AKTUALNO VPRAŠA' Kot so pokazala poročila iz naših podjetij v prvem polletju letos nismo dosegli planiranega izvoza. Skupno bi morala letos vsa podjetja z Gorenjske izvoziti blago v vrednosti 2 milijardi in 211 milijonov deviznih dinarjev. V prvem polletju pa so izvozila samo za 840 milijonov dinarjev oziroma za 38 odstotkov. Izpolnjevanje izvoza je danes neposredno vprašanje izboljševanja življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. Za uresničitev postavljenih nalog izvoza se mora boriti vsaka teritorialna enota; republika, okraj in tudi ko- muna. Zlasti pa je to vprašanje delovnih kolektivov in njihovih samoupravnih organov. Pred zborom proizvajalcev ObLO Kranj, kjer je bilo pred dnevi govora tudi o izvozu v letošnjam prvem polletju, je bilo ugotovljeno ,da so pač tu razne nepredvidene motnje na zunanjem trgu kot tudi težave zaradi nekaterih predpisov in podobno, kar zmanjšuje napor pri izvozu. To je vse točno. Toda malo je bilo govora o tem, kaj pa bi lahko naredili sami. Preveč se išče vzroke nvzgor in premalo misli na lastna m -i ■ ;ti. Ponekje se sliši celo, da o teh larašanjih nima smisla govoriti med nami, ker so ključi za rešitev le zgoraj. Prav to pa je napačno. Če bi naši delavski sveti večkrat zahtevali poročila svojih prodajnih oddelkov in zlasti pojasnila o izvozu, bi se marsikaj prej zganilo z mrtve točke. Marsikje je gordijski vozel v kvaliteti izdelkov, pri čemer bi moral sodelovati ves kolektiv. Taka in še druga vprašanja so tu pa tam, o katerih se na samoupravnih organih premalo govori. Zato posamezni uslužbenci ves sklop težav izvoza tolmačijo kot »stvar instrumentov« in ne iščejo niti tistih možnosti, ki jih imajo v kolektivih za reševanje tega vprašanja. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO KRANJ, 6. OKTOBRA 1958 5 seje Zbora proizvajalcev ObLO Kranj NEODGOVORNO Zflkj nekaj centa. Povečal se je tudi pride- lo hltro veca- Letni Posek v 9LZ" lek okopavin, in sicer pri krom- dovih nedržavnega sektorja zna- pirju za 9,5%, pri pesi za 3% ša Približno 11.500 kub. metrov in pri koruzi za 6,9 odstotka". Po- lesa iglavcev in listavcev, letni vprečni hektarski donos krom- pnrast pa je ocenjen na 13.500 pirja je letos 230 centov, lani pa je bil 210 centov. vzrok povečane proizvodnje ]/ Radovljici samo lesna industrija v zaostanka ni samo dobra letina. Seme, umetna gnojila, moderen način strojne obdelave, škropljenje pa bodo prispevali kmetje sami in na podlagi tega se bo določil tudi vrstni red gradenj. 3-ler PLAN 60 DOSEŽEN Ob Tednu otroka: RADOSTNO OTROŠTVO V sredo je bil v Radovljici plenum Občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o gospodarskem stanju v posameznih kolektivih in o občnih zborih sindikalnih podržnic, ki bodo v radovljiški občini v novembru in v prvi polovici decembra. Poudarili so, da rezultati polletnega obračuna kažejo, da bo v tem letu plan v celoti dosežen, v nekaterih panogah pa celo presežen. Izjema je lesna industrija, kjer plan predvidoma ne bo dosežen zaradi položaja v tovarni »Elan« Begunje ter verjetno tudi v kovinski industriji zaradi zastoja pri prodaji oziroma proizvodnji kmetijskih strojev, orodja in verig. Govorili so tudi o tem, naj bi sindikati vplivali na uprave podjetij in organe samoupravljanja, da bi v podjetjih uvedli čimbolj vzpodbudno nagrajevanje. Sindikati ne morejo zagovarjati neplačanih dopustov, ki jih nekateri delavci zahtevajo zato, da doma sebi ali celo drugim obdelujejo zemljo. Nekatere sindikalne podružnice na sejah razpravljajo predvsem o počitniških domovih, izletih, socialnih problemih, premalo pa o gospodarskih vprašanjih in delovni disciplini. Nepravilno je zapo- slovati prekomerno število nove delovne sile, predvsem tiste iz podeželja, ki se pride v podjetje odpočiti, da po delovnem času lahko doma opravlja kmečko delo. Po daljši razpravi je plenum sprejel naslednje zaključke: Sindikalne podružnice naj zahtevajo od organov delavskega samoupravljanja in uprav podjetij, naj jim pojasnijo, kje so glavni vzroki, da storilnost ni večja, kje so vzroki obratnih nesreč in bolniških dopustov in kakšni uspehi so bili doseženi s podaljšanim odmorom in povečanimi dopusti. V podjetjih naj se napravijo temeljite analize notranjih odnosov. Občinski zbori proizvajalcev naj v podjetjih, kjer je težnja po prekomerni delitvi plač iz dobička, poskrbijo, da bodo ta sredstva porabili za spi osne družbene namene. Na občnih zborih naj sindikalne podružnice čim več razpravljajo o utrjevanju družbenega upravljanja, o novem zakonu o delovnih razmerjih, o oceni zaključkov VII. kongresa ZKJ, o pripravah na kongres sindikatov, o izboljšanju delovnih pogojev itd. C. R. D1^C 2 Glas «*r*Itf •** KRANJ, 6. OKTOBRA 1958 PABERKI PO SVETU »SVOBODNE« VOLITVE Novinar časopisne agencije Asociated Press je videl nedeljski referendum o novi francoski ustavi v Alžiru takole: »Zvočniki prenašajo koračnice. Francoske čete so postavile pregrade . .. Muslimanke s feredžami stojijo v vrsti pred posebnimi volišči. Pod močnim soncem Sakajo na nekaj, kar redko katera razume. »Vsi bomo volili,« je dejal neki muslimanski trgovec v Kasbi. »Vojska pravi, da moramo voliti. Dovolj nam je vojne. Naredili bomo vse, da ne pride več do neredov.« »Obljubili so popolno svobodo volitev in vzdrževanja od volitev, toda kdo jim bo verjel po toliko prelomljenih obetih?« je dejal neki drugi musliman.« Vsekakor dovolj realna slika o »svobodi« nedeljskega referenduma. BOKS IN POLITIKA V četrtek zvečer je bila v letoviškem mostu Scarboroughu zaključena letna konferenca angleške laburistične stranke. Vodja stranke je še vedno ostal Hugh Gaitskell, za novo predsednico pa je bila izvoljena Barbara Castle. V izvršni odbor strankinega vodstva je bila prvič izvoljena tudi Betsy Bradoc iz Liverpoola, medtem ko je njena tekmica Edith Summerskill doživela poraz. Mnogi poznavalci angleških političnih razmer trdijo, da je porazu Summerskillove krivo njeno prizadevanje, da se prepove boksarski šport. Bra-docova je bila izvoljena samo zato, ker je še od nekdaj prisostvovala vsem boksarskim srečanjem. PRIVATNO Ker je Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo namero pokrajinskih oblasti v Litle Rocku, da bi še vedno v šolah Ločili bele otroke od temopoltnih, so si v tej državi izmislili nov načm, da bi svoj cilj le dosegli. Izdali so odlok, naj se štiri srednje šole r.rcnc-:cja iz državnih v privatne roke. Privatno šele na kod d lahko sprejemale samo tiste šolarje, ki ;'ih bodo hotele in ki bodo plačali šolnino. Vsem belim otrokom bodo lokalne oblasti pokrile izdatke, ki bi jih imeli s šolanjem na privatnih šolah. Federalno sodišče je sicer začasno prepovedalo izvajanje tega sklepa. Toda kljub temu še ni zanesljivo, kako se bo končala — kljub vsem zagotovilom o svobodi za vse v ZDA — ta pravda za enoten pouk na ameriških šolah. RELIGIOZNA HISTERIJA V Krakovu je konec septembra prišlo do neredov, ki so jih izzvali nekateri verski fanatiki. Mestni arhitekt je namreč izdal nalog, da je treba podreti kapelico, ki jo je sredi mesta sezidal neki privatnik brez dovoljenja pristojnih organov. Kapelico je sezidal baje na prostoru, kjer je neka ženska videla prikazen Marije. Reliqiozna histerija na Poljskem je že zdavnaj presegla meje normalnega. Kljub temu pa jo nekateri katoliški krogi uporabljajo kot dokaz za preganjanje vere. Kdo je v primeru, ko gre za očitno kršenje pozitivnih pravnih predpisov kriv za represalije — je očitno! ABC LJUDJE IN DOGODKI POLNJENJE SODOV BREZ DNA Te dni se je marsikdo — ne samo pri nas, marveč tudi ljudje po svetu moral nasmehniti, ko je bral poročila tujih agencij o obdolžitvah v albanskih časopisih, češ, da Jugoslavija vodi nekakšno protiarabsko politiko. Naša država je prav v svetu znana kot dosledna zagovornica teženj afriških in azijskih narodov, kot njihov prijatelj in zlasti v okviru Združenih narodov pobudnik za pravilno reševanje njihovih težav, osvobodilnih prizadevanj ter sporov z velikimi silami. Sloves Jugoslavije kot podpornice arabskega sveta je v svetu tako zasidran, da ga ne more omajati nobeno zlonamerno dejanje, še najmanj pa nedavne obdolžitve v albanskih časopisih. Spioh pa je prav, da se danes ustavimo pri nezaslišanih trditvah in izmišljotinah — ne da bi jemali v poštev pro-staško zmerjanje — ki so jih prepolni stolpci albanskih listov kot zlasti »Zeri i Populit«, (glasilo delavske stranke Albanije), in »Baškimi«, (glasilo Demokratične fronte Albanije). To ponavljajo v svojih govorih tudi albanski državni ter politični voditelji. »Zeri i Populit« si je še med protijugoslovansko gonjo, ki se je začela leta 1948, pridobil žalostno slavo kot najhujši med najhujšimi. Če bi listali po njegovih arhivih in brali tedanje članke, bi se gotovo zgrozili nad lažmi, klevetami in žalitvami, ki jih je bruhalo tiskarsko črnilo tega lista na naše narode in na Jugoslavijo sploh. Sodelavci »Zeri i Populita« prav gotovo niso v zadregi, ko zdaj pišejo podobne članke proti naši državi, prav tako kakor tudi ne drugi albanski listi. Težko bi našli kakšno grdo kleveto in neokusno zmerjanje, ki ga albanski tisk ne bi uporabil v napa- dalnih člankih proti Jugoslaviji. Pravzaprav ne bi bilo niti vredno odgovarjati na take podle in prostaške zadeve, če ne bi bilo očitno, da ima Albanija v tej gonji prav posebno vlogo, namreč protijugoslovanskega provo-katorja za vsako ceno. Ker pri tej nalogi niso mogli najti nič »novega«, je glasilo albanske delavske stranke spravilo na dan iste stvari, ki jih je sesulo na Jugoslavijo med najhujšo protijugoslovansko gonjo, natančneje povedano — v svojih člankih v marcu leta 1952. Gre predvsem za fantastične obdolžitve, da Jugoslavija ravna z albansko manjšino na Koso-vem »krvniško, kakor srednjeveški mračnjaki«, (ne bi ponavljali grde in prostaške ter skrajno žaljive izraze, ki jih mrgoli v »dokazih« za te