mSmm
lovenaKo ljudstvo na.
tavern dum cjsn>»i
IX. letnik.
Vdoriri, dno ‘JS, f«»l>ruv;iiij:i 1901,
9. številka
I liaj.i vM'.i>'*-irM. nli II li:i	l’-
Rokopisi s<’ iK' Vlil-
Voli. nl>. • v;m:i
pisma M' IU' sl’ri' jOUMjo-('eiM listu /n.is.i z;i colo leto I krone, Za pol leta 2 kroni. /.i m a n j premožne /a celo leto .i krone, zn pol leta K I Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoiiSče sv. Ililarija štev. 7.
Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od H I2 d >po! dni1 v ii|'!avni:lvoii sobi.
•	,.V>*
/liani 1 > p i e j v m .1 upravniStvo v 1 ionu, Selil. 1 'ii.l ulit.1 sl. :> 1'os.uiK/iie številke se pitulaj.ijo v loba-kam,1I1 v Šolski ulit 1, »Nunski ulici in na Korciijskcin biegu (Kiva Como) št. I I po H vin.
Oglasi 111 poslanice se račimijo po petit vistali, m sicei : če se tiska enkiat I I vin., dvakiat l_’ vin., trikrat It) vm. Več-ltl.lt p..' pogodi)!.
iN a 1 o c 11111 o m 1 oglase je plačati v
UUIICI.
Izdajatelj in odgovorni vmluik: Ivan linji v Gorici.	Tiska	„XariMliiii	liskama'	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
„Slovanski centrum“.
Po vsem Slovenskem je hud boj mej katoliško in pa liberalno stranko.
V	lem boju si* gre /.a to, ali naj vodijo slovenski narod krščanski nauki in cilji ali pa liberalni, brezverski in materialistični nazori. Ljudstvo in ž njim duhovščina sloji na katoliški strani, večina svetne gospode stoji na strani brezverskega liberalizma. — Ta boj se je pokazal tudi pri volitvah, od katerih so si liberalci veliko obetali, ali ljudstvo ju izvolilo od 15 poslancev 11 mož, ki so mu pred volitvami dali besedo, da bodo delovali po k r š č a n s k i h načelih. Liberalci so spravili v državni zbor le -I poslance (3 na Kranjskem iu I na Goriškem). Ta neuspeh je naše liberalce silno potlačil. Poprej so se na vseh shodih priduševali, da s „klerikalci“ ne gredo, da hočejo razbiti staro zvezo slovenskih in hrvatskih poslancev, k e r | je k r š č a 11 s k a, po volitvah pa so začeli prepevati pesem o spravi, o edinosti vseh slovenskih poslancev itd. Katoliški poslanci se za te hinavske besede niso nič zmenili in so liberalce prezrli. V imenu vsega slovenskega naroda, ki jih je poslal v državni zbor in v svesti si svoje časti kot možje iu poslanci, so o n i prvi nastopili i 11 osnovali klub slov. poslancev. Izvoljeni so bili v hudem boju proti liberalcem, dosledno kot možje, so tudi ustanovili klub proti liberalcem t. j. izključili so iz svojega kluba dr. Ivana T a v č a r j a, voditelja slovenskih liberalcev — iu radi 11 j e g a tudi še tri druge poslance, ki so njemu pokorni , sluge.
Nasproti pa so v svojo sredo povabili lirvatske in druge slovanske poslance, ki so krščanskega mišljenja ali ki vsaj niso nasprotniki krščanskega imena in nauka kakor naši na-rodno-napredni liberalci. Oglasilo se je 21 poslancev, ki so ustanovili klub z imenom: „S I o v a n s k i c e n t r 11 m“.
Cent 1 n m (središče) je pred vso Kvropo častno ime, ker nas spominja
USTK K.
Gabrijel Garcia Moreno.
^Zivotopis katoliškega politika.)
Visoko čislani učenjaka, ki nam preganja lemo /.mol, a bolj še cenim poštenjaka, ki Ve iu bodi pravo pol.
S. (i r e g o r 0 i e.
(Dalji*.)
