Inseratl >• »prej majo in velja tristopna vrsta
«-• tisk ji litra!..
.5 „ . „ „3 r*ri večkratnem ctskanti s-ce * primerno cmaniša Roko pni
te ne vrHi H|o. i.etraufcoVMn»
jinnia nt* De Hi>re)Hm>iio Al .roomno jreinin« opravui&tvi {».v uiatraoija) in "Ksterticiia iih Dunajski cesti it. 16 v Mcdija-tovi hi«i, II. nadstropji.
Po pošti preiemar velja
7.ti četo ie?o ta uolieu. ih .'-errt le ■
10 --
V administraciji v«iia:
?i. 40
!0
Političen list za slovenski narod.
/.a celo leto	S
ta poi icta	+
za i'«itrt i<-tn	J .. 10 ,.1 :
* V-,, i
V I.jubijani na dom Došiijaft veiia HO ar. več na telo.
Vredništvo je Rečno ulice »t. G.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboti.
„Biti slovenske krvi, bodi Slovenca ponos."
Koseaki.
V imenu ss. Cirilu in Metoda se bode v prihodnje po vesoljnem »vetu Bogu dajala čast in hvala ter širila katoliška vera med Slovani, k termi je vidoma v bodočnosti pridržana posebna važuost tudi v pravo verskem oziru, ne sumo med narodi evropsk mi, nego i med azijskimi, in uadejam se, da se tepa fčnkega naroda v večo slavo svoje cerkve po-Bluževal bo Gospod.
To je živa nada sedanjega čuvaja Sijon-ekega, Leona XIII; to bodi i vesela nada vseh pravih Slovanov, in posebej duhovnih čuvajev med njimi, in v ta namen naj obrača se vse naše delovanje v novem letu,
Slovani prihajajo na svčtovno pozorišče in Bprejemajo svojo nalogo med drugimi narodi. To nam potrjuje tudi preteklo leto. Mnogo sme pomaknili se više. — Da pa \6liki narod vspežno more zvrševati svojo veliko nalogo, treba je, da posamni udje se ohranijo zdravi ter da čvrsto delujejo. V tem oziru se vže vendar spolnuje rek pesnikov: ,,B 11 i slovenske krvi, bodi Slovencu pouos."
Bili so časi, da je to bilo Slovencu ponos v slabem, hudem pomenu, v sramoto, v krivdo; ti časi se nagibajo koncu, hvala Bogu ! V prihodnje bodi to nam ponos v dobrem, slavnem Bmislu, in bode nam , čim boljše m stanovit-nejše bomo delali sami narodu na blagor. Pač Be gibljemo i Slovenci, in med rodovi Slo-
vanskimi nismo zadnji. Naj se ozrem danes le na polje č a a n iš k o.
Ča sništvo je velika moč, je velevlast. Malo nas je sicer Slovencev, pa vzhaja nam do XX raznih časnikov, io X samo v beli Ljub ljani. Kolika delavnost toraj! Vendar — ali se nismo preveč zaleteli? Bo-li mogoče, toliko moč vzdrževati? Ne bomo-li prevred omagali? — Novice, Danica , Slovenski Prijatel in Učiteljski Tovariš, Narod in Gospodar, Soča in Edinost, Slovenec, Čebela in Brencelj, Vrtec, Šola in Popotnik, Cerkveni Glasbenik, Cvetje z vertov sv. Frančiška in Glasi katoliški, Slo venski Pravnik, Kres in Zvon — poleg del in glasil raznih društev naših, ktere izhajajo redoma in povživajo mnogo blaga in zahtevajo dokaj novcev. To je čudovita delavnost, in glede na to bi skora pritrdil pesniku: ,,V Slovencu na novič — Grek začne živet'.'1 Da vzide zopet Pravnik, to mora Slovence veseliti vzlasti Bedaj, ko se pričenja polagoma slovensko vradovauje pri gosposkah deželskih in duhovskih. Naj 8e le dobro in modro drži, in koristil bode mnogo tudi duhovnom v njih isnogoterem vradovanji. — Pogreša se med nami še slovenska Bogu mila, list hčeram in materam slovenskim, list sedanjim in prihodnjim učiteljicam, kar sem obžaloval vže I. 1875 (Slov. III. 150), pc vzgledu čeake Anežke in Ludmile, nemški Monike! —
Kakor je dobro znamnje, da je „Laibacl. Tagblatt" prelevil se v „Laibaeh. \Vochenblatt" ter šel v nemški Gradec rakom žvižgat; tako
je žalostno spričevanje, da životari še ,,Laib. Sdiuizeitung" in da se slovenski učitelji tako cepijo med seboj (Uč. Tovariš list za šolo iu dom v Ljubljani ; Popotnik liBt za šolo in dom v Celji; Šola, glasilo Goriških učiteljev)!! Blagoslovljen bode, kdor bo te delavce ze-diuil in obrnil v blagovitno slovensko delovanje.
Obžalovati je, da se ne morete zediniti primorskim Slovencem Soča iu Edinost, kar bi gotovo pospeševalo dobro slovensko stvar. — Tako mnoge skrbf, kako bode svetil Krea in kako bo pel Zvon, oba leposlovna in znanstvena lista. Da hkrati ae prikažeta z mladinsko močjo, spričuje, da en zarod poganja prerojen ves nov, in da glede časniškega napredovanja tudi Slovenec gre na dan. Le Bog daj, da bi vrli mladini bilo vedno v čislib, kar je v istini dobro, pravo in lepo!