trditve; skratka, Jugoslavijo med drugim dolže, da ravna mačehovsko z nacionalnimi manjšinami in vodi do njih pravo politiko uničevanja! Nič manj kakor to, da hoče Albance, ki žive v naših mejah, s krvoločnimi akcijami spraviti s sveta! Kakor že rečeno, ne gre za to, da bi kakorkoli zavračali te obdolžitve, za katere vsak v Ju-goslaviii in ne samo prebivalci albanskega rodu na Kosovem, v Makedoniji in v Črni gori vedo, da so do zadnje pike izmišljene, niti zato, da bi dokazali, kako smešno je, če se odgovorni krogi v Albaniji zaletavajo prav v tiste stvari, za katere ves svet ve, da jih zgledno rešujemo in nas drugi celo posnemajo v njih, pač pa zato, da opozorimo na nezdravo ravnanje teh krogov. To je bil tudi namen note naše vlade, ki jo je pretekli teden prek albanskega odpravnika poslov v Beogradu izročila albanski vladi. V njej je rečeno, da protijugoslovanski članki v albanskih časopisih in protijugoslovanski napadi v govorih albanskih državnih ter političnih voditeljev so dejansko vmešavanje v naše notranje zadeve in imajo namen izzvati sovraštvo albanskega naroda do nas ter doseči poslabšanje odnosov med obema državama, ki so bili doslej normalni. Ni treba posebej poudarjati, kako ravnanja albanskih odgovornih krogov daleč presega območje odnosov obeh držav. V današnjih dneh, ko mednarodni položaj bremeni vrsta hudih problemov in zapletljajev — od resnega položaja okoli formoške ožine, do nenehne nevarnosti, ki jo dan za dnem povečujejo atomske eksplozije — taki izpadi, kakršni so albanski, samo še ustvarjajo nove temne oblake na mednarodnem obzorju. Kaj je lažjega, kakor spraviti v razdor dva sosedna naroda ali državi, a nič ni težjega, kakor sovraštvo pogasiti in spraviti razmere v red! Sicer albanska gonja nima samo namena ustvariti nenormalne odnose med Jugoslavijo in Albanijo. S tem, da siplje prek tiska in radia razne izmišljotine v svet, hoče tudi drugod očrniti našo državo, da bi izgubila ugled, ki si ga je pridobila s svojimi doslednimi načeli v mednarodnem življenju, še posebej pa s svojo potjo v socializem. Toda naklepi, ki jih kujejo v Tirani, so povsem zaman: ugled Jugoslavije sloni na neštetih dejstvih, ki jih ni mogoče zbrisati z izmišljotinami. »Junaki« iz Tiarne so pač podobni tistemu junaku iz grške mitologije, ki so mu bogovi naprtili čudno kazen — polniti sode brez dna! JELO TURK v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MIKELN / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / TZHATA OB PONEDELJKIH ^ PETKIH / LETNA NAROČNINA 60 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV SPET ZAKLJUČEK SEMINARJA V BOHINJU Bohinj, 5. oktobra. Danes se je v Mladinskem domu v Bohinju končal republiški seminar za mlade člane delavskih svetov obrtnih obratov. Seminar se je začel 25. septembra. Med drugimi so predavali Milan Kristan, pomočnik direktorja Zavoda za plan LRS (gospodarski problemi v zvezi s petletnim gospodarskim načrtom), Slavko Šinkovec, referent republiške Obrtne zbornice, Marjan Rožič, predsednik delavske komisije CK LMS v Ljubljani, Jaka Eržen, predsednik ObLO Radovljica, Franc Pipan, pred- sednik republiškega odbora sindikatov itd. Včeraj pa je na seminarju govoril Roman Albreht o uredbi o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Seminarji, ki jih skozi vse leto prireja CK LMS v Mladinskem domu v Bohinju, so dragocena šola za vse mladinske aktiviste. Na njih predavajo najvidnejši politični in javni delavci LR Slovenije in to je zagotovilo za kvaliteto. Žal se občinski in okrajni komiteji mladine kot tudi delovni kolektivi ne prizadevajo dovolj, da bi mladino na te seminarje pošiljali v čim večjem številu. 3- NAŠ RAZGOVOR 'i:,;.!! METKA DAJE IZJAVE ZA TISK Metka je najmlajši stanovalec otroškega vrtca »Tugo Vidmar« v Kranju. Pod zaglavjem »Maš razgovor« smo običajno objavljali razgovore z najstarejšim delavcem tovarne, najstarejšim ob- čanom občine — tokrat pa, v znamenju Tedna otroka, smo inter-vjuvali najmlajše. Metka je stara tri leta. Ne vem, kakšen je običajno njen odnos do novinarjev — tokrat je bila zelo prijazna in je odgovorila na vsa vprašanja dopisniku »Glasu Gorenjske«. »Kam greš vsak dan?« »V vrtec« »Kaj pa delaš tam?« »Igram se.« »S kom pa?« »S fantki.« »Kaj se rajši igraš s fantki kot s punčkami?« Kratkohlačniki, ki so z neobičajno tišino prisluškovali Metkinim izjavam za tisk, so napeto in resnobno pričakovali Metkin odgovor. Metka je malo pomislila, pa rekla: »Najrajši se igram z Lidijo.« Potem pa se je menda zbala, da bi bil medvedek, ki je ležal na mizi in ni kazal nobenega zanimanja za Metkin prvi stik z javnostjo, užaljen, pa je hitro dodala: »Pa z medvedkom.« »Pa se nič ne jokam, ko grem v vrtec!« »Kaj pa delaš v vrtcu ves dan ?« »Saj gremo vsak dan na sprehod.« »Težko čakaš mamico, da pride po tebe?« »Ne.« Potem smo Metki zastavili vprašanje, dostojno intervjuja s kako filmsko zvezdo: »Kaj imaš najrajši ?« V Metkini glavici so se nekaj časa borili med seboj Lučka sladoled, njene punčke in gotovo še kaj. Potem pa je odločno rekla: »Vse!« 0 V nevezanem pogovoru je potem pripovedovala: »Doma 'mam še brata. Hodi že v šolo.« — »Pa je priden?« — »Malo. Pa voziček imam. Dal ga je gospod, ki ima dojenčka.« Kako je prišla do te kombinacije, ni bilo moč uganiti. Ampak zdaj se je raz-govorila in pripovedovala je dalje: »Imam še račke, pa punčk,/, ki spi - • •« Prosil sem jo, naj mi pove kako povest. Da neznansko rad poslušam povesti, pa da, ko smo že takole skupaj, naj vendar pove eno povest. Pa se ni dala pre-prositi. Njena vzgojiteljica ji je svetovala, naj pove tisto o Hruški debeluški, ampak Metka je najbrž sodila, da je intervjuja dovolj in ni dala nobene izjave več. Samo fotografirati se je še da- Drobižu v naših otroških vrtcih je lepo. Prav je tako. Saj * j pravzaprav zato, predvsem zato, šli njihovi očetje in starejši bratje v gozdove. Teden otroka bo dosegel svoj namen le tedaj, če se bo ob njem vsak naš človek zamislil o najmlajšem rodu. Kako ta rod živi, kaj smo mu dolžni dati — in kaj mu dajemo. Potem bo drobižu še lepše. mm PRAZNOVANJE V CERKLJAH Cerklje, 5. oktobra. Prebivalci občine Cerklje so včeraj in danes praznovali občinski praznik. Po 14. letih so se spet spomnili 4. oktobra 1944. leta. Ta dan je namreč okupator določil da začne s »čiščenjem« vseh »nezanesljivih«, to je vseh onih, ki bi utegnili škodovati okupatorjevim naklepom. Belogardisti, ki so imeli svojo postojanko v Cerkljah in v La-hovčah, so skrbno pripravili seznam ljudi, ki naj bi prišli na vrsto. Vse te načrte pa je prav 4. oktobra prekrižala Šiandrova brigada, ki je napadla postojanko v Cerkljah. Hkrati so uničili tudi štab takoimenovane »črne roke«, ki je takrat bil v Zalogu pri Cerkljah. Tako so bila rešena življenja mnogim domačinom, ki jim je v najboljšem primeru grozila internacija. V petek so položili vence pred spomenik padlih borcev in talcev NOV. Sledila je proslava v Zadružnem domu. Na slavnostni seji ObLO so obudili spomine na težke dni pred 14. leti. -s- RAZSTAVA SADJA V KAMNIKU Kamnik, 5. oktobra. V zgornji dvorani kavarne »Solidarnost« v Kamniku je bila včeraj odprta razstava sadja. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki občine, zastopniki okoliških kmetijskih zadrug in mnogi sadjarji, ki so ponosni na svoj usoeh. Letošnja booata sadna letina je nudila razstavljalcem možnost, da so razstavo bogato uredili in z izbranimi sadeži in prikazali uspehe te veje gospodarske dejavnosti v tem kraju. TEČAJ 2EtEZARJEV NA MEŽAKLTI Jesenice, 5. oktobra. V počitniškem domu jeseniških železarjev na Mežaklji je pričel enotedenski strokovni tečaj za čiščenje izdelkov in polizdelkov ter ingotov. Tečaj je organiziralo Združenje juooslo-vanskih železarn. Udeležilo se ga je 25 ž?lezarj«v iz raznih delovnih kolektivov naše dežele. Na tečaju bodo predavali strokovnjaki jeseniške železarne. VREME Prva polovica tedna dokaj oblačno z večjimi in manjšimi padavinami. Koncem tedna relativno izboljšanje z občutnimi ohladitvami v alpskem svetu. NEIZKORIŠČENE SILE V tovarni usnja »Standard« v Kranju bi šlo marsikaj še bolje, če bi izrabili vse svoje notranje sile. Taka je bila ugotovitev na seji delavskega sveta, ki se je sestal pred dnevi. Z izvozom na Poljsko, v Sovjetsko zvezo in druge vzhodne dežele si je podjetje lani utrlo pot na zunanje tržišče. Letos pa je nasta. zastoj. Zlasti podplatno usnje gre počasi v prodajo in bremeni obratna sredstva podjetja. Z boljšo organizacijo dela, pazljivostjo in vestnostjo celotnega kolektiva bi se dalo še marsikaj doseči pri varčevanju surovin, zmanjševanju odpadkov, pri kvaliteti izdelanega usnja, pri zmanjševanju režijskih stroškov in podobno. Tudi z boljšo politiko nagrajevanja bi dosegli lahko marsikaj. Sklenili so, naj upravni odbor podjetja pretresa vse te probleme, izdela konkretne predloge in jih predloži delavskemu svetu na prihodnjem zasedanju. K. M. NAJBOLTŠE MLADINCE V ZADRUŽNE SVETE Na seji občinskega komiteja LMS v Cerkljah v četrtek zvečer so največ govorili o pripravah za volitve v osnovne organizacije. Hkrati so se pomenil1 tudi o nalogah, ki stoje pred mladinskimi organizacijami pri volitvah v zadružne svete. Sklenili so, da bodo podprli kandidature tistih mladincev in mladink v zadružne svete, ki so to s svojim delom zaslužili. -s- ŽIVAHNOST ZADRUŽNIKOV V pripravah za volitve v zadružne svete je bilo danes več občnih zborov in drugih sestankov. Občni zbor zadružnikov je bil v Kokri, v Srednji Dobravi, v Lescah, v Ratečah in drugod. Zadružniki so se povsod menili o bodočih volitvah in nalogah, ki jih bodo imeli zadružni sveti. Veliko zanimanje je med zadružniki tudi o perspektivah bodočega razvoja. Povsod, kjer so upravni odbori pripravili dobra poročila je bila o tem tudi živahna razprava med zadružniki. 