Gabrijel je bil v mladosti zelo boječ. Posebno se je bal groma iu treska. Nekega dne, ko je posebno grozovito treskalo, se Gabrijel skrije. Uče ga poišče, ter ga pelje iz hiše na piano. V groznem nalivu in tresku je moral otrok ostati zunaj. Ko je nevihta ponehala, je smel Gabrijel v hišo. Strah je bil premagan. Nekoč je v isti hiši umrl očetov prijatelj. Deček se je silno bal. Oče pelje strahopetnima dečka v sobo, kjer je ležal mrlič. Deček ih* more zatajiti strahu. Po večerni molitvi oče ugasne luč, ter ukaže Ga brijelu, naj gre sam v mrliško sobo in prižge sveče ob svetilnici poleg mrliča. Sedemletni deček uboga trepetajoč. Sl rali je bil za vedno premagan. Pri vsaki priliki je oče skrbel, da je sinu vcepil ono
onega slavnega kluba v nemškem dr-j žavnem zboru, ki je neustrašeno branil I pravice katoliškega naroda proti Bis-| marku. Tako bo tudi naš centrum branil j pravice katoliških Slovanov proti libe-| ralcem, nemškim in slovenskim. Slovanski se naš klub imenuje, ker hoče imeti v svoji sredi katoliške zastopnike vseh sl o v a 11 s k i h narodov in hoče g<'jiti s 1 o v a 11 s k o v z a j e m 11 o s t. \’a ta katoliški in slovanski program so bili vsi naši poslanci od ljudstva izvoljeni. tudi štirje štajerski. Bila je torej dolžnost vseh vstopiti v ..Slovanski centrum “. Če torej gg. Robič in Ploj nista hotela vstopiti v ta klub iu sta se tnis-1 lila rajše zdi užiti z dr. Tavčarjem, je i bila njuna dolžnost vprašati volivce o j tem ali pa odložiti mandat. Tega pa | nista storila ampak ravno nasprotno. Da bi pomagala liberalni kranjski stranki do ugleda iu rešila dr. Iv. Tavčarja, da bo smel še nadalje blatili cerkev in duhovščino — tudi štajersko —, sla ustanovila s pomočjo Hrvatov „H rvatsko-s I o ve 11 s k i ki 11 b“. Ta klub je rešilna deska slovenskega liberalizma in mi obžalujemo, da so v istem obtičali celo duhovniki. V nobenem stanu bi se ne bilo našlo mož, ki bi bili šli v en klub z najhujšim nasprotnikom časti in ugleda stanu. Le med duhovniki se najdejo taki, ki se bratijo z ljudmi, ki celi stan dan za dnem ometavajo z blatom.
Liberalci so se zdaj lotili javkati: kako je to žalostno, da so slovenski poslanci razdvojeni. Tako „Narod\ ..Edinost" iu „Soča“. Na to javkanje ne damo mi nič, ker vemo, da ravno liberalci nemir delajo v celi deželi do najmanjše vasi. To javkanje je neiskreno, je le zdražba proli katoliški stranki, ne želja miru in sprave.
Otročja je tirjatev, da morajo biti slovenski poslanci vsi v enem klubu samo zato, ker so Slovenci. Tako torej, dolžni smo se bratiti tudi s sleparji in lopovi, če so ti Slovenci. To je naravnost judovska politika, a nikdar politika poštenih mož!
neustrašenost, s katero se je Gabrijel odlikoval v življenju.
Zal, da mu ji; oče umrl v nežni mladosti. Pobožna mali si je prizadela, da je sina u< Igo j i la v dobrega katoličana, kar se ji je tmli izborno posrečilo, Bada bi ga bila izšolala, pa uboštvo ni tega do|)U.slilo. Dober menili p. Bolonkur, (BetoncourO, ki je poznal dečkovo nadarjenost, ga je podučeval. Do la. leta mu je bil ta redovnik edini učitelj. — Deček pa je kmalu dosegel učenika. Redovnik je imel v glavnem mestu dve bogati sesiri, kateri sle dečku obljubili podporo, didiili sle mu mesi o v zavodu, s katerim je bil združen licej ali gimnazij.