Obžalovati je, da je nedavno nektero slovensko časništvo krenilo bilo na polje, na ktero pravi katoliški Slovenci niso mogli in niso smeli za njim. To je bilo povod, da se je nam rodil Slovenec. Nekoliko ae je v tem prizadevanji zboljšalo, vendar še mnogi Lvtfno da ni še dobro, da je potreba vedno , ^nii, di. vziu-ii .'lovenskt. dohovšč na ne sme dremati in rok križem držati, vda katoliško duhovščino čas kliče na javno vzaj«.^.^^ delo, da ne more raznim duhovom »e verjeti, da ss bode kesala, ako zamudi lepo priliko koristnega delovanja, in da naj v dosego tega na-meua ,,S 1 o venec" uikar Še ne jenja, marveč naj so povzdigne celo v dnevnik. Dasi-
Nekaj za liribolnzce.
Zdaj, ko že sneg pokriva naše gore in so s selivnimi ptiči minuli iudi hribolazci, bo morebiti marsikteremu vstreženo, ako nekoliko zve, kaj se je pretečeno poletje v nnših gorenjskih hribih godilo. Morebiti tudi ta spis marBikterega k letu v gorenjsko Švico privabi, bi res zasluži, da bi jo posebno domačini bolj obiskovali in spoznali.
Neki moj Bošolec, ki je dijaška leta veliko hodil po Laškem , Tirolskem, Bavarskem in Nemškem, ki je pa zdaj že dve leti svoje počitnice tukaj preživel, da je triglavsko okolico prehodil in pregledal, je sam spoznal in rekel: »Kako je vendar človek neumen 1 Leta po svetu in lazi po tujih gorah, domače naravne lepotije pa v nemar pušča ! In vendar se lahko Triglav s svojimi tovarši in uvojimi divjero-mantičnimi dolinami meri z marsiktero preveč hvaljeno in razvpito okolico na Nemškem kje I"
In ta izrek je popolnoma resničen. Med obiskovalci našega Triglava in njegove okolice je primeroma le malo domačinov; naj več jih je Nemcev in še posebno Dunajčanov; včasih pa Be prikaže vmes tudi kak lašk turiBt. Če
ti nemški in laški turisti le zarad prel pega razgleda s Triglava , ki je po izreku izvedencev najlepših eden v Evropi , in žara- c:ega divje okolice, ali pa tudi iz druzih , morebiti celo političnih namenov tu sem prihajajo, nočem ugibati, samo toliko rečem . da Triglava in njegovo okolico na Dunaji mnogo bolje poznajo kakor po Kranjskem in da se o njem v laških časopiBih in knjižurak skoraj da večkrat bere kakor v slovenskih. Saj smo še le nedavno brali, da hočejo Lahi Triglava v svojo oblast dobiti, ne zavo'o krasnega razgleda z njegovega vrhunca, ampak za Svojo naravno mejo. ker se jim ta velikan dovolj močan zdi za jez proti nemSUemu navalu.
Resnica je pa tudi, da so za triglavsko okolico in dosegljivost njenih naravnih lepotij Nemci in posebno dunajska planinska družba, (tako imenovani: Oesterreichischer Touristen-KlubJ oozdaj največ Btorili. Popravili so namreč na prošnjo po ljubljanski „planinsk> družbi'1 napravljeno, pa zelfo pomanjkljivo Triglavsko kočo, postavili so na novo pripravno kočo pri Triglavskih jezerih in markirali neznano zanimivo, pa zavoljo težavnega orientiranja zelo nevarno partijo od Triglava memo sedmerih jezer čez Komsrčo do Savice.
Konec julija 1. 1. je prišlo nalašč z Dunaja 10 članov „planinske družbe", ki so sprem-ljevani po bohinjskih in mojstranskih vodnikih
1. in 2. avgusta obe koči odprli. Kočo pri jezerih so imenovali „Nadvojvode Franc-Ferdi-nandovo" in ono pod Trigla vom „Nadvojvodi nje Marije Terezije." (Imeni Bte : starejšega sina in soproge nadvojvode Karola Ludovika, ki je družbi protektor.) Koči bte dobro in trdno izdelani in zoper vremenske nezgode dovolj zavarovani. Tudi ste z vsim potrebnim previ-deni, tako, da Bi človek v taki viaočini iu grozni samoti kaj več skoraj želeti ne more. V vsaki koči so po 4 modroci in po 8 kocev, železno ognjišče z vse kuhinjsko pripravo, Bvetilnica za petrolej in mili-sveče, pa trda drva za potrebo, da se človek lahko ogreje, kadar ga mrzlo iu sneženo vreme zadene, kar se v teh krajih še poletinske mesece zgodi. Lani je oudi meseca junija in avgusta po trikrat sneg zapadel in tudi tisti dan, ko bo Triglavsko kočo odprli, je šel dež in sneg skupaj. — Varno zavetje v taki visočini je pa tudi kaj vredno. Zato je naredila imenovana planinska družba tarifo za tiste, kteri tukaj zavetja iščejo Za vsako noč plača osoba po 1 gld.; za dan pa pol goldinarja. Vodniki, ki imajo edini
ravno ao hude zapreke io nektere nedopovedljive opovire, vendar neko občno katoliško čutilo to velevB. Je-li to čutilo isti-nito, je-li stvar res potrebna in bode-li koristna; to naj se dobro prevdari in resno pretehta, da ne bode naposled nemogoče početje v kvar in sramoto. Dobro naj se premisli in prevdari nebi-li bolja bila v edinem glasilu poštena sprava in sloga. Kajti — človeka grozno straši, kar pravi na pr. „Vaterland" (1880, 368) o dnevnem novinarstvu:
„Die Journalistik lebt vom Tage und fiir den Tag ; oie vvirkt mit der Phrase fiir die Phrase; sie ist das Zeicbcn eines vollig ver-flachten politischen Denkens und Treibens; ein Krankheitssymptom und eine Kraukheit an Bich."
