Za obcine in okraje. Samostojn-sži in demolcratje re^ bitijo ,,od uspeha do uspeha", Najprej so prodali avttonomijo Slovenije, potem se odrekli kmetskemu programu zemljeradnlčkega kluba, na zadnje rfklenili posojilo od 500 milijonov zlatib frankov ali 12 milijard kron za srbsko-bosanske železnice ter za zu> nanjo in notranje dolgove.< ln sedaj se pripravljajo, da zopet zvišaio davke. Slovensko ljudstvo se mora pogiiliti iako srečno, ker je pri zadnjih yolitvah v preoejšnji izmeri poverilo svofo zastopstvo nuspešnim" straEkam. Sedaj, ko vse misli saaio - na diiavne dohodke in dolgove, je treba obrniti pazljivost naše javnosti tudi na dve pastorki državne vlade in strank, ki podpirajo to vla-do, ;To so naše obMne ter ojkTaji z njihovimi linanoami« Gospodarsko stanje občin in okrajev ie od dne do dne slabše, obftinski iu okrajni davčni vijak pa navit do skrci nosti. Vsled iiiiancijske nemooi niii obfiine niti okraji ne morejo ve6 vrS1ti svoje kulturne naloge, Ne morejo opravljati cest in potov, ne šoIsMii zgradb, ne morejo skrbeti za občiDske sirote, ne raoi-ejb podpirati Jonetsko-gospodarske prosv»8te± skratka njihove peruti za socijalno-kultiirni pptet so porezane. V. Sioveniji in na Hrvatskem moramo vzdrževati vse obcinske in okrain-8 zadeve z lastaimi stroškl ia davki. To pa ni tako v Srbiji in deloroa tudi ne v Bosnr. ,V Srbiji oesta vzdržuje država, tudi šole sedaj po vojski le država, Ceravno zakon zahteva žrtve od občin, celo obfiinsko ln okrožno upravo vzdržuje država, a v Bosni daje državne prinose za stroSke občinske uprave. V. Srbiji občine ne plačujejo niti svojili delovodij (taji nikov), ampak se pladujejo iz državne kase. ;To nejednakost v plafeevaniu ia podpiranfu mirno gledajo naši samostojneži in demokratje. Socijalna pr&vienost zahteva, da se ta neenakost zbriše s sveta^ zahteva pa to tudi misel narodnega in državnega edinstva, kojega smo veduo zagovariali.: Sedaj v Jesen pride, v državnem zboru na vrsto državni proračun in samostojneži in demokrali bodo im^ell priložnosta da zopet dosežejo en »uspeh" ia odpravijo to neenakost. NaSi poslanci jih bodo gotovo na to pravočasno opov zorDi, .Vlade y drugih" državah imaja smiiSJa tudi zu gospcdarske potrebe obfiin in okrajev, Ravnokar je konSala a-voje potetno zasedanje žeška poslamSka zbornioa — poslanecka snemova« — in pred.no je šla na po&rtniee, i'e še poskrbela za finanoe obCin in oicrajevi Ceškemu, moravskemu in šlezfcemu deželnemu zakladu se je naka-zaia za 1. 1922 svota od 7 miMjonov, »Ves čisti zemlgiški davek od 1. 1921 in 1922 se odkaže v Ceški, Moravsfei in Sieziji deželnim zakladora, a na Slovaškem in Podkarpatskem-Ruskem okrajem, lz skupnega donosa obratnega in razrednega davka se odkaže 40 ©dstotkov avtonomnim jedinicam in sicer obdinam 5%, okrajem 5% in ostanek deželntm zukladom za. zvišanje dobodkov avtonomnih uradnikov. Poslanei iz bivše Srbije seveda ne občutijo težkoč, Jd jih imajo naše obfiine tn okraji s svojimi linanoamf, Vendar morajo razumeti, da tembolj občutimo te potežkoče mi, ki nismo tako srečnit da bi dobivali bogate drža-vne podpone, Ker so nam samostojne-ži in demokratje ob dobrodušai asi-stenci sooijaldemokratov zaigrali avtonotrnijp, ki tn se morala brigati zate zadeve, za to moramo, dokler si ue priborimo avtoaonme nreditve države, to skrb naprtiti državnim poslancem ter jim zaklicati: ,,Ne pozabite občin in okrajev"! ,T<