo troje žalostink pri velikem križu, „Ljubljana" pa pri Sokolovi piramidi. Vzlic velikanski množici je bil red prav vzoren, ter se. je nova odredba mestnega magistrata izkazala prav srečno. Gnječe pri vratih letos ni bilo, in to le potrjuje splošno mnenje, da je došla magistratova pametna odredba nekaj let prekasno, in da bi morala Ljubljana že davno posnemati v tem oziru druga mesta. Tudi včeraj je bilo na grobišču mnogo žalujočega občinstva. — Trgovsko pevsko društvo priredi v nedeljo, 5. t. m., v Sokolski dvorani v „Narodnem domu" veliko veselico z jako bogatim in zanimivim pevskim in godbe-nim vsporedom. Ta vspored smo že ob javili. Pod agilnim in neutrudnim vodstvom lepo napredujoče slovensko trgovsko pevsko društvo šteje danes nad 50 vrlih pevcev. Društvo, ki nastopa pri vsaki narodni priliki vedno jako častno, si je pridobilo tekom kratke dobe svojega obstanka med rodoljubnim meščanstvom največje simpatije. Zategadelj ne dvomimo, da se odzove društvenemu vabilu v nedeljo kar najmnogo-številnejše občinstvo. Odbor je poleg pevskih in godbenih točk pripravil udeležencem še posebno presenečenje, katerega pa ne smemo izdati. — Veselica ,,slovenskega trgovskega pevskega društva. Odbor„Narodne čitalnice" opozarja svoje čestite člene tem potom, da se blagovolijo v najobilnejšem šte vilu odzvati povabilu „Trgovskega pev. skega društva" na veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 5 t. m. v Sokolovi dvorani. — Sokol ljubljanski je sprejel uljudno vabilo od bratskega trgovskega pevskega društva za veselico, ki bode v nedeljo dne 5. t. m v Sokolski dvorani v .Narodnem domu". Naprošeni smo po odboru „Sokola" naznaniti to bratom Sokolom s pristavkom, da bi se členi .Sokola" prav obilno udeležili veselice bratskega društva. — Izvanredni občni zbor kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" se bo vršil danes, dne 3. t. m. ob polu 8. zvečer v .Narodnem domu" v spodnjih prostorih na levi. Kakor je razvidno iz razposlanih vabil, so na dnevnem redu prav važne točke, zato je neobhodno potrebno, da se udeležijo tega občnega zbora vsi Členi, katerim je na tem ležeče, da se klubovo življenje nekoliko predrugači. Sedaj naj pride vsak člen s premišljenimi predlogi pred občni zbor! Le potem bo moglo izostati vsako poznejše zahrbtno zabavljanje in pi šarjenje. Upamo, da se tega izvanrednega občnega zbora udeleže gotovo vsaj tisti, ki so izrecno zahtevali, da se tak skliče. Neobhodno potrebno je, da se gg. členi v mnogobrojnem številu sestanejo tudi radi tega, ker se voli popolnoma nov odoor, ker so se skoro vsi prejšnji odborniki odpovedali. Društvenikov skrb je toraj, da si izvolijo za Drihodnjo sezijo odbornike, ki bodo res kos svoji nalogi. Sedanji izvanredni občni zbor je prav za prav nekak redni občni zbor, na kar se čč. gg. členi posebno opozarjajo. Le redkokedaj pridejo členi v večjem številu skupaj, ni toraj čuda, da se med seboj tako malo poznajo, čeravno nosijo vsi ene in iste znake. Naj se toraj snidejo danes na izvanrednem občnem zboru vsi člani, da se tako nekoliko več spoznajo ter ukrenejo, kar bi bilo klubu in športnemu življenju na korist. — Občni zbor slov. kolesarskega društva „Ilirija". Dne 30. oktobra t. 1. je bil pri dopolnilni volitvi izvoljen predsednikom g. Anton Gutnik. — Redni občni zbor „Zaveže slovenskih posojilnic" se bode vršil v četrtek, 16. novembra t. 1. ob 10 uri predpoludne v „Narodnem domu" v Celju. Dnevni red jeta-le: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika oziroma revizorja. 3. Odobritev letnega računa. 4. Predrugačenje pravil 5. Razgovor o gospodarski organizaciji na Slovenskem. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. — Po § 11. društvenih pravil se smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v „Zvezi" stoječih posojilnic in tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. — Družba sv. Mohorja. Odbor nam naznanja: Z razpošiljanjem družbenih knjig začnemo z današnjim dnem. Knjige se bodo letos razpošiljale po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, se-kovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, nato lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo ponje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo ponje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje knjige dobe" čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem! Budite rojake, poučujte jih zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! — Pevsko društvo „Ljubljana" in slov. kolesarsko društvo „Ilirija" priredita letošnjo zimsko sezono skupno plesno šolo v pevski dvorani društva „Ljubljane3 v „Narodnem domu". Vse dotične cenjene gospice, katere niso dobile vabil, pa bi se rade te plesne šole