Res piše to o porednem časnikarstvu, o zanikarnem dnevnem novinarstvu, ktero je od pravice in resnice zašlo in po judovsko zablo-dilo. Tako se pa naše slovensko nikdar ne sme pokvariti. V ta namen naj deluje tudi Slovenec v novem letu. Dasije v dosedanji dobi časih bil preveč slovenske krvi ali celo kranjske pesti, to mu je v oponašanje, a tudi v nemajhno pokoro. Doba je minula, da so napadale se osebe; stvar, pravična in resnična stvar bodi mu v prihodnje vodilo. V tem naj se krepča in ako je blagih naročnikov, katoliških rodoljubov, in bistrih pisateljev resna volja, naj Be povzdigne o svojem času v dnevnik. Po tem takem pa vsem prijateljem in posebej duhovskim pomočnikom častno nalogo živo kaže pesnik v besedah:
Tudi naroda otfcs je slavnega čina poslopje, Srčno tesači tedaj, strežniki dvignite se ! Žile odpri globočine rudar, ozri se po zlatu, Jekla ne zabi o tem, cene junaške je znak; Scer pa izročimo vse Velikemu Mojstru , višave 1
ltesnicki.
Beati possidentes!,
Po krivici mi imenujemo grof Taaff-ja nhs tministra; on ni naš, in ne ustavo-•strsk, ampak samo minister „nad strankami". Že to Dam reč pojasnuje ter kaže, zakaj grof Taaffe ni za nas toliko storil, kakor smo pričakovali , in zakaj tudi za naprej naj ne gojimo preob lnih nad, da znabiti iznenadjeni ne
bomo niti preveč žalovali niti se josili. Sku-šajmo stanje gr. Taaffe-ja malo opisati.
Grof Taaffe, minister nad strankami, nima posebnega spoštovanja do veiine državnega zbora, ker je to večino sam naredil, ko je srečno dosegel kompromis velikih posestnikov na Češkem in Moravskem. Brez tega kompromisa bi mi ne imeli večine, in brez Taaffeja bi ne bilo kompromisa, tedaj je sedanja večina delo njegovih rok. Ta zavest tlači in ponižuje Čehe, z njimi pa vso desno stranko; kajti večina, ki je narejena po vladnem prizadevanji in je tej zato hvalo dolžna, ne more z vlado tako trdo postopati, kakor večina, ki ne naslanja edino le na svojo moč, in ki vlada od njene milosti živi. Nasprotno pa daje ta zavest sedanji vladi neko posebno neodvisnost in vzvišenost nad strankami, ker ministerstvo dobro vč, da mu je vsak čas mogoče, večino □a tisto plat nagniti, kjer jo imeti hoče. Ker grof Taaffe tako mogočno nad strankami stoji, in ve, da bi ga zamogla s prestola vreči le zveza med centralisti in avtonomisti, zato je t njim težko govoriti, in on stori, kar sam hoče, ne pa vselej trga , kar bi večina želela-V narodnostnem vprašanji drži se očividno načela „beati possidentes", t. j. vsaka stranka in vsak narod naj OBtane v svojih dosedanjih mejah, pri dosedanjem imetji; vlada neče nikomur nič vzeti, pa tudi nikomur nič dati; kar so si Nemci v prejšnjih časih priborili, to naj obdržijo; in če so Slovani v kteri zadevi na Blabem, naj ostane pri tem, vlada „nad strankami" se ne vtika v take reči. Navdano od takih nazorov se ve da ministerstvo potem nič ne stori za nas Slovencc; naše želje in težnje se mu zde malenkostne, ozira nepotrebne.
Ako vprašamo, če je to načelo dobro in pravično, namreč načelo in vodilo, da se mo rajo.,beati possidenteB" pri aiiru pustiti, našli bom) se ve da lahko pravi odgovor, da to vodilo ni pravično , kajti „nevtralnost" in 8tanje „nad strankami" bi ne smelo Taaffejeve vlade sadržavati, odpraviti krivico in braniti držav ljaue, ter tako izvrševati državne postave, zlasti člen 19. drž. osn. postav. Jasno in zgodovinsko dokazano je, da je najboljše državno na-čtlo: „justitia regnorum fundamentum." Pa premnogi državniki se premalo spominjajo
tegu izreka, toliko bolj pa se držč prislovice ,beati possidentes" — blagor on m , ki že imajo, kar morajo drugi še ie iskati. Avstrijski Nemci bo oni „beati possidenteski jim je tako absolutizem, kakor liberalizem vedno le na korist bil, in če tudi ni samo po sebi naravno, da so le oni rojeni in poklicani za vlado države , da se mora ponemčevanje nadaljevati in povsodi nemškemu jeziku, nem* škiui ljudem prednost dajati, akoravno svojih predpravic nimajo s čim dokazati in opravičiti, venjiar jih faktično imajo in branijo; Taaffe pa pravi: ,,Beati possidentes" —, blagor vam, ki dte si v Avstriji toliko pomogli, jaz vam ne bom nič vzel. Kdor vam buče kaj vzeti, naj se z vami zmeni, ne z menoj." Pri takih načelih ni čudno, da se ne brani , ako se Slovanom še na dalje krivica godi ; kajti ako bi se^hotelo Slovanom pomagati, moralo bi se s centralisti bolj trdo postopati. To bi jih bolelo; tega pa Taalfd neče, in ker ne more volk sit biti, jagnje pa celo ostati, zato sedanja vlada tudi Slovanom dosti pomagala ne bo, ker bi morala potem Nemcem nekaj plena vzeti in si s tem nakopati na glavo vso njih srditost in ljutost. Tega pa se Taaffe- boji, in rajši puiti kntku Slo»a«e njihovi osodi oego da bi stopil iz svoje „nevtralnoBti" in podpiraje Slovane razburil liberalne Nemce.