Po dolgi nevarni poli čez gorski.* prelaze, peš iu na muli. dospel ji.* mladenič v Kilo. V zavodu, kjer je stanovalo blizu .'iOO dečkov med 12. in 18. letom, so ga pro leso rji lako cenili, da su ga kmalu odločili prefektom ali nadzornikom čez součence. Besen mladeiieč je z vso strogostjo brzdal razposajene dijake. V igri je bil vesel družabnik, pri resnem učenju pa nei/.prosljiv nadzornik. Že tukaj je pokazal svojo zmožnost v
i Naš sklep je: Liberalizem je ne-
I	sreča slovenskega naroda. Vsi pravi j prijatelji naroda so torej dolžni zavirali to nesrečo, ne pa jo še pospeševati. V tem znajnenjti in spoznanju je osnovati ..Slovanski centrum" in mi ga iskreno pozdravljamo kot vseslovensko katoliško organizacijo.
Politični pregled.
Naš avstrijski državni zbor.
—	Dne 20. I. m. se je po kratkem odmoru zopet sešel državni zbor v zasedanje. A že ta seja je naznanila viharje, ki pretijo poslanski zbornici v lem zasedanju. Seja je bila lako burna, da se je morala zaključiti pred časom. Na dnevnem redu je bila izjava predsednika zbornice o cenzuri interpelacij. Predsednik grof Vet tor je dejal, da bode to svojo, v opravilniku mu zajamčeno pravico liberalnejše razumeval, ter hod * o interpolacijah, ki se mu bodo zdele kočljivo, obveščal zbornico v tajni seji, ki naj potem določi, ako se lake interpelacije v polnem obsegu prečkajo v javni seji. Proli tej izjavi so ojstro ugovarjali socijalisti in Sclionererjatici. Soeijal n i demokrat Ll le 11 bo g e n je predlagal, naj se o tej izjavi predsednika otvori razprava, kar pa je zbornica odklonila s 178 proti 98 glasovi. Ta izid glasovanja je preuzročil silovit vihar; mej nemškimi radikalci in češkimi soci-jalisli je prišlo do burnih nastopov. — Češki socijalist Klofač ji.* govoril češki ler dejal, da se morajo češke interpelacije takoj prečilali, sicer ne ho nobene seje več; pri lem je zgrabil izpred sedežev ministrov kopo papirja ler je vrgel v zrak. Na to je Klofača zgrabil rnalo-ruski poslanec baron \Vassilko, orjak, ler ga potisnil v stran, vsled česar so češki socijalisti rinili proli \Vassilkn ler si* jo komaj preprečil resen spopad. Nit to jo dejal Wolf, da so bili nemški radikalci pripravljeni sodelovali pri parlamentarnem delu, a sedaj toga ne morejo, ker da je vlada prijazna češkim željam.
vladanju. Tovariši so ga ljubili in spoštovali. pa tudi so ga bali. Sinovi prvih družin so mu bili prijatelji.
Državni štipendij um je pripomogel do višjih naukov na univerzi, toda s |io-gojem. da so uči lilozolije, ob (‘nem pa tmli podučilje jezikoslovju. Trudil se jo noč iu dan; oblečen se je večkrat vlegel še le popolnoči, trn* ob treh že zopet ustal k učenju. L čil se je raznih predmetov: matematike, lizike, kemije, lilozolije. zgodovine, slovstva, jezikov starih in modernih. Poznal je le tri poti, v cerkev, v šolo in domov. On se ni učil za preskušnjo, ampak za življenje, lvako resno mu je bilo do učen ja, priča dogodek pri javni preskušnji. Profesor zastavi težavno prašanje, katerega ne more nihče rešili. ,,Gospod profesor se je zmotil’*, zakliče nekdo. ...Jaz se ne motim**, odgovori profesor. ..Oprostite, gospod-1, nadaljuje Moreno, ,.Vi se molite; ako dovolile, vam dokažem". Med pritrjevanjem poslušalcev razloži Moreno celo stvar tako jasno, da ga vsi profesorji pohvalijo.
Vedoželjnost ga je gnala nekoč, da je šel s tovarišem in Indijancem ka/.i-
(l’o \Volfovem mnenju mora bili avstrijska vlada prijazna s a 111 o nemški 111 željam !) Mladočeh Plaček je zahteval od predsednika odgovora glede interpelacij, na kar je izjavil predsednik, da bode s p r e j e 111 a I neuemške interpolacijo v onem jeziku, v katerem so bile predložene ačilale in zapisovale se bodo sam > nemški. Ta izjava predsednikova je razburila vse Nemce, katerim so ugovarjali Slovani; vsevprek se je začelo kričali iu grozili, poslanci so dvigali proli predsedniku posti. Nastal je tak hrušč, da je predsednik zaklučil sejo.