udeleževale, blagovolijo naj to nemudoma naznaniti odboru pevskega društva „Ljubljane". Prva redna vaja bo v nedeljo 5. t. m. ob 4. uri popoludne v „Narodnem domu". — V Transvaal. Tukajšnji topničarski častnik J. je vzel pri svojem polkovniku 14dnevni odpust in je zapustil Ljubljano s pretvezo, da gre obiskat svoje sorodnike. Sedaj je J. naznand svojemu polku, da je že na potu v Transvaal, kjer se hoče na strani Burov bojevati proti Angležem. — Adresna knjiga. Pišejo nam: Nova, pri Milicu jako lično in okusno natisnjena izdaja Fischerjevega „Adressbucha" za leto 1900-, katera je te dni izšla, kaže, da se je nje izdajatelj malo oziral na slovenski značaj Ljubljane. Tako se pri seznamu ulic in trgov ni oziral na nova slovenska imena. Kje je danes v Ljubljani, Ballhausgasse, Faustkampfgasse, Griiner Weg ali Farber-steig? Ako že meni izdajatelj, da so nemška imena ulic, katerih pa danes v Ljubljani ni, potrebna, naj bi bil vsaj poleg nemških tudi slovenska navedel! Zakaj so krstna imena ponemčena, na pr. vsi Janezi in Ivani v Johanne, nam tudi ni umevno. — Izžrebani porotniki. Včeraj so bil izžrebani porotniki za IV. porotno zase danje, ki se začne 4. decembra t. 1. pri dež. sodišču v Ljubljani. Izžrebani so: Avšič Jak., zavarovalni uradnik v Ljubljani; Ahačič Iv., tovarnar v Tržiču; Belič Iv., gostilničar in posestnik v Ljubljani ; Bugenigg Iv., sodar in posestnik v Ljubljani; Bergmann K, trgovec v Litiji; Budinek Fr., posestnik in trgovec v Kranjski gori; Čad Jos., pekovski mojster in posestnik v Ljubljani; Češno var L, gostil, in pos v Ljubljani; Čuček Jos., trgovec in posestnik v Knežaku; Dovgan Iv, izdelovalec pohištva v Ljubljani; Gorše A, kantiner in posestnik v Ljub ljani; Globočnik A, posestnik žage v Železnikih; Janša Jerne, pek in pesestnik v Ljubljani; Jebačin Iv., trgovec v Ljubljani; Jenko Avg., pek in posestnik v Ljubljani; Kenda Henrik, trgovec in posestnik v Ljubljani; Klein Jul. st.klar v Ljubljani; Koc-mur A., gostilničar in posestnik] v Ljubljani; Kordin A., trgovec v Ljubljani; Kokalj Iv., uradnik v Javorniku; Kandučar Jos., trgovec v Mengešu; Lenassi Julij, gostilničar in posestnik v Zg. Logatcu; Lenče K., posestnik na Laverci; Maurer H., privatnik v Ljubljani; Moro Zmag, prokurist v Ljub ljani; Pok Jos., klobučar in posestnik v Ljubljani; Omejc Ferdinand, dež. oficijal v Ljubljani; Peruzzi M., posestnik v Lipah; Razboršek Iv., trgovec v Št. Martinu pri Litiji; Štricelj Ludovik, prodajalec premoga v Ljubljani; Schink Iv., trgovec v Litiji; Slave A, posestnik in mesar v Kranjski gori; Wakonigg Iv, trgovec v Št. Martinu pri Litiji; Zalaznik J., pekovski mojster v Ljubljani; Zamejc Greg, pekovski mojster in posestnik \ Ljubljani ; Žitnik Jer., črev-Ijar in posestnik v Ljubljani. Namestniki so : Accetto Val., zidar in posestnik v Ljub ljani); Goli Jak., posestnik; Ječminek H., trgovec; Jevnikar Fr., škafar; Klopčič Jak., starinar in posestnik; Kriegl Rob, urar; Kunše A., privatnik ; Mihelič M., krtačar in posestnik ter Terdina Iv., fiaker in posestnik, vsi v Ljubljani. — Italijanski razbojniki. Tržaška „Edinost" poroča: Kdor bi bil prišel minoli petek v gornjo tržaško okolico, bi bil slišal nekako zverinsko tulenje, seveda ne v našem jeziku, in v krčmi na konto veljsko-proseški cesti, bi bil videl tri člo veška bitja, ki so vse božje jutro zlivala va-se vsakovrstnih pijač. Vedenje njihovo ni bilo človeško. Če bi bil tujec prišel z namenom, da se okrepča, zbežal bi pred ono divjačino. Ta lepi sad cikorije ne bi ga bd le napadel z najpodlejšimi psovkami, ampak napadel bi ga s pestmi Morda bi se tudi Čudil, ko bi slišal vsklike: „Viva Italia", „Viva la Lega nazionale", „Viva Dante, Garibaldi" itd, v odmev pa „m . ... per Austria", „m .... per Nabergoj". „m____ Slovenci" itd. Ko se je zverjad nažrla, šla je proti Kontovelju. Prišedša do poštene in rodoljubne hiše, v kateri je prodajalnica, šla je svojat v prodajalnico in se začela lastiti vsega, kar ji je prišlo pod roke. Divjali in razbijali so, metali so na cesto kruh, uteži, steklenice itd. Mladeniču, ki služi v prouajalnici, je peklenska roka zagnala kruha v glavo, utež pol kilograma v prsi, zgrabila za nož ter pretila razsekati mladeniča, kateri je moral zbežati. Tudi gospodinja je morala zbežati in eden razgrajačev je hotel šiloma za njo. Zbežala je v prvo nadstropje, kjer se je zaklenila. V tem groznem momentu je prišel človek v omenjeno prodajalnico, da si kupi cigaret. A svojat ga je zgrabila, vrgla na tla ter ga tepla in suvala, da je revež komaj zbežal na cesto. Na cesti so ga znova napadli in pretepali. Le z velikim naporom se jim je izvil in zbežal. Neki mali dečko je tudi prišel v prodajalnicoj a ko je videl, kaj se godi, zbežal je domov jokaje in