Zdaj nam tedaj druzega ne kaže, ko pomagati si sami, utrjevati se, vedno tirjati narodne učilnice, ravnopravnost v uradih pa s tem doseči, da nemških dopisov ne bomo sprejemali. Sedanja vlada je že toliko nevtralna, da nas za to ne bo preganjala, če bomo svoje pravice branili, in če bo videla, da smo vtem boju odločni in hrabri, dala bo slednjič nam prav. Naš položaj je zdaj vendar veliko boljši kaker je bil prej ; ker pod Lasserjem je bil še kaznovan, kdor je pravico tirjal ali se tez krivico pritožil, kakor na pr. tisti, ki so hoteli pričati o Vestenekovih volitvah. Ker pa Taaffe „srečnim posestnikom" (beati possidentes) neče lasa skriviti, moramo si pomagati sami, in sicer v prvi vrsti pričeti boj s ponemčeno birokracijo in zagrizenimi centralisti. Prestavljenje Kalteneggerja nam priča da vlada ne podpira birokratov na vsak način, ampak da jih tudi zapusti, kedar vidi, da so
ključe do teh koč, so tudi odgovorni, da popotniki te zneske gotovo odrajtajo. Iz teh zneskov se ne bote Bamo koči počasi izplačale, ampak porabil se bode denar tudi za vsakoletne poprave in za drva, ktere ae morajo k .triglavski koči skoraj dve uri daleč nositi.
Zlo zanimiva je partija od triglavske koče memo 7 jezer čez Kotnarče do Savice. Ker ni nobene prave steze in si je okolica zavoljo enakomernega sveta večkrat podobna, se je pri meglenem vremenu prej prav lahko zašlo. Celo skušenega vodnika , mladega Šesta , je enkrat tako premotilo, da je namesto proti Komarči pa na Trentarske peči zavodil. Zdaj se tega oi treba več bati, ker je lansko leto neki Issler, od dunajske ,,planinske družbe" poslan in plačan , pot dobro markiral , ko je na vsakih 30—50 stopinj, z oljnato bk-v0 znamnja na skale začrtal ali pa kole postavil.
Sedmero jezer, memo kterih ta pot pelje, ne zasluži prav za prav tega imena, ampak to bo le tako imenovane „gorske oči" (Ge-birgsaugen), to je okrogle globine , v kterih se sneg nabira in poleti taja, da nam ne zmanjka vode in hladne pijače. Dve teh jezer ste komaj znatna (10—15Q metrov površja), samo četrto je prtcej veliko, (okoli 1
orala površju); črno jezero, prvo od bohinjske strari, pa je znamenito zavoljo prečudno lepe vodene barve, ki se iz zelenega in plavega v črno preJija.
Bolj Vakor zavoljo jezer pa se ta pot izplača zavoljo velikanskih pečin in vrhov, v sredi kterih Vorakaš , in pa zavoljo divje in tihe Bamote, ki te tukaj obdaja. Tu je čuden, odločen, človeškim stopinjam samo kake 3 mesece dosegljiv svet, kamor se nikdar ne sliši zvon ne pisk h. pona, svet, kjer tri četrt leta vlada ledena smr, svet. za kterega se nihče ne trga in ne težnje, od kterega nihče davka ne plačuje. Tukaj gori je zraven črnega jezera tamen mecesnov in j«lov gozd, za kterega Be nihče ne ruje, kterega še celo goren-Bka obrtnijBka družba v miru pasti in Bohinjcem prosto sekati dovoljuje (samo ko bi reveži blizo mogliI) gozd, v kterem mecesen na ti-steo mestu od strele zadet in preklan pogine, kjer jb-zrastel. —
Ta pot te pelje tudi memo Vršaca, ki te nehote spominj&na našega prvega pesnika. Tedaj tukaj je naš Vodnik hodil, na Vršacu je sedel in ves omamljen od strahovito divje okolice in neštetih špic in robov obdan in oziraje bc v ailne daljave je zložil svojo prekraano pesem
,,Na Vršacu I" Le škoda, da je ta pesem v izdaji „Slovenske Matice" tako predrugačena in naravnost recimo: popačena; — Ko je moj že imenovani Bošolec g. A. K. rojen Ljubljančan, ki pa zdaj že dMgo let na Dunaji stanuje, od te poti ves navdušen nazaj prišel, je hotel imeti Vodnikove pesmi, da bi ponovil že nekoliko pozabljeno pesem „Na Vršacu I" Komu prinesem „Vodnikove pesmi" in ko prvo kitico prebere, se prime za glavo in nevoljen reče: „Ne, tako naš Vodnik ni pisal, tako ni peli Kaj se to pravi: stopivši sedi? in zarod žlahtnih zel cvete? Zelja (?) ni.sem nič našel okoli Vršaca. Ali bi ne bil smel pustiti rož? če sme Nemec latiosko ime posnemati, zakaj bi Slovenec tega ne smel. Kako lepo je pel Vodnik: „Po sneg' lovec iše sled"; kako trdo pa je, kakor bi orehe grizel: „Lovec išče v snegu sled" ! Kaj bi neki Vodnik rekel, ko bi to spačenc pesem pred oči dobil? Saj bije ne mogel za svojo spoznati! Morebiti še enkrat „Brenceljnu v tej zadevi posebno pismo pošlje iz Olimpa."
