in odgojiti. Mica pa bo delala na lozini, v gorici, na lazu in vodila gospodinjstvo kakor do zdaj. Življenje bo moralo iti po pravem tiru naprej!
Zabolela jo je v nogi, da se je oprijela in vzdihnila. Pri tem pa jo je toplo presunilo ob srcu:
»Bom pa za pesterno.«                                                           (Dalje.)
SeTerin Šali I Nočna pesem
Dnevne luči so umrle, vetri v daljo odhiteli, rože čase so zaprle, čutiš: ptiči so odpeli.
Vas je na zeleni dlani, kakor senca iz skrivnosti. Zvezda utrinja se, ob strani nama pada v globokosti.
Gore v dalji so koprena, ptič molče hiti nad brezni. Noč drhteče ko antena, čas je rojstva in ljubezni.
Vse od čudnih tajn je živo: kamen, roža, zemlja, trava, veter diha v gozd in njivo, v strunah klasja pritrkava.
Mesečina nate sije, sence so ves kraj pretkale. Dvoje src nemirno bije, ure naju so čakale.
Z roko mi oči zasloni, vodi me na pot med vrti, Tam mi vtrgaj in pokloni cvet življenja ali smrti.
468