v največjem strahu. Dve ženski sta bili tudi v onem času v štacuni, a razgrajači niso dali tudi njima miru; razmetavali so jim kupljene reči na vse strani in ju lovili po štacuni. Ženski sta jokali in se komaj ubranili sili. Ko se je svojat spravila iz štacune, morali so isto zapreti; drugače bi se bile zgodile gotovo še groznejše stvari. To vandalsko početje je trajalo poldrugo uro. Kaj in kako bi se godilo kateremu naših, ako bi bil zagrešil sličnih stvarij, če tudi v najmanji meri?! Posebno če bi se upal upiti „Viva Italia" in „m____per Austria!" Opaziti je še, da so vsi trije razbojniki vojaki! Take pošlji v boj, Avstrija, in rešena boš! — Premembe v učiteljstvu. Učitelj v Metliki, g. Fran Gregorač, je imenovan nadučiteljem v Dolenji vasi; učitelj v Ko šani, g. Karol Javoršek, nadučiteljem istotam; učiteljica na Črnem vrhu pri Idriji, gospč. Zofija Modrijan, pa je premeščena v Gorenji Logatec. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra leta 1899. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 854 strank 196.151 gld. 43 kr., 669 strank pa vzdignilo 241.863 gld. 65 kr — Načelništvo akad. podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu si usoja naznaniti, da priredi v nedeljo, dne 5. listopada ob 11. uri dopoludne v društvenih prostorih „Triglava" svoj I. redni občni zbor s sle dečim vsporedom: I. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. II. Poročilo načelništva III. Poročilo blagajnikovo. IV. Poročilo revizorjev. V. Volitev načelništva. VI. Slučajnosti. — Za načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda: j ur. Bogumil Senekovič, t. č. načelnika namestnik. — Mestna godba novomeška. Kakor se nam iz Novega Mesta poroča, se je koncert, kateri je mestna godba novomeška v torek priredila v prostorih g. Tučka, prav dobro obnesel. Koncert je bilo dobro ob iskan, in je dosegel tudi lep umetniški uspeh. Orkester, ki sestoji iz 10 mož, sviral je skoraj izključno slovanske komade in žel obilo pohvale. Narodna draštva ljubljanska bi gotovo ustregla občinstvu, ako bi se pri svojih zabavnih večerih posluževala mestne godbe novomeške. Kakor slišimo, namerava omenjena godba v kratkem prirediti koncert v tukajšnjem „Narodnem domu". — Mestna hranilnica v Kranji. V mesecu oktobru vložilo je 287 strank 47 216 gld. 61 kr., vzdignilo pa 151 strank 28.716 gld. 58 kr., 15 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 6950 gld.; stanje vlog 961.017 gld. 43 kr., stanje hipotečnih po sojil 606.036 gld. 33 kr., denarni premet 168452 gld. 93 kr. — Pevsko društvo „Struna" na Vačah priredi 5. novembra tombolo na korist ondotni kmetijski podružnici in veselico s petjem, deklamacijo in glumo „Nemški ne znajo" na korist Prešernovemu spo meniku. Začetek tombole ob 3. uri popoldne, začetek veselice pa ob 6 uri zvečer. — Iz Logatca nam pišejo 1. t, m. : Naš vrli pevski zbor nas je danes jako iz nenadil Na pokopališču je zapel pod požrtvovalnim vodstvom g. učitelja Al. Pina več ganljivih žalostnik. Ostani ta navada poslej stalna! — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1899. je 162 strank vložilo 22 907 gld. 50 kr., 112 strank vzdignilo 14.237 gld. 63 kr., 30 strankam se je izplačalo posojil 25.750 gld., denarni promet 110.930 gld. 05' 2 kr. — Smrt adjunkta Hallade. Državno pravdništvo je ustavilo preiskavo radi smrti adjunkta Hallade, katerega so našli ob železniški progi proti Beljaku smrtnoranjenega. Deželno sodišče se je obrnilo namreč na graško vseučilišče radi fakultetne izjave in deželno sodišče je dobilo odgovor, da se je Hallada bržčas v hipni blaznosti sam umoril. — Novorojenček v greznici. 29. oktobra je našel črevljar V. Kavšek v Kopačevi gostilni v Novem mestu na stranišču novorejenčka ter ga potegnil z motiko iz greznice. Mati otroka je 221etna dekla Cilika Modic. Otrok je bil na glavi ranjen. Matere pa niso zaprli, ker otrok vsled telesne sla bosti itak ne more živeti — Nesreča. 25. oktobra popoldne se je na Poljani pri Logatcu prevrnil s slamo naloženi voz Alojzija Blažona iz Mlake na Uršo Zakrajšek, ki je obležala mrtva. — Iz Radomlja se nam poroča, da se ondi snuje „Bralno društvo". Ker je bil že res skrajni čas, da se je za to !epo razcvi-tajočo občino osnova'o to prekoristno društvo, zato je želeti tamošnjim vrlim rodoljubom pri začetem delu najlepšega uspeha. — Pomiloščen morilec. Na smrt ob sojeni kmetski fant Josip Zevnik, ki j.j koncem julija v Spodnjem Suhem dolu t 1 umoril omoženo Josipino Grubarjevo, ker s.