10.000 OBISKOVALCEV VEČ KOT LANI NA GOSPODARSKI RAZSTAVI NA BLEDU Pred nekaj dnevi so na Bledu zaključili šesto sezonsko gospodarsko razstavo. Letos je razstavljalo svoje izdelke 82 podjetij iz Slovenije, Hrvatske, Bosne, Vojvodine in Makedonije. Zastopane so bile najvažnejše veje naše industrijske in obrtne dejavnosti. Posebno močno je bila zastopana tekstilna industrija kot tudi lesno - industrijski in finomehanični izdelki. Za letošnjo razstavo je bilo več zanimanja kot prejšnja leta. Od 1. maja do 30. septembra si je razstavo ogledalo blizu 150.000 ljudi, kar oomeni skoraj 10.000 več kot lani. J. B. SEDEM ŽENA IN LE EN MLADINEC NA KANDIDATNI LISTI Kandidatne liste za volitve v zadružne svete so skoraj povsod že sestavljene. Tudi KZ Visoko ima že listo 31 kandidatov. Razveseljivo je, da so zadružniki na Visokem predlagali 7 kandidatinj, članic zveze žena zadružnic. Prav gotovo pa se bo marsikdo vprašal, zakaj je na listi kandidatov le en mladinec. To toliko bolj, ker šteje aktiv mladih zadružnikov na Visokem 32 članov. Vse člane Kluba gospodarstvenikov obveščamo, da bo v torek dne 7. oktobra 1958 ob 17. uri popoldne v klubskih prostorih, Kranj, Prešernova ulica 11 I predavanje: ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO V GOSPODARSKIH INSTITUTIH V ZAHODNI NEMČIJI (značilonsti in primerjave s tozadevnimi razmerami pri nas). Predaval bo tov. Klemenčič Tone, znanstveni sodelavec Ekonomskega instituta LRS. Uprava Kluba vabi vse zainteresirane k čimvečji udeležbi. Uprava Kluba Gleda anktta: HAM V PROSTEM ČASU? Kranj brez plesne glasbe — Ves teden nobenih kulturnih prireditev — Dogodki tedna: šest filmov v dveh kinematografih in štiri manj pomembne športne prireditve ^ružabno življenje je družbeni *^ probem. Probem, ki so ga dolžna reševati predvsem naša Prosvetna društva in Svobode. Ce Se ljudem ne nudi dovolj kultur-ne9a razvedrila, se zabavajo pač nekulturno. Poglejmo, kako je s to stvarjo v Kranju. . »Ali imaš sploh v Kranju kam m. t jc vneto zatrjevalo mlado dekle, po vsej verjetnosti mlada delavka, ki je od kdo ve kod prišla v Kranj, svoji prijateljici. »V zadnjem času se v kinu ni nič posebnega. Sedem let skomin je bila Prava limonada.« Prisluhnil sem. Morda sem bil zadnjem času prezaposlen, m°rda smo sploh vsi nekoliko pre-ZaPosleni in zato ne pomislimo Prevečkrat na te stvari. "Kam pa lahko res pravzaprav P"W v Kranju?« sem se vprašal. red menoj se je strnil tisti večni trikot, ki pelje od doma preko s'uzbe in črne kave v slaščičarni, sPet^ domov. Toda, je prav, da sPnco hitrice, ki nas vse bolj zajema, pozabimo na zabavno živ-jenje? Je atomska doba res doba razcefranih živcev? In človek v nJej res samo stroj, ki streže stroju? Tako me je ta drobni, vsakdani' pogovor vzpodbudil, da sem naPravil majhno statistiko. Sedem °ni sem zapisoval vse prireditve, £ar se jih je zvrstilo v Kranju. . azen tega sem obiskal vse družabne prostore v mestu in pri tem, m°ram reči, nisem imel težkega dela. V tednu dni se je v dveh kino dvoranah (Storžič, Svoboda) zvrnilo šest filmov! Če odštejemo dva filma, ki sta bila že prejšnji 'eden na sporedu (Sedem let skomin, Obzirna vlačuga) in enega, ki je v obdobju leta dni že drugič zašel na platno kranjskih kinematografov (Piknik), so bile torej ves leden le tri premiere. V ls>tem tednu ni bilo nobene kulturne prireditve. Prijatelji športa pa s° lahko gledali dve rokometni tekmi gorenjske podzvezne lige, nogometno tekmo Triglav B : Planika in košarkarsko tekmo med ženskima vrstama Kranja in Jesenic. V tem tednu si je torej človek v Kranju v najboljšem primeru lahko ogledal tri filme in štiri manj pomembne športne prireditve. Gostinskih lokalov je v Kranju še vedno precej. Dva ali trije med njimi so kar lepo urejeni; vsi pa sorazmerno dobro obiskani. Nekoč mi je prijatelj iz neke oddaljenejše vasi tožil, da je pri njih gostilna edini družabni prostor. Skorajda bi ga lahko potolažil, da v Kranju ni dosti boljše. Kavarna hotela Evropa je lepo urejena, a slabše obiskana. Posebno med tednom. Neko naveličano dolgočasje visi v zraku. V kotu ob točilni mizi je gostov vedno dovolj. Kvartajo. Za denar, in to menda za dokaj velik denar. To je precej odvisno tudi od datuma. Glasbe v kavarni ni. Niti koncertne, niti plesne, ne v soboto in ne v nedeljo, kaj šele med tednom. V Kranju sploh ni lokala, ki bi imel glasbo. Spomnil sem se, da je o tem svoj čas razpravljala že mladinska organizacija v Kranju. Bil sem na sestanku, ko so govorili, da bi bilo prav čimprej dobiti v Kranju prostor za mladinske zabave. To je bilo nekako v maju letos. Vendar doslej prostora niso našli. Niti šole niti dom JLA ga nočejo odstopiti. »Potem takem sploh ne plcše-te?« sem povprašal M. P., admi-nistratorko v nekem kranjskem podjetju. »Ne,« mi je žalostno odvrnila. Nimam kje. Nekaj so sicer govorili, da bo odslej ples v novi tekstilni šoli na Primskovem, a kaže, da tudi tu nič ne bo. Menimo se, da bi šli ob sobotah v Ljubljano, toda to je predrago. V prostem času pomagam doma, hodim v kino, sicer pa- nikamor.« Težko je reči, zakaj je Slaščičarna - kavarna najobiskanejši lokal v Kranju. Najbrž iz navade. Pa tudi postrežba je solidna in turška kot pravijo, najboljša. Sem hodijo gospodinje na klepet, odborniki po seji na kavo, včasih zaide v lokal tudi kakšna glasnejša družbica, nekateri pridejo brat revije in časopise, predvsem tuje. In to je vse. Lokal je majhen, včasih še celo premajhen, glasbe ni. Ni dolgo tega, kar so ob Parku Svobode odprli nov lokal. Restavracija je to, kavarna in slaščičarna. Je lep lokal. Baje je tudi hrana dobra, je pa zato postrežba slabša. Tudi tu so brez glasbe, čeprav je bilo v začetku slišati, da se trudijo vpeljati nekaj dni v tednu vsaj koncertno glasbo. Ko sem v teh dneh nekajkrat obiskal ta lokal, je bilo vedno precej ljudi v njem. Toda tudi tu je »struktura« obiskovalcev približno taka kot v Slaščičarni - kavarni. Povprašajmo še nekatere Kranjčane, domačine in prišleke, kako oni preživljajo prosti čas. Kam hodijo in česa si želijo. L. B. je delavka v neki kranjski tovarni. Ona pravi takole: »Čez teden delam. Marsikdaj tudi čez ure v tovarni, sicer pa pri neki družini za hrano in stanovanje. Ob sobotah grem včasih v kino. Ob nedeljah pa na sprehode. Plesa ne pogrešam.« »Kaj pa pogrešate?« »Stanovanje!« T. V. je njena kolegica. Skupaj delata. Tudi ona ima skoraj isti »urnik«, čeprav je domačinka in stanuje pri starših. In kaj ona pogreša? »Kaj pogrešam? Zabavo! Ples! Kaj hočeš pogrešati v teh letih drugega! V Kranju pa ravno tega ni. Res, pravo mrliško mesto.« D. M. je pomožna delavka. Je domačinka. Pravi, da zelo rada hodi v kino. »Toda to je postala že prava loterija,« meni. »Le redkokdaj gledaš res dobre filme.« Razen v kino ne hodi nikamor. »Prihodnji teden pa, vsaj slišala sem tako, ,se bodo začele na Prim- IlIlilEISI!!! skovem folklorne vaje. Če bo to res, bom hodila tja. Vsak torek in petek bom tam. Velika škoda pa je, da v Kranju ni več mladinskega plesa. Svoj čas je že bil v »I.skri«, a ne vem, zakaj so prenehali.« D. K. je nameščenec. On pravi, da ne hodi pravzaprav nikamor. na kako prireditev?« »Da, na vinski sejem!« Družabno fiziognomijo si kroji vsako mesto zase. Ni bučnih, živahnih mest niti mrtvih in puščobnih, ki bi bila, takšna sama po sebi. Če so pog6ji, se vsak človek rad razvedri. Če pa jih ni, Kranj sodi nedvomno v drugo kategorijo. Tu je višek »zabave« »tarok - partija« v Evropi, kavarni »Park«, v Klubu gospodarstvenikov, najraje pa doma. Kmalu po osmi zvečer ulice v Krangju opuste. Samo kak razgret gost še kali spokojni nočni mir. »Kje pa naj vzamemo denar za )POLDANSKO TIHOŽITJE V KAVARNI HOTELA »EVROPA« Najraje je doma in posluša radio. Zelo poredkoma hodi v kino, redno pa ob nedeljah na* nogometne tekme. Včasih gre na kako nogometno tekmo celo v Ljubljano. Delavec P. K. je približno istega mnenja. Po večini je doma, včasih pa pravi, da le zaide malo k »Finku«. Tudi on rad gleda nogomet. »Greste morda tudi v Ljubljano Ifllillll se seveda ne more. In vendar je vedrina odraz človekove vitalnosti, ustvarjalnosti — skratka življenja. Človek, ki živi samo v vsakdanjem delu in skrbeh, počasi otopi. Odvadi se normalnega življenja. Zapre se v ozek prijateljski krog in — sam vase. Hrup se umakne pritajenemu opravljanju, živahnost malomeščanskemu filistrstvu. )tyuMfcd tisočaki Tudi spreminjanje poklica vpliva na delovno storilnost Z diplomo gostinske šole v poštno službo Neizkoriščen denar skupnosti Ali vemo, koliko stane državo menjavanje poklicev ? O olstvo se v naši državi razvija kot malokje drugod v svetu. Imamo vse vrste šol in vsakdo ima danes možnost strokovne izobrazbe. Skupnost podpira šolstvo. Zanj gredo težke milijarde. Toda: ali je ta denar vedno koristno naložen ? Ne bi mogli reči, da je to vedno tako. Le nekaj primerov! NAMESTO NATAKARICE — POŠTNA USLUŽBENKA Lučka je poštna uslužbenka, ki pa je končala Gostinsko šolo v Ljubljani in postala kvalificirana natakarica. Zanimali so me razlogi, ki so jo vzpodbudili, da je spremenila poklic, čeprav se je izučila za drugega. — Všeč mi je poštna služba —, je dejala, ko sem jo obiskal na pošti. — In poprej niste vedeli, da je na Pošli lepo? — — Ne, nisem. — — Kako ste zajadrali iz gostinstva v poštno službo? — — Po naključju! — — Pa v gostinsko šolo? — — Na željo staršev! — — In čemu je treba pripisati vaš beg iz gostinstva? — — Veste, ta poklic je prenaporen za žensko. (Lučka ima namreč dvaindvajset let . . .) V Bohinju, kjer je bilo moje prvo službeno mesto, sem garala °d jutra do večera, ob praznikih pa še bolj. Na pošti pa imam nedelje in praznike zase, pri plači pa ni bistvenih razlik . ..! — Lučka je hodila tri leta v gostinsko solo. Gostinstvo je pričakovalo novo moč. Izbrala si je drug poklic. Zakaj? ŠE ENA USLUŽBENKA BREZ NATAKARSKE HALJE Tudi Ivica je končala gostinsko šolo. Leto dni je bila v gostinstvu, nato pa se je zaposlila na za- vodu za socialno zavarovanje v