Pa puBtimo to. Gotovo bo ravno ta okolj-ščina marsikterega v te kraje privabila, ktere je nepozabljivi naš Vodnik že davno prehodil. Tudi ta pot ni posebno nevarna, izvzemši Ko-
pritožbe ljudstva opravičene, če se je Kalten-egger premestil in tako odstranil, mislimo, da se bo tudi kak drug zagrizencev dal - premestiti brez vsakoršne nevarnosti za državo ali deželo. Vse slovenske občine pa opominjamo, kakor sploh vse zavedne rojake, naj se svojih postavnih pravic poBtavno poslužujejo ter naj zahtevajo povsod Blovenske odloke od sodnij in drugih uradov 1 Nič ne stori, <5e se prav namen precej ne doseže; bolj ko sc bodo pritožbe zoper nemščino množile, prej Be bo spoznala potreba slovenskega uradovanja. Zarad narodnih šol pa mora skrbeti naša slovenska Matica; ona naj dd spisati in naj založi še potrebne šolske knjige, potem pa naj se od minister-stva za nauk energično zahteva, da se uvede slovenščina kot učni jezik v srednje šole. Enako naj se postopa aarad nemškutarenja po ljudskih šolah na Koroškem in Štajarskem. Zlasti pa naj se potegnejo za nam že prisojene pravice naši dotični poslanci. V takih zadevah posamezen, privaten človek nič ne opravi, ampak le celo ljudstvo po svojih poslancih.
Gotovo in brez vsega dvoma je, da nas nobena reč tako ne tare, nego nemškutarske šole, in te odstraniti, se ne smemo ustrašiti nobenega truda. Tako smemo upati, da bomo tudi mi kedaj dosegli, kar Nemci od nekdaj že imajo, ter postali z njimi enakopravni ,,beati possidentes".
Politični pregled.
V Ljubljani 3. januarija.
Avstrijske deiele
Brezvestna agitacija ceiitralistov
med nemškimi kmeti se nadaljuje. „Politik'' pa enemu teh agitatorjev, dr. Schaupu, dokazuje, kako malo se je on prej brigal za kmečke koristi, kako je celo olajšanju gruntnega davka nasprotoval. Lahko je kmetu dopovedati, da preveč davka plačuje, ker on bi najraje nobenega ne plačal; lahko je, na tak način razburiti kmečko prebivalstvo. Na take vspehe pa centralisti ne smejo ponosni biti, mogoče, da celo verjetno je, da si bodo liberalci s to agitacijo
marčo, to je tisto kot zid strmo, 600 metrov visoko steno nad izvirkom Savice, kjer je res previdnosti treba. Sicer je pot dobro izpeljana in sem ter tje so stopinje v skalo usekaDe; vendar bi bil zgubljen, kdor bi tukaj omahnil. Z omotico v glavi se na tej poti nič ne opravi Že imenovani Issler, ki je lansko leto to pot markiral, se je nekikrat pri markiranji preveč pripognil in je tla pod nogami izgubil. K sreči pa se je z jermenom svoje potne torbe na ueko iz skalne razpoke molečo krevljo nataknil in tako nad breznom obvisel, odkoder si je potem z veliko težavo in počasi nazaj na stezo pomagal, ker jebilBam in je bil vodnika že naprej poslal.
Kdor ima tedaj želje, kaj nenavadno divjega in veličastno samotnega viditi, lahko v treh dneh to partijo opravi. Prvi dan iz Mojstrane do triglavske koče kakih 7 do 8 ur. Drugi dan zgodaj, če je vreme ugodno, na vrh Triglava gor in dol 4 ure; potem čez Hribarico memo jezer in Veršaca do druge koče zopet kakih 8—10 ur; in tretji dan memo črnega jezera čez Komarčo k Savici in v Bohinj 6 ur. Lahko pa tudi to pot narobe naredi, da iz Bohinja gre k jezerom in na Triglav in potem od tod skozi Krmo v Mojstrano. (Dalje prih.)
le svoj laBtni grob skopali; kajti ravno oni so vedno in največ oškodovali kmečke koristi in podpirali gibljivi kapital v judovskih rokah. Ako bo tedaj ta agitacija ta uspeh imela, da postane kmet bolj zaveden, da bo začel z lastno glavo miBliti, potem bo tudi spoznal, kje so njegovi prijatelji , vedel bo ceniti, koliko je tako prijateljstvo vredno, kakor mu ga zdaj ponujajo nemško-liberalci. Laž ima kratke noge, in pametnejši kmetje na Nemškem bodo počasi vendar Bprevideli, da se jim nobena krivica ne godi, ako se jim davek nekoliko poviša, ker je ustavoverna komisija za gruntni davek sama spoznala, da so nektere dežele do zdaj premalo gruntnega davka plačevale, nektere pa preveč. Centralisti to sami dobro vedo, pa stvar jim je kaj prikladna z agitacijo; ue ljubezen do kmečkega ljudstva, ampak sov-ražtvo do sedanje vlade goni jih v boj. Komisija za gruntni davek je vzeta iz njih srede, oni sami so vcenitev gruntnega davka sklenili, pričeli in izvršili, in zdaj so tako brezvestni, da Bedanjo vlado in Blovanske poslance dolžč, češ, da 80 ti krivi, ako bodo morale nemške dežele več plačati. Ali ni to čez vso mero ma-lovestno, Hevredno in ostudno početje 1
Sicer pa vlada brani svojo kožo in prepoveduje kmečke shodo. Uradni listi to samo-brambo zagovarjajo s tem, ker se je bati, da pride do krvoprelitja, kakor nekdaj v Galiciji, ako Be kmetje naščujejo, da naj nikar davka ne plačujejo.
Novili udov za gos|». zbornico se bo imenovalo le 17, med njimi bo 7 Poljakov.
Ustavoverci si vse prizadevajo, da bi Poljake od Čeliov odtrgali, ter jih Bebi priklopili in tako večino dobili. Čudnoje, da tudi oficijozni listi, kakor „Pre88e" v tem smislu ščujejo in med desnico državnega zbora prepir sejejo. Sploh „Prese" našo stranko pri vsaki priložnosti obira in zaničuje , in vendar le naša stranka po konci drži tisto vlado, od ktere „Presse" bojda 40.000 gld. na leto podpore dobiva. Nam je popolno nerazumljivo, kako da je tak razloček med nazori grofa Taaffeja in med pisarijo vladnih listov.