-mu ni hotela udati, je pomiloščen na 20Ietngj Rakek Planina je povozil tovorni vlak št. 183 m kravo Fr. Turka. — Mestna hranilnica v Novem mestu V mesecu oktobru 1899 je 173 strank vi žilo 49 033 K 44 vin., 122 strank vzdignil 32 441 K 82 vin, torej več vložilo 17.191 K 62 vin, 8 strankam se je izplačalo posojil 9200 K, stanje vlog 1,345.828 K 73 vin. denarni promet 172.024 K 69 vin. — Dijak rešil živo gospodično iz groba. Pišejo nam: Včeraj zvečer ob Vi 8. sta se izprehajali dve gospodični p pokopališču ter si ogledovali okrašene gro bove. Neprevidoma je padla jedna od njiju v novoizkopano jamo. Nepopisen strah jo je prevzel, in mrzla zona jo je obšla. Klicati sta jeli na pomoč, toda bili so pri osamljenih grobovih le še otroci kot varuhi, vsaj v bližini. Toda ta strah gospodične e bil popolnoma upravičen, če po mislimo, da so bile še človeške kosti in lobanje v jami. Prišel je slučajno neki di jak mimo ter potegnil gospodičino iz globoke jame. Srčno se je odhajajočemu dijaku zahvaljevala gospodična za rešitev pripomnivši še, da jo smrt gotovo pobere v letošnjem letu. Upajmo, da se gospodi čin strah ne uresniči še dolgo vrsto let — „Hektor na grobu". Ves klav^ in potrt je korakal „Hektor", majhen, raja v psiček, ne posebno plemenitega plemena na vseh Svetdi dan za svojim gospodarjem in za svojo gospodinjo po Dunajski cesti proti pokopališču. Navadno je vesel Xa Mestnem trgu ga poznajo njegovi tovariši kot „kal-fakterja". Ta dan pa je bil otožen in miren, in človeku se je zdelo, da je tudi njega prešinila žalost, in da se je tudi on spominjal svojih ljubih, ki počivajo pri sv. Krištofa. „Hektor" ni smel na pokopališče, in gospodar in policaj sta ga podila pri vhodu nazaj Tužno je zarenčal in se umaknil. Naposled pa je le švignil pri vratih na pokopališče in je tekel kar so ga noge nesle med grobovi. Ko sta prišla gospodar in gospodinja s pokopališča, ni bilo „Hektorja" nikjer Menila sta, da se je vrnil domov ali tudi tukaj ga ni bilo. Vrnil se ni vso noč in zaman so ga čakali še do opoludne vernih duš dan. Njega ni bilo. Sedaj je dobila dekla nalog poiskati „Hektorja". Šla je na pokopališče h cerkovniku povprašat, če so kaj videli rujavo dlakega „Hektorja" na poko pališču. Povedalo se ji je, da leži na nekem grobu rujav pes, kateri se z lepim in grdim ne da spraviti z groba. Cerkovnik je peljal deklo na grob, in ta je vsa začudena našla na grobu očeta svoje gospodinje ležati „Hektorja". Dasi jo je „Hektor" poznal, ni se ganil z groba, ko ga je klicala, in je renčal in kazal zobe, ko ga je podila stran. Brez „Hektorja" se je vrnila domov, in šele. ko je prišla gospodinja in njena sestra na pokopališče, se je „Hektor" dal pregovoiiti, da je zapustil grob in šel domov Bil je skoraj poldrugi dan na grobu brez jedi. Usmiljene ženske so mu bile prinesle jedi, pa se je ni dotaknil. Čudno in ginljivo je, da psiček v treh letih ni pozabil na očeta svoje gospodinje, s katerim sta bila velika prijatelja, in da je sam našel grob. Pes j>-res zvesta in hvaležna žival. — Izkop mrliča. Na vseh Svetih dan so izkopali na pokopališču pri sv. Krištofa dne 12. oktobra t. 1. umrlo Margareto Legat in so jo raztelesili. Margareta Legat, bivša kuharica pri gospej Grumnikovi v Frančiškanskih ulicah štev. 14, je bila dne 4. okt na Poljanski cesti povožena in tako poškodovana, da je kmalu potem umrla. Povozil jo je hlapec iz Marijanišča Pri raztelesbi se je konstatiralo, da sta ji bili dve rebri zlomljeni. O zločinu ni govora. Raztelesba se je vršila vsled tega, da se dožene, če je Legat umrla vsled tega, ker je bila povožena in poškodovana. — Vojaški izgred. Dne 31. m. m. okolu 3. ure ponoči so trije naredniki 27. pešpolka na Bregu napadli nekega usluž benca mestne elektrarne. Dot čnik je stal mirno sredi ceste, na kar pride k njemu narednik in mu reče „schauens, dass ste \veiter kommen", in mu da eno zaušnico, katero mu je pa uslužbenec elektrarne vrnil. Na to je narednik potegnil sabljo in bi bil tuđi udaril, da ni to preprečil neki civilist, ki je priskočil na pomoč. — Mladi berači. Po mestu beračijo mladi dečki s pismi, v katerih prosi bolan in reven človek usmiljenja in podpore. Podpisano je navadno tudi ime reveža, kateri pa ne eksestira. Dečki beračijo zase, ali "pa za kakega prekanjenega berača. — Kauckega električno gledališče je posetilo tudi pri včerajšnji predstavi mnogo občinstva, katero je vsem zanimivim točkam ploskalo. Istotako sta bili sprejeti z občnim veseljem točki: kraljica golobov ter električna dama. Da ustreže cd več strani izrečeni želji je g.£Kaucky, (ki je rodom Čeh, soproga pa je Hrvatica) najel Sokolsko dvorano v „Narodnem domu" kjer bode izvanredna predstava danes v petek, dne 3. novembra ob 8. uri zvečer v slovenskem jeziku. Opozarjamo torej naše narodno občinstvo, naj poseti zares zanimivo predstavo Kauckega električnega gledališča v obilnem številu, ker gosp. Kauckvni štedil stroškov, da docela zadovolji občinstvo. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22 do 28. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 20 i=2970°00), mrtvorojenca 2, umrlih 18 (=26 73°/00), mej njimi so umrli: za vra-tico 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 9 1=50° o), iz zavodov 11 (=611 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 1, za vratico 2 osebi. * General Buller, ki je prišel te dni v Capstadt, da prevzame vrhovno povelj-ništvo nad angleško armado, ki se bojuje z Buri, je na Angleškem jako popularen mož, ki se je doslej na vseh svojih mestih jako odlikoval. Star je 60 let, a še vedno čvrst in zdrav. Zlasti ljubi lov. Vojeval je že na Kitajskem in na Red Riveru; v boju proti ašantskim zamorcem si je pridobil prvih lovorik. V Južni Afriki je bil več časa. Le njegovi hladnokrvnosti se je zahvaliti, da Angleži pri Tameciju in El Tebu niso bili tepeni Buller je strog, neprijazen značaj, a baje vendar dober Človek, ki ljubi svoje vojake. Buller in Joubert se bo deta kmalu merila, kdo zmaga?! * Andree—ustreljen. „Timesa je prinesla vest, da so Andreeja in tovariša ustrelili Eskimi, ker so baje mislili, da streljata nanje, in ker so bili lakomni tobaka. Koliko je resnice na tej najnovejši vesti, še ni dognano. Vendar pa se imenuje več imen mož, ki so videli dva s puščicami ustreljena Evropejca. * Gimnazijalki roparski morilki. V Mcskvi se začne te dni or ravnava proti dvema gimnazijalkama, ki sta dovršili na Nemškem gimnazijo ter sta bili namenjeni v Švico na vseučilišče. Ker nista imeli denarjev, sta umorili in oropali neko starko. Telefonidna in brzojavna poročila. Dunaj 2. novembra. Delegacije se skličejo 28. novembra. Dotlej se dovoli v državnem zboru proračunski provizorij. Deželni zbori se snidejo še pred novim letom. Namestne državnozborske volitve za tistih 20 mandatov, katere so odložili češki Nemci, se izvrše v kratkem. Dunaj 2. novembra. Načelnik nemške katoliške stranke, dr. Kathrein je objavil s svojo znano šifro v „Neue Tiroler Stimmen" članek, v katerem obsoja odpravo jezikovnih naredeb. S tem se je spodkopala državna avtoriteta ter se je zadovoljilo le Wolfa in Schonererja. Cehom pa se je storila velika krivica, katero mora obžalovati vsaki pravico-ljuben človek. Dunaj 2. novembra. Včeraj je bilo v Katarininih dvoranah impozantno zborovanje avstrijskega učiteljstva, katerega se je udeležilo nad 3000 učiteljev. Zastopani so bili učitelji vseh avstrijskih kronovin, izimši Istro, Tirolsko in Bukovino, kar je dokaz sijajnega gmotnega stanja učiteljstva teh blaženih dežel. Zborovanje je otvoril predsednik nemške učiteljske zveze, Katschinka, ki je zlasti srčno pozdravil zastopnike slovenske, češke in poljske učiteljske zveze. Navzočniki so te zastopnike hrupno pozdravljali Potem je izborno, velezanimivo in temeljito poročal o gmotnem stanju avstrijskega učiteljstva gosp. Schreiter iz Graslice. Njegov referat so večkrat pretrgali viharni medklici. O istem predmetu je kot v nekako nadaljevanje govoril dunajski učitelj Jordan, iz katerega govora je bilo povzeti, kako žalostno se godi dunajskemu učiteljstvu pod Luegerjevo vlado, ki naj bi z onimi 10.000 gld., katere je plačalo mesto za banket včeraj zvečer, rajši rešil gladu suplente. Za njim je govoril učitelj Gangl iz Ljubljane kot zastopnik „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", potem nadučitelj Tu ček v imenu čečkega učiteljstva in učitelj Salich v imenu češko-sleške učiteljske zveze. Govorili so tudi državni poslanci prof. Bendei, Heger, Wrabetz, Iro in dr. Roser. V imenu poljskega učiteljstva je govoril učitelj Maier, v imenu moravskih učiteljev nadučitelj Slamenik. Ko je še govoril učitelj Saj z ter spodbujal vse avstrijsko uči-teljstvo k vztrajnemu nadaljnjemu delovanju, je prebral Schreiter resolucijo, ki zahteva, da se izpremeni § 55, točka I. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869 v tem smislu, da bodo prejemki učiteljstva enaki prejemkom državnih uradnikov zadnjih štirih plačilnih razredov in da mora država 33°/0 prispevati k stroškom, ki jih imajo dežele pa šolstvo. Resolucija je bila sprejela enoglasno in to z nepopisnim, viharnim navdušenjem. Ko je prečital Katschinka došle mnogobrojne brzojavne pozdrave, je zaključil zborovanje. Danes zjutraj je bila deputacija avstrijskega učiteljstva, v kateri so bili Katschinka, Tuček, Maier in Gangl, pri naučnem ministru drju. vit. Hartlu, ki je obljubil, da bo deloval k uresničenju želj a avstrijskega učiteljstva. — Toka, ki veje med avstrijskim učiteljstvom, ni mog če več zamoriti! Dunaj 2. novembra. Shoda avstrijskega učiteljstva so se udeležili tudi poslanci dr. N i e t s c h e, dr. S t o h r in dr. Menger. Pri voditelju naučnega ministrstva, Hartlu je bila danes deputacija, katero