Kranju. — Vzroki za to, Ivica? — — Ne vem, kaj naj bi povedala . . . Praznike imam zase in nedelje. Imam tudi boljše pogoje, pa tudi pri prejemkih ni velike razlike... — — Zakaj ste potem sploh šli v gostinsko šolo? — — Mislila sem, da bom lahko zdržala ... — Tudi Ivica je bila nepremišljena. Kdo trpi škodo? Vsekakor skupnost: © šolanega kadra, na katerega računamo, ne moremo obdržati; % stroški, vloženi v šolanje in v štipendiranje še posebej, so zaman; © zamuda pri času (preden se človek priuči na povsem drugem delovnem mestu in toliko bolj v drugem poklicu) tudi marsikaj velja! Toda ne smemo ostati le pri tem. Treba je poiskati objektivne okoliščine in vzroke, zakaj ljudje zapuščajo svoje poklice in iščejo delo drugje. Nedvomno igra pri tem nadvse pomembno vlogo nagrajevanje, pa tudi še kaj... Tako imamo precej razširjen ;vviav, ki nas morda za sedaj še ne skrbi preveč, da se oblikujejo tako-imenovani »potniki poklicev«. Visokokvalificiran kuhar iz Kranja je zaposlen kot skladiščnik, čeprav so v gostinstvu prav taki ljudje zelo iskani. Neki študent ekonomske fakultete, ki je mimogrede povedano dobival štipendijo, se je začel po končanem študiju ukvarjati z donosno obrtjo, seveda v lastnih, privatnih rokah itd... KDO O TEM KAJ RAZMIŠLJA? Spreminjanje poklicev je vsekakor škodljiv pojav, ki družbo precej velja. V najrazličnejših oblikah. In če človek hoče poizvedeti koliko, denimo, znaša ta gospodarska škoda, ne more nikjer dobiti podatkov. Niti na posredovalnicah za delo, ki tega niti ne vodijo, niti na republiškem sekretariatu za delo. Na tej republiški ustanovi so nam povedali naslednje: »Taka statistika bi bila zelo koristna, vendar se nihče še ni lotil siste- matičnega menjavanja poklicev. Škoda za gospodarstvo je nesporna, vendar ...« Res, škoda je velika. Bomo kaj ukrenili zoper to? Gre za lepe milijone .. . PETER MEDVED nove prostore, za mladinski klub in plesno dvorano in vse tisto, kar hočete!« se sprašujejo nekateri gospodarstveniki. »Saj niti za najpotrebnejše ni denarja.« Res je! Stanovanj primanjkuje in komunalne naprave so pomanjkljive, marsičesa drugega tudi še ni. Toda čudno, v nekaterih drugih mestih in industrijskih središčih (Maribor, Celje) so tudi za to našli denar. Ljudski.vrt v Ma-liilllj^š riboru je čudovita kombinacija B športnega in zabavnega parka. Je B pač tako, da vedno niso samo ma-■j torialna sredstva tista, ki porajajo B potrebe. Tudi potrebe včasih pogo-|jj jajo material! Skratka, če je kaj §H res pereče, se že nekako uredi. B »O zabavnem življenju pa še §§§ res nismo nikdar razpravljali na B seji Delavskega sveta,« mi je od-B govoril predsednik DS večje toli varne v Kranju. »Saj to je vendar B stvar posameznikov.« B Pa bi bilo le prav, če bi del avli ski sveti, pa tudi drugi družbeni = organi, včasih razpravljali o za-B bavnem življenju in primaknili tu-U| di kak dinar zanj, namesto, de-B nimo, da razdelijo ne vem koliko B za dodatne plače, katerih polo-H vica potem steče v gostilne. B Kaže, da je v Kranju skrb za B zabavno življenje samo na mla-B dinski organizaciji in Svobodi. Pa B še tu se zanašajo drug na dru-B gega. Na Okrajnem komiteju LMS B so nam povedali tole: B »Že svoj čas smo izvolili plesni H odbor, ki naj bi pripravil mladin-§j ske plese. Pozneje je prevzela B skrb za to Svoboda.« B Član upravnega odbora Svobo-|g cle Kranj - center pa nam je de- B »Naš upravni odbor je raz- U pravljal o teh stvareh. Vemo, da B )e potrebno popestriti družbeno m življenje v Kranju. Samo tako si j§ bomo zagotovili nove člane. Ni pa jj primernih prostorov za to, niti B sredstev. Pomagati si bomo mora- B li z gostovanji, pa tudi mladinska ji organizacija in drugi nam bodo B morali priskočiti na pomoč« B Kdo, drugi? Predvsem: B — vsi tisti, ki lahko. Vsi, ki JU imajo dvorane, a jih ne vem iz HI kakšnih razlogov nočejo izposo- B jati za družabne prireditve. HI — nekatera večja gostinska pod- B jetja, ki bi ne smela tako ozko- H| grudno kalkulirati, da so z glasbo 111 sami stroški. B — vse ostale organizacije in |U društva in končno jj§ — Občinski ljudski odbor ter B vsa gospodarska podjetja v občini. B Na Okrajnem komiteju LMS so m nam povedali namreč tudi tole: B »Menimo, da je Občinski Ijud- B ski odbor premalo storil, da bi H nam pomagal najti možnosti in {g srmstva za popestritev zabavne- jjj ga življenja v našem mestu.« f™i^ - i k 4 C#o* Gorenjske KRANJ, 6. OKTOBRA 1958 Nepozabna afera ob izumu prvega zrakoplova Gaja Kostović je bil „kralj iznajditeljev" V zgodovini letalstva je zabeleženo, da je prvi zrakoplov poletel 2. julija 1900 nad Bodenskim jezerom. Njegov konstruktor je bil nemški general grof Ferdinand Zep-pelin, po katerem so vsi kasnejši zrakoplovi dobili svoje ime. Malo pa je znano, da je že trideset let pred Zeppelinom delal zrakoplov naš človek. Srb Ognjislav - Gaja Kostović, ki je leta 1916 v visoki starosti umrl v carski Ru,siji. V letu 1875—1880 je zgradil svoj zrakoplov, ki ga je imenoval »Rusija«. Ta zračna ladja, ki je takrat poletela nad Petrogradom — današnjim Leningradom — je bila v marsičem podobna Zeppelino-vemu zrakoplovu. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da sta imela oba zrakoplova enake motorje . . . „Šmajdov grad" Ali se je grof Zeppelin okoristil z načrti Gaje Kostoviča? To vprašanje je bilo svoj čas v središču pozornosti svetovne javnosti, ki je razburjeno spremljala afero kraje Kostovićevih načrtov. Kdo je bil Gaja Kostovič? Rojen je bil leta 1840 v bogati trgovski družini v Novem Bečeju v Srbiji. Ugodne gmotne razmere so pripomogle, da je Gajo lahko doštudiral tehniko, potem pa je postal kapitan ladje »Sloga«, s katero je plul po Donavi do Črnega morja. Takrat pač še ni slutil, da bo vse svoje življenje preživel v Rusiji ob Nevi in obalah Baltiškega morja, kjer je postal tako slaven, da so mu vzdeli ime »kralj iznajditeljev«. Ko je bil s svojo ladjo nekoč v Odesi, je tu prišlo do eksplozije smodnika. Kostovič je bil hudo ranjen in ko so ga zdravili v Odesi in Petrogradu, se je tu seznanil z Rusinjo Anastazijo Petrovo, ki je kmalu postala njegova žena. Z njo se je naselil v Petrogradu in se ni več vrnil v domovino. USTVARJALEC FANTASTIČNIH IDEJ JULESA VERNA Kostovič je v mladosti zelo rad prebiral fantastične romane Julesa Verna in prav tu je dobil pobudo za marsikak svoj izum. Ob branju knjige »20.000 milj pod morjem« se je navdušil za podmornico in jo tudi sam poizkusil konstruirati. To je bil neke vrste podvodni čoln, izdelan iz arborita, specialno prepariranega le,sa, zelo lahkega in trdnega kot kovina, iz katerega so izdelovali čolne, sode, škatle itd. Kostovič je skrbno čuval tajno svojega izuma, pozneje pa je neki delavec iz petrograjske tovarne arborita izdal postopek proizvodnje v tujino, kjer arborit še danes izdelujejo. Sled za tem podvodnim čolnom se je pozneje izgubila, domnevajo pa, da ga verjetno nikdar niso uporabljali. Arborit pa je služil tudi pri največjem Kostovičevem izumu — pri izdelavi zra- koplova. Iz njega je bilo narejeno ogrodje zračne ladje. PRVI ZRAKOPLOV OBLEŽAL V STARI LOPI Različne dele zrakoplova so izdelovali v Petrogradu in Ohti, motor pa je sestavljal Kostovič sam doma v svoji hiši. Ze je bil zrakoplov nared in že je poskusno poletel nad prestolnico Rusije, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Vse je bilo pripravljeno za odkup vozila, katerega bi občudovala vsa Evropa. Kostovič je pravkar pričakoval podpisnike pogodbe, ko se je pojavil neki minister in zahteval 24 tisoč rubljev za »izkazano uslugo«. Kostovič je bil zaradi tega tako užaljen, da je pogodbo raztrgal in vrgel ministra iz hiše. Posledice tega dejanja so se kmalu pokazale. Vlada je napravila vse, da bi Kostoviču onemogočila nadaljnje delo. Temu pa se je pridružila še kraja načrtov. Vsako poizvedovanje za tatovi je bilo brezupno. Kostovič je sicer nadaljeval svoje delo, vendar brez veselja in volje. Pomoči od carske Rusije ni bilo in njegov zrakoplov ni nikoli vzletel. Čeprav so se mnoge države zanimale za njegov izum in mu nudile ogromne vsote denarja za njegovo »Rusijo«, se stari izumitelj vendar nikoli ni mogel odločiti, da bi prodal (Svoj izum komu drugemu kot deželi, ki je postala njegova druga domovina. Ko je poletel Zeppelinov zrakoplov nad Bodenskim jezerom, so časopisi mnogo pisali tudi o Kostovičevem zrakoplovu. A vendar je slava izumitelja pripadla nemškemu grofu. To je samo nekaj dejstev, ki osvetljujejo življenje velikega Jugoslovana Gaje Kostoviča, izumitelja, ki nikoli ni mogel preboleti, da je njegov zrakoplov gnil v neki stari lopi. Zeppelin pa preletaval Atlantik. Kakšen grad neki? Slika tega ne kaže. Toda, bolje si oglejte sliko. Vidite, kako je iz velikih kamnov zgrajena močna stena, namesto oken pa so v steni majhne linice. Tako je. V dolini Kokre pri Kranju (vas Britof) so si za Turkov takratni prebivalci naredili močno in nenavadno prikrito utrdbo, ki je ostala do danes. Veliko luknjo v pečinah Kokre so pri vhodu utrdili s steno in utrdbo imenovali »Šmajdov grad«. Ljudsko izročilo pa pravi, da je bil nekdaj pod zemljo izkopan tudi rov od »Šmajdovega gradu« do Ilov-ke (vas, ki je oddaljena 3 do 4 kilometre). Vsekakor ne smemo verjeti, da bi prebivalci sami izkopali takšen rov. Ker pa je Gorenjska znana po številnih kraških pojavih, je možno, da je priroda sama izoblikovala nekakšen podzemni rov, ki pa je že dlje zasut. FaBo Zanimivosti NAJBOGATEJŠA DIAMANTNA NAHAJALIŠČA SO V RUSIJI Sovjetski minister Antropov je nedavno na tiskovni konferenci v Moskvi izjavil, da so v Gruziji odkrili diamantna polja, ki so »brez dvoma bogatejša kot diamantna nahajališča na afriškem kontinentu«. TELEFONSKI KABEL MED KANADO IN AVSTRALIJO Države Britanske skupnosti narodov so se na konferenci, ki je bila pred nekaj dnevi v Montrealu v Kanadi, domenile, da bodo v teku desetih let zgradile telefonsko in telegrafsko