Bivši «lež. maršal v <■ ulici j i, grof Wodzicki, je dobil pri svojem odstopu red železne krone. Kdo postane za njim maršal , ni še znano.
Vnanje države.
Listi zdaj že nekaj tednov vedno pišejo o neki mirovni sodniji, ki ima rešiti turško-grško vprašanje. Pa škoda je za vsako besedo, ako bi se mislilo, da bi tako sodišče res kaj opravilo. Turek, dokler se bo le gibati mogel, ne bo nič z lepa odstopil. Treba ga bo z orožjem prijeti in prisiliti k temu. Na vprašanje , ali pride do vojske med Grki in med Turki, odgovoril je nek ruski diplomat, da druge rešitve ni.
Grki so se namreč že oborožili in veliko dolga naredili na račun vojske ; ako bi zdaj odstopili, smejal bi se jim ves svet in zmir-jal jih plašljivce. Ko bi kralj v vojsko ne privolil, ga bodo Grki odstavili in zapodili. Čeravno Grki nemajo dosti pomoči pričakovati, vendar imajo upanje, da jih Rusija v sili ne bo popolnoma zatreti pustila, že za-volj pravoslavja. Rusi še veliko drže na vero, in po nji so jim Grki bratje, kolikor so tudi v narodnem oziru Slovanom sovražni.
Med našimi in med laškimi vojaškimi listi se je vnel nekak prepir zavoijo trdnjav v južnem Tirolu. „Wehrzeitung" je Lahom s polenom zažugala, laški listi pa se čutijo s tem hudo razžaljene, in nasprotno nam grozd
s Bvojo jezo. To zabavljanje nam ji znamenje, da se na oficijelno miroljubnost laške vlade ne smemo dosti zanašati.
V Berlinu so imeli spet velik shod zoper jude. Zbralo bb je 6000 judovskih bov-ražnikov. Kolikor tudi liberalni listi, večinom od judov samih pisani, zagovarjajo jude, vendar se ljudstvo ne zmeni dosti za te pisarije, in sodi stvar po lastnem razumu.
Izvirni dopisi.
Iz IJtibljanc, 1. jan. (Še nenatisnen napis dr. Preširna.)
Konec mesca julija t. 1. sem se šel nekoliko okrepčat v čisti gorenjski zrak. Med drugimi kraji sem obiskal tudi Šent Jošt, znano božjo pot pri Kranji. Med potjo na goro sva se z dragim tovarišem pogovarjala to in ono. Opozoril me je na grobni napiB, ki se nahaja na Šmartinskem pokopališču na spominski plošči nekdanjega šentjoškega duhovna Fr. Ju-lijana, kterega je zložil Fr. Preširen, kakor mi je bilo že iz „KlaBja" znano. Pa povedal mi je tudi, da se pri sv. Joštu nahaja še drug napis našega slavnega pesnika, ki pa dozdaj še ni objavljen in še ni splošno znan. Ker mi takrat okoliščine niso dopustile, da bi si bil sam ogledal in prepisal dotični napis — nahaja se namreč na velikem zvonu v cerkvenem stolpu — sem prosil čast. g. Franja Tavčarja, duhovnega pastirja pri sv. Joštu, naj mi ga —■ razun drugih cerkveno-zgodovinskih podatkov, ktere sem rabil za nek sostavek, ki se bo prilično obelodanil — blagovoli točno prepisati. Imenovani gospod je moji prošnji prijazno vstregel.
Ker ta napis, kolikor je meni znano , dozdaj še nikjer ni natisnen in ga tudi znani vešči in vestni pisatelj člankov o Preširnu v ,,Uč. Tovaršu" (cf. „dr. Frauce Prešern" list 18—24.), ki vse, kar je le mogel izvedeti, na-tanjčno zabilježi, ne omeni, zato se mi zdi primerno, objaviti ga, da Be pozabljivosti otme, tem bolj ker je morebiti to prvi slovenski napis, ki se bere na cerkvenem zvonu.
Sv. Jošta veliki zvon, ki tehta 24 centov in 20 funtov, je bil 1. 1834 vlit v Ljubljani. Ob robu raztegnen se bere v vezani besedi sledeči napis:
„Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije
Kraljestvo v Heladi končal je Navarin. Ga kupi romar; ga Samassa v zvon prelije;
Glasim zdaj božjo čast iz svet'ga Jošta lin."
Pred vsem sem se hotel zagotoviti, je-li ta kitica res Preširnova? Vprašal sem se, v kaki zvezi bi bil pesnik z zvonom sv. Jošta? Na čegavo prigovarjanje bi bil pač to zložil? Ali je bil morda v prijateljski zvezi z ondot-nimi duhovniki, ki so ga za to naproBili? In v tej zadnji misli me je potrjeval ,,napis na grobu Fr. Julijana , duhovnika pri sv. Joštu", ki je v „Klasji" natiBnen. A takrat je naš pesnik stanoval še v Ljubljani, od 1. 1828 z malimi prenehljeji do 1. 1847, ko seje preselil v Kranj. Zato sem poprašal g. Antona Sa-masso, ako mi more kaj zanesljivega v tem obziru povedati. I1, res mi je dotični gospod koj potrdil istinitost Preširnovega napisa ter mi povedal, da je on sam pesnika, s kterim sta bila prijatelsko znana, v veseli družbi za to naprosil in mu je Preširen že drugi dan prinesel napis.
Da se zgornja kitica razume, jo je treba nekoliko razjasniti.