je vodil predsednik shoda, Katschinka. Češko nemško učiteljsko zvezo je zastopal ravnatelj Rudolf iz Liberc, češko učiteljsko zvezo nadučitelj Tuček iz Jaslane, poljsko učiteljsko zvezo nadučitelj Maier iz Nov. Sonca v Galiciji in zvezo slovenskega učiteljstva učitelj Eng. Gangl-Katschinka je v svojem nagovoru razložil namen shoda. Sklepi včerajšnjega shoda govore jasno in glasno, kaj hočemo učitelji. Trideset let se avstrijsko učiteljstvo zaman bori proti § 55. drž. zakona. Sedaj prosi avstrijsko učiteljstvo, naj poprime vlada sama inicijativo v državnem zboru ter naroči dež. zborom, da spremene § 55. drž. zakona v smislu včeraj sprejetih resolucij. Učiteljstvo ve dobro, da dežele ne zmorejo večjih bremen, zato pa naj pomaga učiteljstvu država. Vodja naučnega ministrstva H ar ti je odgovoril, da se je že včeraj informiral o sklopih shoda, da pa misli, da bo sedanja državnozborska večina teško vstregla učiteljstvu, ker se je bati, da se bodo posamezni deželni zbori čutili prizadete v svoji avtonomiji. On pa bode podpiral težnje učiteljstva ker vse stran ke in najmerodajnejše osebe so edine v tem, treba za učiteljstvo nekaj storiti. Glavno je, da se sanirajo deželne finance in sicer ne toliko z novimi dohodki, kakor z državnim prispevanjem. Hartl je dejal, da bode storil kar more, in avstrijsko učiteljstvo naj bode prepričano, da se zgodi v polni meri vse, kar se da doseči. Deputacija je odšla z vtiskom, da ima Hartl jasne pojme o stanju učiteljstva in njegovih najpravičnejših zahtevah. Praga 2. novembra. V Jaromefu je bilo na kontrolnem shodu zaprtih šest reservistov, ker so se javili z „zde". Množica je demonstrirala pred kontrolnim lokalom in vojašnico, zahtevajoča, naj obsojence izpuste. Vojaštvo je z bajoneti razgnalo demonstrante. Brno 2. novembra. V Kvjovu na Moravskem so se pripetile pri kontrol- nem shodu velike demonstracije. Ker se reservist Doufek ni hotel oglasiti s „hieru, ga je stotnik, ki je vodil kontrolni shod, obsodil v zapor za deset dnij. Prisotni policijski nadzornik pa Doufeka ni hotel odpeljati v policijski zapor, češ, tam ni prostora za vojaške kaznence. Nato je odpeljal Doufeka orožnik h okrajnemu glavarstvu Stotnik je naznanil, da se bo nadaljeval kontrolni shod v Kromerižu. Velikanska množica pa je drla pred glavarstvo in grozeče zahtevala, naj Doufeka izpuste To se je tudi zgodilo. Zmagovita množica je vodila Doufeka po mestu ter prepevala „Hej Slovani!" Trst 2. novembra. Dne 25. okt. so našli v Bujah v veži hiše drja. Fran-kota dinamitno bombo z gorečo vrvico. Bomba je bila položena v posodo, polno petroleja ter pokrita z dvema vrečama. K sreči so jo ljudje pravočasno ugasnili. Bombo so položili politični nasprotniki drja. Frankota, ki pripada kmetijski stranki. Dunaj 3 novembra. „Vater-land" prijavlja danes zopet dopis iz Kranjske, v katerem napada dr. Ferjančiča in zahteva, da mora odložiti mandat za delegacijo. Dunaj 3. nevembra. Več oficirjev je prosilo dopusta, da bi se udeležili vojne v Transvaalu, a dopust se jim ni dovolil. Berolin 3. novembra. Obisku ruskega carja, določenemu za dan 7. novembra, se pripisuje tukaj velik političen pomen. Določene so tudi že konference Muraveva in Biilovva, katerih se udeleži tudi Hohenlohe. London 3. novembra. Silni porazi v južni Afriki so vse javno mnenje silno razburili, in časopisje je začelo ostro napadati generaliteto in vojno upravo. General \Vhite je že tretji dan v La-dvsmithu izoliran in se ne more nikamor umakniti, ker so mu Oranje-buri, zasedši Kolendv, zaprli pot v Peterma-ritzburg in v Durban. Angleški guverner Miller je v velikih skrbeh zaradi Afri-kanderjev. V Betšuana deželi se je že 6000 Afrikanderjev pridružilo Burom. Tinktura zeper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo zz za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (20—44) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" iti. f^eustek-a % ubijani. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 21. Dr. pr. 959. V soboto, dne 4. novembra 1899. Tretjikrat v sezoni: Prodana nevesta. Konična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blseajnica se od]Te ob 7. uri. — Začetek ob V2$. uri. — Kmet ob 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh, polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v torek, dne 7. novembra: Ibsenovi „Strahovi". Umrli so v Ljubljani: 30. oktobra: Leopoldina Brilli, davčnega kontrolorja hči, 5 mesecev, Resljeva cesta št. 16, vnetje možjanske opne. 31. oktobra: Marija Zapletel, zasebnica, 81 let, Florijanske ulice št. 38, vnetje sapnih gran. 1. novembra: Rozalija Cotič, gostilničarjeva hči, 16 mesecev, Turjaški trg št. 8, vnetje sapnika. 