zvezo med vsemi enajstimi članicami te skupnosti. Prvi kabel bo postavljen med mestom Vancouver v Kanadi in nekim mestom na avstralski obali. PREBIVALSTVO NEMČIJE V Bonnu so objavili, da na teritoriju Nemčije živi 71,471.200 prebivalcev. Od tega jih odpade na Zapadno Nemčijo 51,832.000, na Vzhodno 16,300.700, na zapadni Berlin 2,228.500 in na vzhodni Berlin 1,110.000. IZPOPOLNJENI ELEKTRONSKI MOŽGANI Psiholog dr. Fran Rozenblat iz Bufala v ZDA je konstruiral prva elektronske možgane, ki lahko »mislijo« brez predhodnih instruk-cij. Ti elektronski možgani so dobili ime »perceptron«. ROLIGON — ČUDEŽNO VOZILO Tudi v močvirnatih predelih so bogastva — toda kako priti do njih in kako naj jih spravi človek do trdnih prometnih sredstev? Izdelajmo vozilo, ki bo sposobno premagati tudi najtežji teren! Tako so rekli konstruktorji in tako so tudi storili. Izdelali so čudežno vozilo, ki s ptičje perspektive izgleda kot vsak drug avto, iz »žabje« perspektive pa je na moc podoben cestnemu valjarju. Ti valjarji pa niso vliti iz železa, temveč ,so gumijasti in napolnjeni z zrakom kot vsako avtomobilsko kolo. Vozilo je pokretno povsod. Zabrede vam v močvirje, vozi po vodi, p° težko prevoznem skalnatem terenu in kot vidimo na sliki, tudi čez podrta debla v gozdovih. Nosilnost tega vozila odgovarja težkim kamionom, saj znaša 7 ton. VEDNO VEČ DOMAČEGA TEKSTILNEGA BLAGA Tekstilna industrija je letos dobro založena s surovinami. Postopno se izpopolnjuje tudi z novimi oddelki ter s stroji. Zato dosega čedalje večje uspehe. V prvem polletju letos so tkalnice izdelale nad 100 milijonov kvadratnih metrov bombažnih in 20 milijonov volnenih tkanin. Tekstilna industrija je dala za 9 odstotkov več izdelkov kakor lani. Uspešno delo tkalnic so omogočile zlasti predilnice z večjo zmogljivostjo. Poprej je bilo treba še precej preje uvažati, ker je bila zmogljivost predilnic v primeri s tkalnicami mnogo premajhna. Leta 1939 so imele predilnice v Jugoslaviji le 147.000 vreten. Po vojni so bile razmere še slabše, ker so bile mnoge predilnice razdejane. Potem se je začela hitra obnova tekstilne industrije in gradili so tudi številne nove tovarne, ki so zdaj izvrstno opremljene. Nedavno so izročili svojemu namenu tudi novo predilnico v varaždinskem podjetju Varteks. To je ena največj h prediinic v državi. Na leto bo dajala okrog 360 ton kamgarnske preje, ki smo jo morali doslej uvažati. Zgraditev predilnice je terjala 270 milijonov dinarjev investicij. Na ta način bomo prihranili okoli pol milijona dolarjev na leto. Ozračje se je ohladilo Splošno mnenje znanstvenikov je, da bo ozračje na naši zemlji postajalo vedno ostrejše in vlažnejše, ko bo atomska energija nadomestila uporabo premoga in nafte. V zadnjih sto letih se je temperatura v naseljenih področjih zemlje dvignila povprečno za eno stopinjo. Kaže, da bo ta dvig temperature trajal še precej časa. Kaj je vzrok temu pojavu ni znano, vendar znanstveniki domnevajo, da povzroča to ogljikov dioksid, ki v velikih količinah odhaja v atmosfero. Izračunali so, da je v zračni plasti, ki obdaja našo zemgljo več kot 500.000 milijonov ton ogljikovega dvokisa, ki ščiti zemljo kot steklena streha rastline v rastlinjaku. Milijone let je bila količina tega pli" na v zraku nespremenjena, zadnjih (Sto let pa je človek pričel vplivati nanjo z izgorevanjem goriv. Vendar gre doba premoga in nafte h kraju, kajti kmalu bo atomska energija nadomestila ta goriva. Posledica tega bo, da se bo zemlja počasi pričela ohlajati. Ta posledica pa bo imela tudi dobro stran, predvsem, ker se ledeniki ne bodo stopili, kot so se v zadnjih letih s povečanjem temperature pri" čeli celo na zemeljskih tečajih. Če bi se vsi ledeniki na zemlji stopili, bi voda poplavila eno petino današnje kopne zemlje. Strokovnjaki 30 tudi izračunali, da se vsakih šest let morska gladina dvigne za poldrug centimeter. P R I POVE D UJ E Vrnila sva se v London, toda pod večer sva spet prišla, preplezala ograjo in prišla na tovarniško zemljišče De Ha-villanda in se v nogavicah prihotapila za hrbti stražarjev, jih opazujoč, kako hodijo gor in dol. Delo je docela preprosto in sklenila sva priti v elektrarno. Po malone dveh urah tihotapljenja okrog tovarne sva ugotovila, da zdaj poznava vsak kotiček in skrivališče v tovarni in tako sva se spet vrnila v London. Ko je napočil dan sabotaže, sva s Freddijem odšla tja, z njegovim avtomobilom ob šestih zvečer. Kovčka sta bila v prtljažniku. Za najprimernejši čas sva imela trenutek, ko se straže menjajo. Preoblečena v delovne obleke sva preplezala ograjo in pazila, da ne bi naletela na stražo. Zatem sva šla vsak po svojih opravkih. Jaz sem se približal enemu izmed poslopij elektrarne, se vzpel na zid in se znašel pred šestimi transformatorji. Položil sem kovček pod enega izmed njih in se vrnil po isti poti, od koder sem tudi prišel. Medtem je Freddie takisto storil v drugem poslopju elektrarne. Nato sva se vrnila k avtomobilu, se odpeljala tri milje daleč in čakala, kaj bo. Nekaj minut pred sedmo sva zaslišala strahotno eksplozijo. V London sva se vrnila brez neprijetnosti. VVolfgang je zatem povprašal o podrobnostih sabotaže in tako sem mu narisal tovarno De Havilland in poslopij, ki sta zleteli v zrak, kakor tudi diagram, ki je kazal, kako je bil eksploziv pritrjen v kovček. Spričo Freddijeve aretacije, sem rekel, pa sem se znašel v nevarnosti in tako sem nehal oddajati. Radijski oddajnik sem zakopal na vrhu hiše, v kateri sem stanoval in iz katere sem oddajal. Ko so to zapisali, sem začel podrobno opisovati, kako se mi je posrečilo priti na britansko tovorno ladjo kot natakar in kako sem kasneje napravil sabotažo na ladji. Zatem sem govoril o svojih doživljajih na Portugalskem in v Španiji do trenutka, ko sem v Parizu stopil iz vlaka. Ko je bilo poročilo končano, ga je bilo za kakih 30 do 40 strani. Vnovič so mi ga prebrali, jaz pa sem ga podpisal. Naslednji dan mi je VVolfgang sporočil, da se morava vrniti domov, ker bo prišlo nekaj prijateljev na »nenadni obisk«. Ni mi hotel povedati, kdo so ti prijatelji. Ta presenečenja je nemška obveščevalna služba rada uporabljala in spričo njih sem imel vedno zelo neugoden občutek v želodcu. Toda v stanovanju sem videl, da je to presenčenje! ugodno. Vstopil je polkovnik von Blecker z dvema članoma posadke, ki sta me prepeljala nad Anglijo. Toplo mi je segel v roko in vzkliknil: »Fritz! Sijajno, da vas spet vidimo. Zaboga! Zdaj se prav gotovo počutite kot junak! Opravili ste sijajno delo! Zdaj pa mi pripovedujte o poletu; ste bili zadovoljni s tema dvema fantoma?« Sedli smo za mizo in jel sem pripovedovati svojo zgodbo. Moj mladi radiotelegrafist mi je potem povedal, da jih je opazil neki lovec ravno v trenutku, ko sem se rinil skozi vrata v truplo letala. Hitro je pogledal dol in ko je opazil, da sem obtičal v vratih, me je močno brcnil v zadnjico. »Tedaj ni bilo tako udobno kakor zdajle!« je pripomnil polkovnik. Vsi smo se smejali. Navigator mi je zatem rekel, da so jih nekaj minut vražje preganjali, dokler se niso naposled skrili za oblak. Sestanek je bil kar najbolj prisrčen in pred odhodom sem vsakomur podaril po kilo kave in dodal še eno kilo za pilota, ki je vozil letalo. Povabili so me, naj obiščern njihovo kantino in z njimi večerjam. Nato so odšli. Km?l|J zatem sem slišal, da so celotno posadko sestrelili nad Angli' jo; to je bil njihov šestnajsti polet. Moj naslednji obiskovalec je bil vojni tehnik, ki mi je zastavil kopico zelo nadrobnih vprašanj o britanski oborožitvi. Na nobeno nisem znal odgovoriti. Potem pa mi je dne 2. julija 1943 Schole sporočil, da moram odpotovati na sestanek s von Grunenom. Naslednji dan sem zapustil Pariz z VVolfgangom in krenila sva v Berlin. Za'naju je že bil rezerviran kupe prvega razreda in VVolfgangu so strogo zabičali, da nihče drug ne sme priti v najin kupe. Vlak je bil poln častnikov in vojakov, ko so bili namenjeni v Berlin na dopust ali dalje na fronto. Ko so nekateri častniki videli dva civilista, sedeča sama v kupeju, so brez obotavljanja odprli vrata. VVolfgang jim je vljudno, toda odločno govoril, da je kupe rezerviran in jih prosil, naj ga zapuste; vznemirjeno so naj11 gledali, toda naposled so se vendarle umaknili. Razen enega-sivolasega majorja. Rekel je, da Nemčija živi pod nacional-socialistično vladavino in da je treba »ljudsko tovarištvo« prav tako uresničevati, kot ga pridigajo. VVolfgang je poklical dežurnega policaja in mu pokazal' svoje pooblastilo. Ta je brž pregnal majorja iz kupeja klju^ njegovim pripombam, da bo vse nas, ki smo mu to skuhali-ovadil Himlerju samemu. Častniki na hodniku, ki so ogorčeno buljili v naju skozi okno, se niso strinjali s tem, da je bil major pregnan. Ni ji111 šlo v glavo, zakaj imata dva civilista zase cel kupe, medtem ko so častnike močne nemške armade nagnetli kakor trop ovac v tovorni vagon. Zadela jih je malone kap, ko sem privlekel na dan steklenico konjaka, si natočil kozarec m počasi srkal. Položila sva noge na sedeže in opazovala pokrajino, skozi katero smo se vozili. 30 KRANJ, 6. OKTOBRA 1958 Glas Gorenjske 5 PRVI IN ZADNJI Težave naše trgovinske mreže pri preskrbi delavskih središč Lani je marsikdo očital in zavi- sorazmerno nizkim poslovnim stro- v poštev niti za investicijsko delal delavcem v trgovski stroki, škom, je trgovina dosegla le mi- javnost niti za stimulativno na-fieš da so si delili plače itd. Toda nimalni dohodek za svoje potre- grajevanje po delovnem učinku. ce je bila lani trgovina prva pri be. Ostanek čistega dohodka, s Vsi skladi iz čistega dohodka v nagrajevanju, je letos zadnja med katerim lahko razpolagajo podjet- prvem polletju znašajo le 939.000 vsemi gospodarskimi dejavnostmi, ja, je prav v trgovini minimalen, O tem so pred kratkim razprav- neznaten, hali na seji upravnega odbora Povprečno so si gospodarske or- Okrajne trgovinske zbornice. Prav ganizacije ustvarile 12,2 % čiste- Podobno je ugotovljeno v poročilu ga dohodka od skupnih dohodkov. 