Znano je iz zgodovine, da je od 1. 1821 — 1830 trajala osvobodivna vojaka grška proti Turčiji. L. 1827 20. oktobra je bilo turško-
egiptovsko brodovje od združenega angležko-francosko-ruskega pod poveljstvom admirala Condriugtona t morski bitvi pri mestu Nava-rinu v Moreji popolnoma premagano. (Gl. n. pr. Allgemeine Weltgescichte v. dr. Rotteck 1870 V. B. str. 182.) Takrat v morje potopljeni kanoni so se potem izvlekli in po neki angleški družbi razprodajah , ktenh nekaj je bil v Trstu nakupil tudi ljubljanski zvonar Anton Samassa. Iz teh je zlil šentjoški zvon, ki se je večjidel plačal z milimi darovi bogo-Ijubnih romarjev.
Da se je pa ta zvon omislil, je posebno zasluga šentjoškega duhovnika, prej imenovanega Franceta Julijana. L. 18GG izdano ,,Klasje z domačega polja" ima na str. 253 njegov grobni napis s pristavkom, da je bil rojen 15. oktobra 1. 1756, umrl 14. decembra 1. 1836, pokopan pa je v Šmartinu pri Kranji. Glasi se: „Opasal vere bil orožje, Za božjo čast vojščak goreč, Presvitel Bvččnjak cerkve božje, Bil prid'gar, spovednik sloveč; Da brez moči bi noč b'la huda, Čuval je romarjev pastir. Tam Bog mu daj v plačilo truda V nebesih vživat' večni mir."
Pod črto pa stoji opazka : „Pravijo, da je ta dozdaj še nenatisneni napis Preširnov. (?)" Kar se tu le dvomljivo omeni, morem jaz zdaj za gotovo potrditi. Na prošnjo g. Hafnerja, ki je bil pozneje župnik v Smledniku, je dr. Pre-širen res naredil ta napis na grobu Fr. Julijana. O tem duhovnu je sploh znano, da je bil izvrsten, originalen govornik, kterega so romarji od blizo in daleč radi hodili poslušat. Sploh je bil neki zelo šegav človek. Ali je bil s pesnikom v prijateljski zvezi, mi ni znano. Po obeh značaji bi se pač to smelo soditi.
Ker se ravno zdaj pripravlja nova izdaja Preširnovih spisov, mislim, da bi bilo premnogim vstreženo, ako bi se vanjo privzele tudi njegove nemške, po raznih časnikih raztresene pesmi z dobrimi slovenskimi prevodi, kakoršni so n. pr. trije soneti v Zvonu 1. 1870 str. 351 in 352. Zakaj kdo bo brskal po VBeh tistih letnikih ,,Illyri8ches Blatt", ,,Carniolia" in dr. ktere našteva epiB o Preširnu v letošnjem Uč. Tovarišu ali pa prof. Levcev v Zvonu 1. 1879 od str. 34 naprej? Gotovo se tudi ne bo pozabilo na literarno zapuščino Preširnovo, ktero je deloma že objavil letopis Matice slov. 1875 in 1877. In tako upamo kmalo dobiti v roke kraBno knjigo, ki nam bo pokazala pesnika — mojstra v vsej njegovi dušni velikosti ter nam netila Bveti žar domovinske ljubavi.
V Ljubljani konec decembra 1880.
Iz Celja, 31. oktobra. 19. januarja 1881 se ima pri upravni Bodniji na Dunaji ko-nečno razsoditi, kdo ima pravico, voliti cerkvene ključarje za podružno cerkev Matere božje v Celji. C. kr. namestnija v Gradci kakor miniBterstvo sta razsodila na pritožbo mestnega zastopa celjskega, da te pravice nima mestni odbor celjski; temveč mestni župnik razpiše volitev, ktere se vsi mestjani vdele-ževati zajmorejo kakor je to v obče navadno. Toda tudi proti ministerBki razsodbi je reku-riral mestni zastop pri narviši upravni Bodniji. K ustmeni obravnavi so povabljeni: c. kr. miniBterstvo , zastopnik mestne fare v Celji in zastopnik celjskega mesta (dr. Foregger). Ob svojem času Vam naznanjam izid te obravnave.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. januarja.
(O številjenji ljudstva.) V Ljubljani je par dni pred novim letom magistrat razposlal po
hišah popisovalne pole b podukom vred; da nes se morajo te oddati popisane , pobiral jih bo pot z rotovža. Domovinski, krstni listi itd., kterih je treba za izkaz, se morajo priprav Ijeni imeti, ker bo v tem mesecu še posebna komisija hodila po hišah in se prepričala, če je vse prav vpisano; tej se morajo taka pisma pokazati, če to zahteva.
(Imenovanja.) Dr. R a č i č , dosedanji voditelj fiuančne prokurature postal je finančni svetovalec in načelnik finančne prokurature, poštni kontrolor Pressel pa višji poštni oskrbnik in načelnik poštnega vrada v Ljubljani.
(Silvestrov veter) ali marveč novega leta večer je bil v Ljubljanski čitalnici, kakor vsako leto, zelo živahen in obiskan tako, da je prostora zmanjkalo, čeravno je bil pristop dovoljen leudom „ Sokolovim" in čitalničnim. Program se je vršil po navajeni že izurjenosti pevcev, le ,,tajčkrajnar na parteitagu" je moral izostati, ker ga je državna policija prepovedala. „Loterija" je imela lepe in dobro izbrane dobitke. Po polnoči se je mladina ob gledišni godbi nekoliko zasukala. — V nedeljo zvečer so bili v spodnjih prostorih neki hrvaški godci.