2. novembra: Franc Stibernik, trgovski so-tradnik, 36 let, Poljanski nasip št. 26, jetika. V deželni bolnici: 29. oktobra: Jakob Kokalj, dninar, 40 let, prisad. 30. oktobra Fortunat Arnšek, delavčev sin, 3 leta, vnetje sapnika. 31. oktobra: Marjana Prijatelj, dninarica, 80 let, ostarelost. Meteorologicno poročilo. VtUna nad morjem soo«a m. Krodnji mračni tlak 736-0 mm. Stanje Čas opa- I baro-zovanja metra mm. 31. J 8. zvečer 1. j 7. zjatraj . I 2. popol. 2. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 3,* Vst ovi Nebo «•2 U 737*4 742-3 7440 11*7 si. jzahod 106 sr. jvzhod 95i sr. sever 743-9 7433 7423 76 35 11-4 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7421 7412 7402 10-0 124 155 si. sever skoro jas, dež oblačno oblačno si. zhjzah. del. jasno si. sever skoro obl.1^ sr. sever j oblačno i 6 sr. jzahod oblačno j sr. jzahod; pol. oblač. 0 jDu-zietj^lra. borza dn6 3 novembra 1809. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebrn 99 B 20 , Avstrijska zlata renta .... 117 ( 40 , Avstrijr'ta kronska renta 4°/0. , 99 , 45 , Ogerska zlata renta 4*/0. . . . 116 „ 50 m Ogerska kronska renta 4°„ . . 95 , 35 , Avstro 3gerske bančne delnico . 902 , — , Kreditne delnice....... 370 59 „ London vista........ 120 „ 67 n Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 59 , — , 20 mark.......... 11 , 78 , 20 frankov......... 9 „ 687, . Italijanski bankovci 44 „ 75 „ C kr. cekini...... 5 „ 70 ,. fk3T Vsa vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok* po 2, 3, 5—10 gld. mm i L, Srednja temperatura torka, srede in četrtka 12-79, 92« in 83°, normale: 74*, 7-1° in 69°. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš soprog, oziroma oče, tast in brat, gospod o»ip Kos kr. ogr. rudarski svetnik dne 2. novembra t. 1. v Zalatni na Ogrskem v 59. letu svoje starosti nenadoma izdihnil svojo blago dušo. V Ljubljani 3. novembra 1899. Angela Kos roj. Farkas, soproga — Ivan Kos, veletržec v Št. Peterburgu, brat. — Helena VViedorn roj. Kos, Erzsi Kos, hčeri. — Marija Bleiweisova pl. Trsteniška roj. Kos, Ana dr. Zarni-kova roj. Kos, sestri. — Dr. Adolf VViedorn, kr. ogr. drž. pravdnika namestnik, zet. (2002) Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče in brat gospod Anton Gerar posestnik in gostilničar po kratki in mučni bolezni, danes ob 6. uri zvečer izdihnil blago svojo dušo v 39. letu svoje dobe, previden s tolažili sv. vere. Truplo nepozabnega pokojnika bode preneseno v petek, dne 3, t. m. iz hiše žalosti ob 4. uri popoldne na pokopališče v Litiji. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. (1991) V Litiji, 1. novembra 1899. Ivana Cerar, soproga. — Fran in Anton, sinova — Antonija, Angela in Juliana, hčere. — Fran Cerar, brat. — Ivana Cerar, sestra. — Josip Revnikar, polu-brat. — Frančiška Bric, polusestra. Globoko užaljenim srcem naznanjarro vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše preljube matere, oziroma stare matere in tašče gospe Frančiške Verbič hišne in zemljiške posestnice katera je po dolgi in mučni bo'ezni, previđena s sv. zakramanti za umirajoče, danes, 1 t. m., ob polu 10. uri do-poludne v 75. letu svoje dobe v Gospodu zaspala. Pozemski ostanki drage pokojne se bodo v petek 3. t. m., ob 9. uri dopo-ludne v hiši žalosti v Lazah št. 15 slovesno blagoslovili, prenesH na pokopališče v Borovnico ter položili v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice bra'e re bodo v župnijski cerkvi v Borovnici. Laze pri Borovnici, dne 1. nov. 1899 (1990) Žalujoči otroci. Zahvala. Tem potom se najudaneje zahvaljujemo vsem, ki so našega nepozabnega očeta, odnosno starega očeta, tasta in strica, gospoda Antona Majarona spremili včeraj tako mnogobrojno k zadnjemu počitku, prišedši tudi iz Ljubljane, Vrhnike, Logr.tca itd., sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali blagemu pokojniku čast, nam pa tolažilno sočuje. V Borovnici (Ljubljani), 1. novembra 1899. 1. (1998) Žalujoči ostali. Slovensko trgovsko pevsko društvo" uljudno vabi k svoji prvi veliki veselici, koja se vrši v nedeljo, dne 5. novembra t L v Sokolovi dvorani »Narodnega doma". Pri veselici sodeluje orkester slavnega c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. ZaSetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. za osebo. Za odbor: IVAN MURNIK, ces. svetnik, predsednik. IVAN MEJAC, trgovec, tajnik. (1987—1 Pri otročjih boleznih potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na ____'----alkalična kislina katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika L6'schner-ja monografija o Giesshubl-Slatini.) (36—3) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Trgovski pomočnik 23 let star, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika, izurjen v vseh strokah trgovine, izvzemši manufakture, in ki sedaj vodi filijalko, želi dosedanjo svojo službo premeniti. (1970—2) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". družba za zavarovanje življenja. Najstarejša mednarodna živTjensko-zavarovalna družba sveta. Ustanovljena 1.1845. ■***>• V Avstriji od I. 1876. Glasom od državnega zavarovalnega urada potrjene družbine bilance za leto 1898 — t. j. 54. opravilno leto — znašal je PREOSTANEK (presežek aktivov vse pasive) inkluzivno specialnih rezerv nad 186 milijonov kron. Dosedaj se je izplačala kavcija na avstrijsko opra-vilnico visokemu c. kr. ministrstvu vnanjih zadev v pupilarno gotovem znesku nad (1974—d 15 milijonov kron. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj, I., Graben 8 (v družbeni palači). Stanovanje s tremi sobami na ulico v II. nadstropju, s pritiklinami, odda se v hiši štev. 20 na Resljevi cesti takoj ali eventuelno za februvarski termin. Povpraša naj se pri Feliksu Tomanu, Resljeva cesta št. 26. (1994—i) Avtomatični s3 lovilci 33 množine. Za podgane gld. 2"—, za miši gld. 120. Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnica za ščurke „Eclipse", na tisoče ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju. (1287-9) ^v-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella job jezeru, L^nd-Gastei^a, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, F> anzeus'esta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktoOru in aprilu ob nedeljah in prazn:kih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri '6i m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 26 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne. ob 6, uri ; 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. zvečer. (120ti) Išče se (1992—1) poštna upraviteljica. Vstop če mogoče takoj. — Ponudbe pošljejo naj se upravništvu „Slov. Naroda'1. Za neko večjo trgovino z železom išče se spreten, trgovinsko izobražen vodja ki naj bi bil zmožen nemškega in enega slovanskega jezika. Le gospodje, ki se morejo sklicevati na večletno prakso in so sposobni voditi z dobrim vspehom trgovino, naj pošljejo svoje ponudbe, opremljene s spričevali in curriculum vitae, pod naslovom: Rudolf Mosse, VVien, na ,,Dunaju 5467". (1976—2) Mi i Mini. S 1. januvarjem 1900 odda se gostilnica v Soteski na Dolenjskem obstoječa iz hiše z gospodarskimi in gostilniškimi prostori vred na več let v najem. Zakupniki naj blagovolijo svoje ponudbe do 20. novembra t. I. vposlati na kneza Auersperga gozdarski urad y Soteski (pošta Dvor) na Kranjskem kjer so tudi pogoji najema ali nakupa v pogled. (1946—2) 1 D^niner 1 I :? a D § I D P i i DR Illner stanuje sedaj na Sv. Petra cesti v Wlayrjevi palači (1993-D v I. nadstropju. Ordinira oo 8—9. in od L—2. ure. Vzamejo>se v stanovanje in hrano gospodične, ozir. dijaki. Istotam odda se tudi (1949 —3) lepo meblovana mesečna soba. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.u. Lepi prostori v katerih je sedaj {gostilna, dajo se takoj v najem. Prostori so uporabni tudi za kako trgovino. — Več pove J. Spitzer, Krakovski nasip štev. 4, gostilna ,,pri raku" v Ljubljani. (1961—8) Kavčič & Lilleg Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. 1 „pri Zlatorogu" (21_25i> Zaloga najboljšega špecerijskega "blaga po nizkih cenah. IVa flrobuo Sn na «1«-1*«-■«»« vrflnv jrtnv jrOn. jrfa S^v V ito. «te <6* iOa yrtnv sH jp P* - P -P t'i ******* Siavnohar je izšel Stenski koledar a 25 kr., po pošti 28 kr. (1988-1) Skladni koledar ******* a 60 kr., po pošti 65 kr. # 3osip JPetrič # tovarniška zaloga papirja * * * * # # * a Ljubljani # * * * * * * Sv. Petra cesta štev. 4. Mfc $a m. ir ^fe M. Škk ^fe St. 35245. Razglas. (1986-2) Doering'" milo Na podlagi §-a 4. regulativa za ljubljansko mestno klavnico, sklenjenega v seji občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 19. septembra t. I., daje podpisani mestni magistrat na znanje, da je od 1. novembra letos naprej prepovedano v ljubljansko mesto vpeljavati zrezano meso (meso za klobase), da bodo torej zavračali tako meso mitniški uradi. Mestni magistrat m Ljubljani dn6 27. oktobra 1899. U989) V fužinskem poslopju v Bohinjski Bistrici, ki je last kranjskega verskega zaklada, se oddajo skupno v najem ali v zakup: a) dosedanji gostilniški prostori v pritličju; b) sedem meblovanih sob v II. nadstropju; c) k fužinskemu poslopju spadajoči hlevi; končno d) pri fužinskem poslopju nahajajoči se sadni vrt in vrt za zelenjavo ter velike njive za pet let, od 1. aprila 1900 do 31. marca 1905. Reflektantje na te v zakup, oziroma v najem dane objekte naj se zglase v najkrajšem času pri podpisani upravi. C. kr. gozdna ter domenska uprava. Radovljica, dne 1. novembra 1899. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".