V	seji 21. t. 111. so se burni prizori nadaljevali, ki pa niso bili tako močni kakor v prvi. K predsednikovi izjavi o postopanju z neneinškimi interpelacijami, resolucijami in predlogi oglasil se je k besedi prvi dr. Paca k. Bekol je, da je Velter ssvojo odredbo kršil ustavo in zbornični opravilnik. Nemci hočejo po sili, daje naša država nemška, a ne pomislijo, da živi v Avstriji IG milijonov Slovanov, a le 8 milijonov Nemcev. S tem dejstvom morali bodo prej ali slej računali.
Dr. Lueger jo “smešil celo debato; rekel je, da so pritoži. ' > ’ ., 11 se ne spoštuje zbornični opravilnik, pa ga v isti sapi vsi kršijo. Ako bi se hotel predsednik glede te debate strogo držati opruvilnika, bil bi v največji zadregi, kajili zaključiti bi je ne smel — do sodnega dne, do onega dne namreč, ko bodo odkazana pravičnim nebesa, krivičnim pa pekel. Tudi 011 sam namreč dr. Lueger pravi, da ravna proti opravilniku, ko govori k opravilniku. Vsi govorniki se 11111 zde pa podobni onemu, ki je priporočal drugim piti vodo, sam pa je pil vino. Poleni je omenjal nekih prizorov, ki so se dogodili v prejšnji seji, zlasti \Vollbve grožnji*, češ, da založi češkemu poslancu Fressel-
11	u tako zaušnico, da 11111 zlete vsi zobje iz ust in pa onega prepira mej poslancem Klofačem in starorusinom baronom \Vassilko, katera je hotel pomirili škof Bepta, ki pa je jjri lej plemeniti nameri tako slabo naletel, da so 11111 popolnoma zmečkali klobuk.
potom preiskovat ognjenik Pičinča (Pi-chinchai. Med vprav peklenskim vriščeni in dimom ki je prihajal iz razpoklin ognjenika, je šel Moreno 415 metrov globoko v žrelo.
Pri svojem učenju Moreno ni zanemarjal pobožnosti, in to ga je navdahnilo, da bi se posvetil duhovstvu. Škof, kateremu se je predstavil, jo odobril njegove namere, ter mu podelil štiri
niže redove. Pa Bog ga je hotel i  
med svetom. V svetno družbo ni rad zahajal, ker ga je to molilo v učenju. Vendar so ga radi njto0'.t učene zgovornosti in olikanega vedenja klicali med izbrano mestno družbo. Odločnemu mladeniču se je zdelo nevarno, da se družbi preveč ne uda iu vsled tega ne začne zanemarjati dolžnosti. Zato sklene popolnoma se odtegniti vsem povabilom. Kaj stori! Gre k brivcu, ter si da glavo obrili, kakor menili, z ozkim vencem lasi. Dokler se 11111 ni glava zarasla, ni mogel v družbo, da bi se mu ne posmehovali. Med tem se jo popolnoma znebil nagnonja do takih družb. Na ta izvan-redni način je pokazal, da zna samemu sebi gospodariti.	(Dalje	pride.)
In pri vsem tem. nadaljuje Lueger, zulrjujejo ti l|iidje, da hočejo v parlamentu resno in uspešno delovati. Lueger je /.a. to <la se drugonarodni poslanci name nemščine (ploskanje med Nemci); ne spada pa nikakor k onim, ki smatrajo Čelu* /a manjvreden narod od Nemcev I»r. Šušteršič in dr. Ivčevič prvi v imenu ..Slov. centra", drugi v imenu hrv slov. kluba se pridružujeta Cehom in zahtevata, da se nenemške interpelacije v izvirniku čitajo, in tudi zabele-žujej n
•Ji'. I. m. je seja poslanske zbornice bila priličn.) mirna. Citale so se nekatere interpelacije, stavljene seveda v nemškem jeziku. Cehi so vprašali predsednika, zakaj sc niso čitale vse interpelacije, katere so bile uglašene za današnjo sejo. 1'redsednik je odgovoril, da se ni moglo to zaradi tega zgoditi, ker se niso mogle tako hitro prevesti na nemški jezik.