0 poslovanju gospodarskih orga- Najvišji odstotek so si ustvarila *rzacij za I. polletje v občini Kranj. Trgovina v kranjski občini (ki Mjerna nad 60 % vseh trgovskih komunalna podjetja, in sicer 48,4 odstotke. Tudi v kmetijskih zadrugah imajo 23,5 % teh sredstev, v gostinstvu 16,7, v obrti 13,2 itd. zmogljivosti v okraju), je v prvem Toda trgovina je malone na zad- Polletju presegla blagovni promet njem mestu z 0,6 %. za 60 odstotkov. Kljub takemu pre- Tako minimalna sredstva, kot Seganju blagovnega prometa in ugotavljajo v trgovini, ne pridejo dinarjev. Samo anuitet za že prejeta posojila pa bi morali odplačati v tem času nad 11 milijonov dinarjev. Tu ni samo problem plačevanja zaposlenega osebja, marveč tudi investicij za opremo in ureditev trgovin. Neskladnosti, kot jih je pokazal polletni obračun, bodo verjetno narekovale nekatere spremembe v obstoječih predpisih. Hkrati pa bodo morali v trgovinskih in tudi drugih strokah resneje odkrivati in koristiti notranje rezerve, poiskati možnosti boljšega poslovanja, povečanja produktivnosti dela in zniževanja vseh drugih stroškov, ki zmanjšujejo čisti dohodek. K. M. TRIGLAV ODPADEL Nova Gorica : Triglav 7:1 (4:0) VREME DEŽEVNO — GLEDAL- Nova Gorica v Šempetru pri Go-CEV 100 — SODNIK PELJHAN rici prvenstvena nogometna tek- Brezar prišel v ospredje pozornosti. Lepo je zaigral obrambo ŠPORTNI DROBIŽ LETOS SAMO DO VELESOVEGA Te dni so prekinili z asfaltiranjem ceste Visoko- PRVENSTVO GORENJSKE V ODBOJKI Jesenice, 5. oktobra. Na Jesenicah je bilo danes dopoldne odigrano prvenstvo »Partizana« Gorenjske v odbojki. Pomerilo se je 12 moštev iz raznih krajev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Mladinke b): 1. Bled, 2. Ja-vornik. Mladinci b): 1. Jesenice, Bled, 3. Javornik. ma za pokal FNRJ. Skoraj vso domačinov in v nepričakovanem tekmo je močno deževalo tako trenutku ostro streljal po tleh da jo blio igrišče !:udo razmoče- in potresel mrežo v desnem ko- no. Že v prvih minutah se igral- tu. Tako je zmanjšal rezultat ci Triglava niso znašli. V takem na 4:1 za domačine. Toda to je položaju so bili iznenađeni tudi tudi bilo malone vse. Koj za- v 10 minuti, ko je Markič prvič tem so domačini ponovno prišli prodrl skozi obrambo. Tudi v v vodstvo in z vso silo navalili 15 minuti so domačini imeli pri- na vrata Triglava. Dosegli so ložnost doseči gol, ki je slučaj- še dva gola in dvignili že tako no niso izkoristili. Neenotnost veliko zmago na 6:0. Vse je igralcev Triglava je vseskozi do- kazalo da bo tekma pri takem puščala domačinom da so pro- izidu končala, toda nekaj minut dirali v njihove vrste in bolj pred koncem je Mozetič znova ali manj resno ogrožali vrata prodrl skozi obrambo in pove- Triglava. Toda prvi gol so čal zmago domačinov na 7:0. šahovskega kluba brzopotezni domačini dosegli šele v 25 mi- Igra je bila ostra, često groba turnir za prvenstvo Kranja. Med nuti ko je Blažička potresel in sodnik Peljhan iz Ajdovščine petnajstimi udeleženci je zrna- mrežo Triglava. V 44 minuti je je sodil zelo slabo. Res je, da gal Stefe s 13 točkami pred Mozetič že znova predrl obram- so zmagali domačini zasluženo. Bavdkom 12, Misjakom 11, Kav- bo in postavil rezultat prvega Bili so hitrejši, točnejši v po- čičem 10,5, Bukovcem 10, Zbilji- polčasa 4:0. dajanju žoge in tudi v strelja-, čem ter Grilom 7 itd. IZ AJDOVŠČINE NK NOVA GORICA: Križaj, Kogoj, Žibernik, Morzetič, Krajnik, Gulin, Mozetič, Gorjan, Bla-žica, Martič in Fanagel. NK TRIGLAV: Galič, Štular, Dolenje, Znidar, Štraus, Lam-pič, Mihelčič, Bambič, Brezar Stane, Horvat in Štular. Nova Gorica, 5. oktobra. Danes je bila na igrišču NK Rokomet SAVA : MLADOST i 12:29 (3:13) Kranj, 5. oktobra. V tekmi za prvenstvo Gorenj-2. ske so rokometaši Mladosti visoko premagali moštvo Save. -Cerklje. Člani b): 1. Javornik, 2. Bled. Najuspešnejši strelci pri Mla- YePrav so predvidevali, da bo cesta še letos dokončno dograda, so nam na Upravi za ceste OLO Kranj povedali, da bo moč načrt uresničiti šele prihodnje leto. Tako so doslej s prvo asfaltno prevleko prišli le od Visokega do Velesovega. Članice a) in b): 1. Jesenice, 2. Bled. Člani a): 1. Žirovnica, 2. Stra-žišče, 3. Radovljica. dosti so bili: Arh 7, Žan in Ram-pelj 6 golov, pri Savi pa Balu-novič, ki je dosegel 7 golov. M. Z. V drugem polčasu so igralci nju na gol. Zlasti pa so bili Triglava še bolj popustili." Edini bolj enotni v medsebojnem po-obetajoči podvig igralcev Tri- dajanju kar to pot igralcem Triglava je bil v 52 minuti, ko je glava ni šlo. 20 let namiznega tenisa Jesenicah na jeseničani poraženi i ■•• i v nnn l i i *l v kropi [^llIDflOl/n l nniPfl ttQ /H SI linl/TQrilt V okviru tekmovanja I. (llllnlllnP tU II11 Kl MH / li li II M n I M I III Purjhške odbojkarske lige je da imijUllllIlG i UUIllUU lili uUU 110fllUl lil nes moštvo Kropo zasluženo teljskem srečanju je danes po-• premagalo drugoplasirane Jese- poldne ženska ekipa Jesenic Na OZZ v Kranju smo dobili mogli zvišati proizvodnje. Prvi ničane z rezultatom 3:2. premagala Odred z 49:32 (34:19). Te dni je minilo 20 let od kar je bil na Jesenicah ustanovljen namizno - teniški klub. Pomemben jubilej so člani kluba in tudi ostali ljubitelji tega bolj, predsednik Občinskega lepega športa na Jesenicah le- ljudskega odbora Jesenice Fran-JESENICE : ODRED 49:32 (34:19) po proslavili. Mimo nekaterih ce Tereven in mnogi drugi. Šte- Košarka gim tudi generalni tajnik NTZ Jugoslavije Sveto Popovič, predstavnika NTZ Hrvatske in Slovenije Ivan Plavac ter Stane Re- Jesenice, 5. oktobra. V prija- Gostje z Jesenic so bili v resnici uspešnejši v prvem setu. nju z zadrugo 370 zadružnikov TakoJ ,za tem Pa so domač-ni Jesenic. prevzeli vodstvo in se tako Ž. M. uekaj podatkov o pogodbenem uspehi pogodbenega pridelova- Pridelovanju različnih kmetijskih nja so že tu. Lani je v sodelova-*ultur na Gorenjskem. V pride '°vanju visokodonosnih italijan- iz 26 zadrug na 160 hektarih pridih sort pšenice je kranjski delovalo krompir. Dober pridelek vzdržali do konca tekme^ °kraj dosegel prvo mesto v Slo- jih je spodbudil, da so se letos Ver>iji. Republiški plan je pred- prijavili v še večjem številu. 1500 videl za Gorenjsko 200 ha, pose- zadružnikov Gorenjske bo letos Janih z italijanskimi pšenicami, vključeno v pogodbeno proizvod-°kraj pa je to število povišal na njo. To je sicer samo 20 % vseh 250 ha. Po zadnjih podatkih pa gospodarstev, upati pa smemo, teniškega delovanja je bilo na °° letos na Gorenjskem pogod- da bo v prihodnje še boljše. Jesenicah te dni več srečanj, bilo v be"o pridelovalo italijanske pše- 3- Glavni rezultati so tile: Pred 300 gledalci je srečanje dobro vodil sodnik Kučina z U. Namizni tenis V okviru 20-letnice namizno- *}lce 630 zadružnikov iz 36 za-.u9 in na 'površini 260 hektarov, ln-sicer na 74 hektarih v najvišji oliki kooperacije. Nedvomno je Nogomet REZULTATI NOGOMETNIH TEKEM MED MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO .. ep uspeh, ki kaže, da so kmečki strokovnjaki in zadruge 'ožile v hiter napredek kmet'j-}Va na Gorenjskem vse svoje *noČi. MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA 73 proizvajalcev iz 9 zadru j /° lotos stopilo na površini 59 ha Pogodbeno proizvodnjo sadja, kmetov se je prijavilo za so- oiovanje z zadrugo v živinoreji F 450 prašiči). S pomočjo pogod- onega pridelovanja se bo do ta 1961 proizvodnja krmn'h vastlin in sena zvišala za 2000 . Bonov. V čisto pogodbeno pro- vkj0^0 na travnikih se bo.4o • '.lučile vse zadruue. Samo s ta-Ho i tekmovanj, je bila v soboto po- vilni čestitk in priznanj je bil poldne tudi slavnostna seja k7u- deležen tudi soustanovitelj in ba, ki so se je udeležili mnogi dolgoletni neutrudljivi član NTK igralci in gostje. tovariš Lojze Štrumbl, ki je v j . ~ ,, j i petek slavil tudi 500-ti nastop NTK Jesenice je v =asu delo- zg k]uba vanja imel 578 prireditev od s«lovesnost in besed2 tega 238 nastopov doma 340 pa y sq » sleherneqa gostovanj sirom Jugoslavije in udelženca ^ Hkratj SQ doka"_ izven njenih meja. zale yso velicino uspehov tihega K pomembnemu jubileju so toda vseskozi aktivnega kluba, slavljencem čestitali med dru- _k )eseničanke prvakinje Ženska ekipa košarkarskega jd dovolj jasno govore o visok: Sodelovalo je okrog sto "tekmo- kluba Jesenice, ki deluje šele «va\!tetni 'javni in tehnični nad- četrto leto se je iz leta v leto moči jeseniških kosarkanc. vidno dvigala in postala letos- „ Zato ni čudno, da so Jesoni- nio spomlad resen kandidat za canke ze po četrtem letu svo- Športno tekmovanje gorenjskih invalidov Kranj, 5. oktobra. Danes je Kranju četrto športno prvenstvo invalidov Gorenjske. Petek: Kranj Sobota: Medrepubliški dvoboj vafcev. reprezentance Hrvatske in Slo- ., . ,. , veni je 5-4 posameznih disciplinah so A reprezentance: K 4:4 (1:1) B reprezentance: MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA 3:0 (1:0) Mladinske reprezentance: MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA 3:0 (0:0) Danes'dopoldne je bil turnir zma9ali: kegljanje - tretja JJ^gSovpnske lige. Skoraj ni Jega obstoja postale slovenski na katerem so nastopali posa- skupina Prestor (Kranj) 429, če- £ilo srečanja, s katerega jeseni- Prvak in resen kadidat za zvez- mezni najboljši igralci in do- trta: Grošelj (Jesenice) 415, pe- ške košarkarice ne bi izšle kot no hg°- Tudi na mednarodnem segli naslednja mesta: 1. Hudec ta: Mihelčič (Kranj) 401, šesta: zmagovalke V srečanju s Ce- turnirju v Zagrebu so se Jese- (Hrvatska), 2. Franič (Hrvat- Rozman (Tržič) 404. Šah: Pike« ljem so zmagale z rezultat m nicanke lepo plasirale, saj so S&'flS jih a v drugem je bilo teh preveč. Tudi v *ad~. Pr'n,(>r'n so ugotovili ne-E 0stno sodelovanje med oddelki *3 arn« in dali nekaj konkretnih Potko da to popravi. K. M. LOJZE STRIMBL - V okviru številnih prireditev ob 20-letnici namizno PIONIR NAMIZNEGA domačini (igrah smo v Celju) pa so se mu že pošte- TEN IS A na JFSFNICAH no r°9ali- Tedai pa se je Bo" '^iWO/1 riU JPOLZIMl^nn yataj ujezil »odprlo« se mu je. Vsak udarec je bil nevar- boj med namiznoteniško eki- desetletjih dosegli jeseniški nejši. Zmanjševal je razliko, po iz Kranja in domačini, športniki za zeleno mizo z meni pa so popuščali živci. Za obe moštvi so nastop;li belimi črtami in mrežico. In tekmovalci, ki že nekaj ča- ne samo to. Lojze je bil vseh najinem srečanju je sa niso v središču tekmo- dvajset let vzor mlajšim valnih aren. Tokrat pa je tekmovalcem, kakšen mora bilo za ljubitelje bele žog;ce biti pravi športnik. Vedno tudi to srečanje nadvse pri • pa sta bili njegovi vrlini di-vlačno, saj so se pomerili scipliniranost in borbenost, »asi«, ki so se vrsto let po- 0b njegovem jubileju - .?9c?