Gospodarske stvari Nekaj o svin.jorcji. Svinjam jc znuTiun še dubra ccna in inarsikatfri kniclovalcr se drži St' skon.-j najbolj na lidnnn - po »vinjereji. ln ni se bali, ila pade svinjam ccna tako, da bi se ne splačcvalo voč, naj jih še človek redi. Nam se zdi lorej umostno, da podamo našim bralcem nekaj pravil, po katerili se svinjereja še labko povzdigne in naSi deželi še vc(: dobička vrže. V denar se spravi svine ali že v prvi mladosli kot prase ali pozncje za pleme ali pa za rejo in kdor boee torej največ dobička imeti od svojih svinčet, niora znati, kcdaj mu kaže prodati svoje svinč. V krajih, kjer se poprašuje že za praseta, kaže si pridobiti pleme belib svinj, kajli le-teh prasela gredo najlaglje in najurneje v denar. Beli svinji pa v tem ni na Skodo, če se križa s črno: praseta imajo potem pač nekaj črnkastih peg po sebi, ali to jim ni na škodo, ampak oelo na hvalo. Taki križci se raji plemenijo pa tudi bolje debelijo, kakor če so le ene barve. Kedar gre za to, da se izbere prasica za pleme, treba pred vsem spremenjevati kri, torej ne goniti večkrat k enemu merjascu. Merjascu pristaja lepa vrast, redne kosti in trdno zdravje. Prasica pa je najbolja tista, ki iraa po celem životu ščetinje, mnogo seskov, močne in vendar nedebele kosti ter krepke ude. Kedar je prasica breja, mora se jej dajati močna, lahko prebavljiva piča, nikdar nesnažna ali celo odpadki iz kake tovarne; poleti naj se ji daje zelenjadi in pusti se naj na pašo. Poleg tega jej stori dobro oves, ječmen, turiSična moka, rižena moka itd. Da ti prasica ne požre praset, kedar je povrgla, glej na to, da se otrebci brz ko brž odpravijo iz hleva wi da dobi prasica žreti, kolikor hoče. Ako praseta ranijo z ostrim zobovjem seske, treba jira ga je potreti. Za nastelj pa jemlji premogov prah in prsti, se ve, da( slame naj ne raanjka, tudi suho listje ni v škodo. Da dobč praseta dovolj živeža, mora ga prasica dobiti do volje in to, kakor smo prej rekli, zdrave in tečne piče. Čez nekaj časa se jim pa daje že tudi slečeno ječmenje jn kedar jih odstavljaš, dajaj jim kuhanega mleka in je sicer dobro iz početka polno in še le pozneje posneto  mleko. Vrhu tega pa se naj pustijo veliko na prostem, da se razletajo in si tako otrdijo svoje okostje. Svine  naj se pusti sploh, če se ne redi za klanje, v.eliko na .prostem. Mlada prasica se naj ne žene k vplemenjenju, dokler Se ni dorastla; prasica ni za pleme pred polnim devetim mesecem. Oba pa morata bili dobra rejena, tie pa zapuščena, sloka. Merjasec je za rabo najdalje do 4. leta in v celem ne čez dve leti. Najrodovitniši je v tretjem in četrtem letu. Kolikor pa se praset ne vzame za merjasca, le-ta kaže rezati, ko so stara sedem do osem tednov. Snaga dene tudi svinčtu dobro tako, kakor drugim živalim, katere si je človek vzel v službo: v hlevu mora biti zdrav zrak in tudi dovolj svetlobe, posebno pri plemenih svinjah. Poleg tega se tudi pri svinjah naj drži red pri krmljenji in z njimi je ravnati mirno in poblevno. To dene tudi tem živalim dobro. Kdor tako savna, njemu ne bode treba velikokrat po zdravila za svinje, kajli redko niu bode kako svino zbolelo in veselja pa tudi denarja niu ne bode malo od njegove čelinjadi. Zrak v kletth mora biti svež in ('-e jp klet zaduble, laliko s<> v njcj pokvari vino pa tudi sodovi trpijo v taki sapi. " 1'ozimi pa jo težko sveži zrak spravki v klct, ker mora v njej bili blizo enaka toplota. V lej zadregi pa si človok labko pomaga z vapnom. Vapna so nainrec: raztopi v kaki posodi toliko, da jo tokočc, vapneno mleko. To se pusti v odprti posodi in f;o> se prvleče s kožo, treba ga jejdobro premešati in tako labko opravlja tudi , na- dalnjo svojo službo. Zrak pa bode v kleti potem zdrav in nobeni roči na škodo. Nove accord - citre. Na NemSkem so iznaSli nove citre. Reče se jiin accord cilre. Imajo to posebnost, da se jih labko vsakdo, ne da bi poznal sekirice, v cni uri navadi. Drage tudi niso. Le 10 gld. je njihova cena. Jožef Leopold Pick na Dunaju VII. Neubaugasse 78 je vsakemu rad na ogled pošlje. Kdor se za citre .^anima, ne more se mu pač kaj boljfiega priporočati. Glas in akordi presegajo navadne citre. Posebno se te citre priporočajo bralniin društvom, eitalnicam. Ako jih igra pet ali deset, ni si pač mogoče boljSe in" cenejše godbe dobiti. Gotovo, te citre so epobalne in imajo sigurno izraed vseh godeb najlepSo bodočnosi, Torej društva, gospoda, kakor kmet, sezite po tera godbenem o rodju! Nikomur ne bode žal. A. A. Sejmovi. Dne 2. januvarija na tiučali in pri Sv. Juriji na južni železnici. Dne 3. januvarija v Badgoni.