l'olem so pa prišli na dnevni red nujni predlogi. l’rvi je bil oni poslancu Bianchini ja glede odprave vinske klavzule, pa nujnost se je odklonila tako za la predlog, kakor tudi za vse druge predloge, ki so bili na dnevnem redu to seje. Na to je zaključil predsednik sejo ter naznanil drugo dne liti. t. m. Poslanec Bese h k a pa je predlagal, naj brnle prihodnja seja 23.1. in., kateri predlog se je tudi sprejel s 145 glasovi proti 110.
Dne 23. I. m. se je pa v poslanski zbornici pripetilo nekaj, kar hi morali smatrali za nemogoče v parlamentu kulturne države. V tej seji je slavil nemški radikalec Eisenkolb \Vollove vrste škandalozno interpelacijo dotikajočo se naše katoliške duhovščine. Povod tej interpelaciji je bila neka brošura, izišla v Lipskem v Nemčiji, ki pa je bila kon-liscirana v Avstriji in v kateri brošuri se podtika katoliški duhovščini najostud-neje stvari o zlorabi spovednice itd.
Radikalni Nemci so zahtevali, da se čita to interpelacijo v javni seji, a predsednik je odredil, da se jo čita v tajni seji, v kateri so poslanci dr. Kalhrein, grof Dzieduszycki, baron Morsey, Conci, dr Šušteršič, Ploj, Hruban, Sehvvegel in Scheicher dali izraza skrajnemu ogorčenju nad toliko nemoralnostjo »vsenem-ških" poslancev, zlasti Eisenkolba, ki je hotel k interpelaciji še posebej navajati nekih ..slučajev" podobnih onim v lipski brošuri.
Dr. Šušteršič je dejal, da tak način boja, ki ga rabijo v svoje politične namene „Vsenemci“, je nizek in podel, ker se duhovski stan, kateremu ni dovoljeno govoriti o stvareh na spovednici, ne more braniti. S takimi stvarmi se ubija v ljudstvu najsvetejši čut.
Temu je pritrdil tudi člen „Hrval-sko-slovenskega kluba" dvorni svetnik Ploj, ki je zaključil svoj govor ogorčenimi besedami : „Proti takim n a-p a d o m s e bodemo bojevali, d o k-1 e r j e še kaplje krvi v n a s !“
Med to razpravo je tulil nemški VVolf vodno vmes svoj „Proč od Rima !"
Kakor rečeno, ta interpelacija je bila sicer v tajni seji prečitana, ali zbornica je sklenila, da se ista ne zabeleži v stenografični zapisnik.
V torek dne 26. t. m. je bila zopet
seja.
V Španiji so nastali veliki nemiri. Nahujskano ljudstvo napada cerkve in samostane, vse orožništvo je na nogah, ter rabi na mnogih krajih orožje. V Madridu in Vulenciji je razglašeno obsedno stanje. Uzrok nemirom je baje neka drama „Elektra“, katero so igrali v nekem madridskem gledališču in s katero dramo se je hotel avtor narediti popularnega s tem, da je v njej napadal duhovščino. Pravi uzrok pa je skoraj resnično le dejstvo, ker se je vršila poroka princezinje asturske s princom Karlom Bourbonom, katerej zvezi z vsemi močmi nasprotujejo židoliberalci, pravi provzročitelji nemirov.
O vojni na Kitajskem se že dolgo ni čulo nič posebnega, to pa radi tega, ker se ni zadnji čas skoro ničesar zgodilo, kajti tudi na Kitajskem vlada letos huda zima. Največ zimskega časa je minulo ob pogajanjih za mir pri gorki peči med zastopniki velesil in kitajsko vlado in pa o tem, kuko naj se kaznuje provzro-čitelje nemirov. Toda v vsem tem s« še ni prav ničesar zgodilo, ker velesile imajo svoje vojaštvo še vedno na kitajski zemlji in kitajski princi hodijo še vedno okrog veseli in zdravi. Kitajski dvor je z vsem zadovoljen, kar velevlasti zahtevajo, vkljub temu pa se še ni izvršilo
ničesar, niti določiti ne morejo, ali naj se „obsojene" cesarske prince in razni* gpnerale kitajske postreli ali obesi.