^,alL,-f;a.„na^.V!S,if„nJaSi0ve Petstotem nastopu — ki ga Lojze še več, toda ko je pri- praznuje istočasno z 20-let- povedoval tega, ni bilo težko nico svojega kluba, smo ga opaziti, da še ni prebolel povprašali, kateri med števil- raza svojega moštva v Celju, nimi doživljaji je ostal zanj zato ker ga je »zakrivil« nepozaben, odkar se je spo- sam. Vsekakor pa mu nje-prijateljil z loparčkom in govi klubski tovariši tega In končno, odločilni set v dobil s 23:21. Namesto 5:1, pa je bilo 4:2. Naša morala in kon-centriranost je padla. Celjani so se zagrizli in izgubili smo tudi dvoboj s 4:5.« Podobnih doživljajev ima LOJZE ŠTRUMBL v Sloveniji in tudi na držav nih prevnstvih marsikomu prekrižali račune. Morda pa dvoboj kljub temu ni bil tako privlačen, če ne bi za domačine nastopil pionir namiznega tenisa na Jesenicah, Lojze Štrumbl, ki je s tem srečanjem zabeležil v svoji kroniki petstoti nastop na namizno teniških turnirjih in dvobojih. Dvajset let sta tovariš Lojze in namizni tenis na Jesenicah neločljiva. Kot predsedniku, trenerju in aktiv- celuloidno žogico. »Bilo je na nekem republiškem moštvenem prvenstvu. V dvoboju s Celjani smo vodili že s 4:1. Za tem pa sem jaz igral z večkratnim slovenskim prvakom Bogatajem. Moja zmaga... in zmaga našega moštva. Vse je kaza- v prihodnje še vzgajal mla- lo najbolje. V odločilnem di rod namizno - teniških teniškega kluba na Jeseni- nemu igralcu gre njemu prav setu sem vodil že za sedem igralcev in čim dlje zastopal cah, je bil v petek zvečer gotovo največje priznanje za ali osem točk. Moj nasprot- barve svojega kluba z ;stimi na Jesenicah prijateljski dvo- vse uspehe, ki so jih v dveh nik je bil vse bolj nervozen, uspehi kot jih je doslej. da so bile te dni na Jesenicah Triglav s 76:14. To so rezultati, odigrane kvalifikacijske tekme za zvezno ligo. Dosega najboljšega mesta v slovenski ligi in odigranje kvalifikacijskih tekem za zvezno ligo na Jesenicah je za Jeseničanke vsekakor priznanje, ki še mnogo obeta. Trener Franci Benedičič je z rednim trikrat tedenskim trenra-njem več kot uspel in je lahko ponosen na svoje moštvo, predvsem pa na Cilko Polkovo, Jano Šmidovo in Jožico Drinovčev) ter ostale, kot tudi na mladinke Majdo Po'kovo, Marjanco Dri-novčevo, Petro Jakopičevo m še nekatere, ki že mnogo ustvarjajo in še več obetajo. Zvezno kvalifikacijsko srečanje na Jesenicah pomeni, da postaja košarka na Jesenicah šport št. 2, če je hokej na ledu šport št. 1. Košarka na Jesenicah pa po mnenju trenerja Benedičiča še ni dosegla viška, saj ima klub mnogo obetajoče ženske mladine, ki bo z rednim treningom dopolnjevala sedanjo vrsto ženske košarkarske ekipe in s kvalitetnim igranjem dviqala doseženi nivo igre. Dosega prvena mesta v slovenski ligi in kvalifikacijske tekme za zvezno ligo, ki so bile na Jesenicah, bodo to športno dejavnost prav gotovo še poživile. Potrebno pa bo poživiti tudi moško ekipo in nuditi košarki v bodoče več moralne kot materialne pomoči soloh. Tako je mnenje trenerja Benedičiča. U. niso tako zamerili, saj vedo, da so za Lojzeta značilni le uspehi in da o neuspehih pri njem skoraj ne moremo govoriti. Ob redkem športnem jubileju tovarišu Lojzetu iskrene čestitke z željo, da bi tudi J G^3^6I1 g GUui Gorenjske KRANJ, 6. OKTOBRA 1958 Vedno več nesreč pri delo Kmetijska zadruga Češnjica, p. Železniki išče kvalificirano kuharico, plača po tarifnem pravilniku, samsko stanovanje preskrbljeno, nastop službe 15. 10. ali po dogovoru. 1707 25. septembra 1958 je padla iz vlaka, ki pelje proti Jesenicam ob 15.35 zelena ženska jopica. Lastnica jo dobi na Gorenjesav-ski cesti 27 1724 Našla sem moško kolo na Ko-krici. Mrgole, Kokrica 89 1725 Prodam gumi voz 15 in IG col Celar Rok, Jeperca, Medvode. 1726 Prodamo strojno opremo valjčnega mlina v Retnjah pri Tržiču ter fotoaparate in foto-material. Ponudbe poslati do 10. oktobra 1958 Občinskemu ljudskemu odboru Tržič, ki daje tudi potrebna pojasnila. 1727 Prodam dobrega konja sedem let starega ali zamenjam za vo-la. Naslov v oglasnem oddelku. 1728 Stanovanje iščeta novoporo-čenca v Kranju, pozneje ga tudi odkupita. Ponudbe poslati v oglasni oddelek. 1729 Po zelo ugodni ceni prodam roleto 2 X 2 m. Kocjanova 16, Kalvarija, Kranj. Ugodno prodam novo samsko spalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 1730 Preklicujem št. bloka 37315 izdan v Komisijski trgovini Kranj ,dne 28. IV. 1958. Kalin-šek Pavla. 1731 RAZPIS Obveščamo vse tiste naročnike Izven Gorenjske, ki so pred kratkim dobili položnice za plačilo naročnine in nam isto še niso porar-nali, da tim bomo poltednik brei predhodnega opomina ustavili, če nam do 15. oktobra ne pošljejo denarja. Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Kranju razpisuje 1 mesto strojepiske Pogoji: Dovršena nižja gimnazija ter popolno obvladanje strojepisja. Kandidati, ki se bodo prijavili ,pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v shiž-bo preizkusni izpit. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane z din 30.— in življenjepis ter spričevalo o strokovni izobrazbi je vložiti najkasneje do 31. 10. 1958. Razpisna komisija RAZPIS Upravni odbor Poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo Kranj razpisuje delovno mesto šoferja z večletno prakso B ali C kategorije. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Interesent5 naj vlože prošnje do 10. oktobra 1958 pri upravi podjetja ■■-Kranj, Kolodvorska 1. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 6. OKTOBRA 8.05 Iz operne in solistične glasbe 9.40 Umetne in narodne pesm! poje Planinski oktet iz Maribora 10.10 Dela jugoslovanskih avtorjev 11.05 Radijska šola za srednp stopnjo - Stane Štandeker: Kako so šumeli gozdovi 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vzimljenje vrtnin 12.25 »Vsak eno« (venček znanih narodnih) 13.30 Glasba za razvedrilo 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Naš kraj je spremenil obraz 15.40 Listi iz domače književnosti — Stevan Jakovi je vič: Obisk na Kajmakčalanu 16.05 V svetu opernih melo-lij 17.10 Popevka tega tedna 18.00 Radijska univerza — Dr. Riko Živkovič: Radioaktivnost najnevarnejša kuga naše civilizacije — I. 18.30 Športni tednik 20.45 Kulturna tribuna TOREK, 7. OKTOBRA 8.05 Šopek rožmarina in raečih nageljnov 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Schnabel: Intervju z našo zemljo — I. 10.45 Za dom in žene 11.30 Oddaja za otroke: a) Kitajske pripovedke; b) »Gostija na planinci in druge pesmi-.-« (Poje sopranist-ka Ileana Bratuž) 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Rado Linzner: Še kaj o setvi pšenice in ječmena 13.30 Odlomke iz znanih oper pojo naši solisti 14.00 Melodije domačih avtorjev 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 15.40 Humoreska tega tedna — Peter Karvaš: Strokovnjak 17.10 Hammond orgle v ritmu 18.00 Družinski pogovori 18.45 Domače aktualnosti 21.30 Iz italijanskega instrumentalnega baroka 22.15 Zabavni intermezzo SREDA, 8. OKTOBRA 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 9.00 Prof. Ivan Tominec: O izboru besed v knjižni slovenščini in pogovornem jeziku 9.35 Zaigrajmo in zapojmo 10.40 Popevke se vrstijo 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milena Lekšan: Skladiščenje sadja 12.25 Pcjo slavni pevci 3 3 30 Pesmi na narodne teme poje Miroslav Čangalo/ič 14.35 Valčki in mazurkc F. Chopina V ponedeljek je bila v prostorih OZSZ Kranj seja komisije za higiensko in tehnično zaščito. Razpravljali so o obratnih nesrečah v prvem polletju 1958. Zdravstvena statistika beleži v prvem polletju letošnjega leta 2579 nesreč pri delu, to je 351 nesreč več kot v istem razdobju lanskega leta. Močan porast je opaziti v lesni industriji, gradbeništvu, kovinski industriji in r DIABLA« ter ob 16., 18. in 20. uri ital. film »ŽELEZNIČAR«. »TRIGLAV«, Primskovo: 7. oktobra ob 19.30 uri amer. oarv. film »IZOGIBAJ SE DIABLA«. »SVOBODA«, Stražišče: 7. oktobra ob 19. uri premiera poljskega filma »SENKA«. 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 18.00 Kulturna kronika 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih ČETRTEK, 9. OKTOBRA 8.05 Poje zbor »Vinko Vodopi-vec« p. v. Antona Nanuta 9.00 Uro s slavnimi dirigenti in virtuozi 10.10 Od arije do arije 11.30 Oddaja za cicibane: a) Juš Kozak: Lučke; b) »Pesmi za naše male...