(Kako se popisuje.) Iz Ljubljane se nam poroča: Nemškutarji, ki se boje, da bi po številjenji ljudi ne prišla na dan sramotno mala peščica kranjskih „Nemcev" ali „tajč-krajnerjev", so porabili ves svoj vpliv pri ljudeh, do kterih imajo kaj moči, v to, da so predal „občevalni jezik" (Umgangssprache) popisali z besedo „deutsch". Med drugimi je eden takih nenaravnih izgledov ta: Oče je rojen v Šiški, mati govori celo prav težko „kuheltajč" (kterega je pa pred možitvijo še slabše znala), dekla je s kmetov, toraj se že ve, koliko zna nemški. In vendar je mož zapisal v popisovalni list, da je njegov, njegove žene, njegovih otrok in njegove dekle jezik — nemški I Zakaj? Zato, ker je ta gospod — uradnik kranjske hranilnice. Temu pač ni treba dostaviti druzega ko morda to: Govore že nemški, — „aber fragt mich nur nicht, wie?"
(Novi desetaki) so že prišli na dan. Velikosti so take skoro, kakor petakij, pa 8 pla vim robom. Tiskani so na obeh straneh, na eni nemški, na drugi madjarski. Izdaja jih avstrijsko-ogerska banka. Zdaj je tudi v denarnem papirji le dualizem.
(Dr. Kaltenegger) danes zapusti Ljubljano, ker mora jutri 5. t. m. že nastopitii Bvojo službo na Dunaji.
(Norišnica na Studencu) se je včeraj slovesno izročila svojemu namenu.
Razne reči.
—	f Valentin Wiery,je dne 29. dec zjutraj v Celovcu umrl ; prevzvišeni knez in škof je bil rojen v Šmarji v Labodski dolini I. 1813, posvečen mašnik 1. 1835, škof od 1. 1858, pokopan 31. dec. Sprevod je imel nad škof Solnograški dr. A. Eder s škofoma La bodskim, kteri je tudi pridigoval, in Sekov-skim. Duhovščine se je zbralo 135. Iz naše škofije sta v knezoškofovem imenu vdeleževala se pogreba preč. g. kanonik Urh in tajnik g. Bohinec. Ranjki je bil mož bistrega uma iu blagega srca. Naslednika imenovati imajo sedaj presvitli cesar.
—	f V Novomestu je 30. dec. zvečer umrl preč. korar g. Anton Mlakar, rojen na Brdu 1. 180G, duhoven 1. 1831, delj časa vikarij v Zagorji na Pivki, naposled korar, mož Bploh priljubljen, izvrsten homeopat, po-
šten narodnjak. Ž njim je zgubila ljubljanska škotiija vrlega duhovnika, narod pa zvestega sina svojega, ker ranjki je bil povsod, kjer je bival, vuet delavec v vinogradu Gospodovem, pa tudi priden buditelj naroda in podpornik vsega slovenskega, med prvimi v vrsti boje valcev za narodne pravice; zato je bil pa tudi povsod čislan kotjizgled slovenskega duhovnika. Bodi mu lahka žemljica in večen mu spomin T
—	f Kardinal R. R 6 g n i e r je umrl, rojen 1794, kardinal mašnik od I. 1873.
—	Velika tatviua. Na Dunaji je nek delavec skozi kanal prišel v juvelirsko štacuno in tam zlatnine pokradel za 30.000. gl. Tatu so dobili že drugi dan, ker ui znal molčati in je nekemu znancu povedal, koliko bogastvo da ima, in kako ga je dobil. Ta znanec ga je namreč takoj ovadil, in našli bo pri tatu še vse blago.
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v „Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla nasvitlo v posebni IGO strani debeti knjižici in se dobiva pri Jak. Alčšovcu v Ljubljani (ključarske ul.ee št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. A 16-šovcu dobiva, dokler je še kajiztisov:
ljubljanske slike. Podoba ljubljauskega sveta, pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
Nemški ne znajo. Burka v
enem dejauji. Mehko vezana 30 kr.
i* 1
i
« >l 'I » » » I «1 1 >1 ■!>. ■»» »i » »."'Hll"««^!
Prečastiti duhovščini
in
vsem cerkvenim predstojništvom
se najiskrenejši zahvalujem za vse do zdaj mi skazano zaupanje, ter obetam tudi za-naprej na vso moč si prizadevati, da vsem zahtevam ustrezam z dobrim in zanesljivim blagom , in kolikor je po okoljščinah mogoče , po najnižji ceni.
V zalogi imam vsakovrstno blago za cerkvene obleke, kakor tudi mnogo izdelanih mašnih plajščev, pluvial, dalmatik, blazinic, prtov, zastav in baldahinov. Preskrbujem in izdelujem cerkveno perilo, za razne potrebe; sprejemljem staro cerkveno obleko v popravo ali zameno , ter prevzamem tudi dotično vezanje.
Pri tej priliki naj še opomnim — da se vč vsak škode varovati — da s tistim potovalnim opravnikom, ki je letos hodil skoraj da po vsem Kranjskem iu prodajal blago Giani-tove tovarne ter zatrdoval, da je vse eno, naj se blago od njega ali v moji zalogi jemlje — ker tudi jaz namreč in bratovščina presv. R. T. cerkveno blago od Giani-a jemljemo — nisem v nobeni zavezi, ter sem cerkveno blago od prvega začetka in potem vedno v Krikel & Schwegar-jevi tovarni naročevala in jemala.
Kolikor je meni znano, tudi visoko častiti prestojnik bratovščine vednega češenja presv. R. T v Giani-tovi tovarni niso že kakih 8 —10 let nobenega cerkvenega blaga uaročevali.
Vsega druzega obrekovanja ne omenim, ker že ta edina neresnica potovalnega opravnika in njegov namen dovolj znači.
Ana Ilofbaucr
(4) na Marijinem trgu pred mostom.