« (Obisk mladih pevcev z Vrtače) 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Franc Mežan: Krompir v prehrani prašičev 12.25 Popevke se vrstijo 14.15 Turistična oddaja 16.00 Prijetne melodije z zabavnim orkestrom Alfred Scholz iz Salzburga 16.25 Za vsakogar nekaj 17.10 Glasbene uganke 18.00 Četrtkova reportaža 19.50 Tedenski notranje-politič-ni pregled 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov PETEK, 10. OKTOBRA 6.40 Naš jedilnik 9.40 Na Gorenjskem je fletno... (Pisan spored gorenjskih napevov) 10.10 Dopoldanski koncert 11.00 Za dom in žene 11.10 »Pesmi poletnih večerov« (Poje zbor Norman Lubov) 11.40 Naši pevci s sporedom narodnih 12.15 Kmetijski nasveti — Pavla Janež: Organizacija središč • za predelavo sadja 12.25 Logarski fantje pred mikrofonom 13.30 Odlomki iz komičnih oper 15.40 Iz svetovne književnosti -Kornel Makuszvnski: Sa-morilec 17.10 Znani pevci — znane popevke 17.40 Umetne pesmi poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Lipa- ja 18.10 Moderni ritmi 18.30 Iz naših kolektivov 20.15 Tedenski zunanje-poli-tični pregled SOBOTA, 11. OKTOBRA 8.05 »Mladina poje« (Nastopajo zbori tolminskega učiteljišča p. v. Maksa Pitnika) 8.45 Pet pevcev — pet popevk 10.10 Pesmi in plesi iz Srbije 10.35 Od valčka do Foxtrota 11.45 Pionirski tednik 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Babnik: Pogozdovanje in medeče rastline 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 14.15 Športna reportaža 14.40 S knjižnega trga 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes: Gojmir Krek in Novi akordi — I. 17.25 Za prijetno zabavo 18.00 Jezikovni pogovori 18.45 Okno v svet: Indija 21.00 Zabavni zvoki 22.15 Oddaja za naše izseljence »RADIO«, Jesenice: 6. in 7 oktobra amer. barv. cinema-scope »MISTER ROBERTS«. 8. in 9. oktobra franc. film »PRIMER DR. LAUREMTA«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ«, Jesenice: 7. oktobra avstrijski barv. film »NOČ V BENETKAH«. 9. oktobra francoski film »ONSTRAN GOZDA«. Predstave v torek in četrtek ob 18. in 20. uri. ŽIROVNICA: 8. oktobra franc film »ONSTRAN GOZDA« ob 20. uri. DOVJE: 8. oktobra avstrijski barv. film »NOČ V BENETKAH« ob 19. uri. BLED: 6. oktobra jugoslovanski film ultrascope ljubavna drama »CESTA DOLGA E.ETO DMI«. 7. oktobra kitajski film drama »BELOLASKA«. 8. in 9. oktobra češki barvni film — cirkus »ZVEČER NASTOPAMO«. Predstave vsak dan ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 7., 8. in 12. oktobra češki barv. zabavni film »DOBRI VOJAK ŠVEJK« II. del (Pokorno javljam). Predstave v torek ob 20. uri ter v sredo ob 17.30 in 20. url. DUPLICA pri Kamniku: 8. in 9. oktobra mehiški glasbeni film »RDEČA KIONGA«, ob 16. in 18. uri. »STORŽIČ«, Kranj: 6. oktobra ob 16., 18. in 20. uri ital. film »ŽELEZNIČAR«. 7. oktobra ob 9. uri matineja ameriškega barvnega filma »IZOGIBAJ SF GIBANJE PREBIVALSTVA NA JESENICAH Poročili so se: Maks Leben, tovarniški delavec in Marija Thaler, pletilja; Ingeniun Kržišnik, tovarniški delavec in Ana-Marija Pibernik, tovarniška delavka; Matija Hatlak, zidar in Margareta Koprivnik, delavka. Umrli so: Marija Štern rojena Mandeljc, druž. upokojenka: Franc Žvan, kmečki delavec; Marija Petrič, oskrbovanka; Zora Terlikar, otrok; Ivan Lahar-nar, osebni upokojenec; Ivana Burja rojena Justin, družinska upokojenka; Terezija Simnic, rojena Verbič, druž. upokojenka; Terezija Valant roj. Medvešček, gospodinja; Marija Mencinger roj. Ažman, gospodinja. V TRŽIČU Poročili so se: Franc Kranjec, tovarniški delavec in Ana Slapar rojena Kuhar, tovarniška delavka; Karel Prešeren, obratni električar in Terezija Perko, name-ščenka; Viljem Gros, čevljar in Slavica Plut, predilka. V ŠKOFJI LOKI Poročili so se: Gabrijel Pučko, elektromehanik in Ana Pintar, delavka; Ladislav Fojkar, industrijski delavec in Julija Košir, predilka. Umrli so: Marija Božnar, Anton Lavtar, Marija Miiller in Her-mina Pokorn rojena Kalan ter Jožef Hafner. VABILO ZA USTANOVNI OBČNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE Pripravljalni odbor za ustanovitev Vodne skupnosti Gorenjske s sedežem v Kranju sklicuje na podlagi 8., 9., 13. in 14. člena splošne uredbe o vodnih skupnostih (Urad. list FLRJ, št. 6-48/52) USTANOVNI OBČNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE na dan 20. oktobra 1958 ob 8.30 uri, v sejni dvorani OEO Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev delovnih organov občnega zbora; a) delovnega predsedstva b) zapisnikarja c) dveh overovateljev zapisnika d) kandidacijske in verifikacijske komisije 2. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora o namenih, ciljih in organizaciji Vodne skupnosti Gorenjske; 3. Razprava o poročilu in sklepanje o ustanovitvi Vodne skupnosti; 4. Čitanje in sprejetje pravil vodne skupnosti Gorenjske; 5. Oulo^anj. g^de obveznega članstva vodne skupnosti; 6. Sklepanje o razdelitvi bremen in koristi skupnosti in določanje ključa za višino članskih prispevkov; 7. Sprejtje predračuna dohodkov in izdatkov vodno skupnosti za preostale mesece leta 1958; 8. Predlog kandidacijske komisije za volitve upravnega in nadzornega odbora; 9. Sklepi in razno. Pripravljalni odbor VS Gorenjske SPOROČAMO, DA JE IZŠEL NOVI ZEMLJEVID MESTA KRANJA S SEZNAMOM ULIC IN VAŽNEJŠIH OBJEKTOV. ZEMLJEVID JE PRIKUPNO OPREMLJEN. Dobite ga v knjigarni »Simon Jenko« in kranjskih trafikah po solidni ceni. Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Kranj razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE - ADMINISTRATORJA Pogoj: srednje strokovna izobrazba in 3 leta prakse v finančni ali administrativni stroki. obrtništvu. Vzrok temu je v močnem dotoku novih neizvežbanih delovnih moči. Nepričakovan je ponovni porast nesreč na poti na delo in z dela, in sicer 312 primerov (lani 253). Z ozirom na uvedbo prevozov delavcev na delo in domov bi morale biti te nesreče v upadanju. Analiza pa govori za to, da se za njimi skrivajo prevare, vendar je bilo mogoče dokazati le nekaj primerov. Potrebno bo opozoriti podjetja, naj bodo pri prijavah teh nesreč skrajno previdna. Največ ljudi se ponesreči po rokah (50 %) in nogah (23 %). V Železarni na Jesenicah sta bili dve smrtni nesreči, obe zaradi zastrupitve s plinom. — Tretja smrtna nesreča se je pripetil« delavcu Uprave za ceste pri podiranju starega mostu čez Save pri Bledu, četrta pa delavcu Gozdne uprave na Jesenicah n« poti z dela. Po starosti se je poškodovalo največ mladih delavcev. Službo higiensko-tehnične zaščite dela imajo dobro urejeno ▼ »Železarni«, »Iskri«, »Tiskanini« in v »Jelovici«. Skrajno malomaren odnos do te službe pa imajo ▼ Tovarni verig v Lescah (v prve« polletju so imeli 85 nesreč). Podobni primeri so tudi v podjetji* »Jelka«, »Šešir«, »Roleta« i* »Sava«. C. R. PABERKI z Gorenjske Sadjarska skupnost Zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer za jagodičevje je cerkljansko področje v okrajnem in v občinskem načrtu predvideno za širjenje teh novih zelo donosnih kultur. V območju cerkljanske kmetijske zadruge je že zasajenih nad pet hektarov jagod, ki so dale letos prav lep pridelek in so skrbnim pridelovalcem trud dobro poplačale. Najlepši donos — nad 7.000 kg na ha — je dosegel zadružnik Tone Lombar iz Cerkljan. Ni čudno, da zanimanje za to pa" nogo sadjarstva narašča, zadrug* pa po drugi plati podpira širjenje in nudi sadike brezplačno le pro» vrnitvi. Ribeza je zasajenega Vn nas 6,5 ha. Ko so naši zadružniki po ogledih ribezovih nasadov B* kamniški strani spoznali donosno*' te kulture, se je deset sosedo* povezalo z zadrugo in bodo to je" sen na novo zasadili z ribezom 4,i hektarov. A. K. Stroj si uiira ost na Cerkljansko Cerkljanje nismo za gorami. Ne pustimo, da bi šel napredek mimo nas ali celo preko nas. Vsaj tehnični napredek ne — za zdaj. Zadružni traktor s plugom in is kul-tivatorjem nikoli ne počiva. Izposojeni kombajn je letos prvič vozil po našem polju, prihodnjo žetev pa bo pospravljal že domač stroj. T« jesen si je posestvo nabavilo plu* s podrahljačem. Res ima posestva precej zemlje, vendar pa utegD* podrahljač tudi našim zadružnikoi« izboljšavati zemljo in jim poma" gati do boljših pridelkov. A. M Dijaki bodo urejati Zlato polje Mladinski komiteji kranjskih šol bodo še letošnjo jesen organizirali prostovoljne delovne akcije za urejanje Zlatega polja. To bo nadaljevanje dela, ki ga je letos v avgustu vršila mladinska delovna brigada. Vsako popoldne bo na gradbišču delala ena skupina, ki jo bo šesta vijak) okoli 60 mladincev in mladink & ene šole. Akcija, ki jo vodi Ob' činski komite LMS Kranj, se 0° pričela izvajati še ta teden. Naj' več razumevanja in navdušenj* zanjo so pokazali dijaki STT" Kranj. 3- Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kranj razpisuje naslednja delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora Kranj: V ODDELKU ZA SPLOŠNO UPRAVO IN NOTRANJE ZADEVE: 1. šefa odseka za šolstvo 2. referenta za civilno zaščito in požarno varnost 3. referenta za kulturo in prosveto 4. 3 pisarniške uslužbence (v raznih oddelkih) V ODDELKU ZA FINANCE: 5. finančnega inšpektorja 6. referenta za odmero davkov 7. referenta za prometni davek, takse in dediščine 8. 2 referenta za kontrolo dohodkov V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO: 9. šefa odseka za gospodarsko-pravne zadeve 10. inšpektorja dela V ODDELKU ZA GRADNJE IN KOMUNALNE ZADEVE: 11. geometra V ODDELKU ZA ZDRAVSTVO: 12. referenta za varstvo družine V ODDELKU ZA NARODNO OBRAMBO: 13. načelnika oddelka 14. 3 referente za evidenco obveznikov Za delovna mesta pod zaporedno številko 1 in 13 se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba. Za delovno mesto pod zaporedno številko 9 se zahteva visoka strokovna izobrazba in najmanj 3 leta prakse. Za delovna mesta pod zaporedno številko 3 in 10 se zahteva najmanj srednja, zaželjena pa je višja ali visoka strokovna izobrazba. Za delovna meTta pod zaporednimi številkami 2, 5, 6, 7, 8, 11, 12 in 14 se zahteva srednja strokovna izobrazba. Za delovno mesto pod zaporedno številko 4 se zahteva nižja strokovna izobrazba. Za posamezna delovna mesta se lahko prijavijo tudi pripravniki z ustrezno šolsko izobrazbo. Za vsa delovna mesta jo določena plača po zakonu o javnih uslužbencih. Razpis bo zaključen 20. 10. 1958. Vsak kandidat naj v ponudbi izčrpno obrazloži svoje šolsko in strokovno izobrazbo, dosedanje službovanje ter kratek življenjepis. Kolkovane ponudbe je nasloviti na Komisijo za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Kranj. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kranj