Vojna v južni Afriki. — To, kar nenasičeni Angleži v zadnjem času trosijo med svet, presega že vse meje, lo so že laži, katere silijo sumo še na smeh. Zdaj so raztrosili — sicer že preklicano — vest, da je Be\vet obkoljen od IU.000 angložkih vojakov, tor da se ne more več izogniti zajetju. Sam lord Kitchener da mu je za petami z generalom Hamiltonom.
Oh enem razširjajo vest. da so Angleži pri neki priliki vzeli Burom okoli 100 tisoč patron, 100 konj in veliko živil, itd., da so streljali nanje iz oklopnega vlaka ter da general Frencli žene Bure pred seboj kakor živino. Kakor rečeno, so vse te vesti grdo izmišljene, ker resnično je vse le nasprotno. Angleži ta hip niti ne vedo, kje se Devvet nahaja ter da najhrže pripravlja njim kako nevarno past.
Novice.
Pastirski list tržaškega škofa o unijatstMi. Mej drugim čitumo v letošnjem tržaškem pastirskem listu odlomek, ki govori o gonji za unijatstvo. Milostivi škof tržaški pravi: „Dolžnost moja je, da Vas- opozorim na nevarnost, ki se je pojavila v najnuvejšem času. Nahajajo se ljudje, ki iz uzrokov vse drugo nego verskih nagovarjajo z besedo in v pismu vernike na prehod v drugi obred trdeči,
| da ostanejo prav tako v katoliški cerkvi z isto vero in z istimi svetimi zakramenti.
Res je, da imamo v katoliški cerkvi raznih obredov: latinskega, grškega, ru-sinskega, armenskega in drugih. Vsi ti obredi so katoliški, in verniki, kateri se jih poslužujejo, so sinovi ene in iste matere, sv. katoliške cerkve, pod vidnim poglavarjem rimskim papežem.
Toda sv. cerkev želi, da vsi verniki ostanejo za vedno v svojem obredu. Tako je pisal in zapovedal že Benedikt XIV. v svojej okrožnici od dne Ji. dec. 1743 narodom na vshodu, a slavno vla ilajoči papež Lev XIII. v okrožnici od 30. novembra 1894 iz spoštovanja do vshodnjih cerkvil zabranjuje jim prehod v drugi obred.
Tak prehod je navadno zelo nevaren, ker ako človek pride do tega, da se ne zmeni za dolžno spoštovanje in pokorščino do sv. cerkve in njenega poglavarja, je potem v nevarnosti, da izgubi tudi vero. Prosimo torej dobrega Boga, da nas varuje te nevarnosti in nam pride na pomoč, da ostanemo edini v veri in ljubezni, vedno zvesti onemu obredu, v katerem smo bili krščeni in vzgojeni, v katerem hočemo živeti in umreti.
Te besede naj premislijo gospodje okolo „Edinosti“ in naj nehajo netili prepir!
lionfuznim gospodom okolo tržaške ,.Edinosti'. — „Edinost" piše, da smo v člankih „Napeljavanje v sla-roverski obred" nagromadili toliko lažij, da jih niso gospodje še nikjer toliko či-tali. Potolažile se! Majhen je vaš člančič v št. 45. proti „Prim. Listu", pa laži je v njem toliko, kolikor je vrst. Naštejmo samo nekatere:
1.	Naslov člančiču liška „Edinost" proti
je : „K a t o -krivoverskemu
Pr. Listu".
Prva laž! Mi smo vam z nepo-bitnimi dokazi dokazali, da »Edinost" ni katoliška, ker je hujskala ljudstvo za pravoslavje in jasno izpovedala za Podgornikom v št. 18. t. I. svojo s ta rove r o.
2. V člančiču čitatno: „Primorski List" je napadel sveto slovensko unijat-sko cerkev".
Druga laž! Mi smo napadli le tržaške staroverske hujskače in smo klicali : „Proč s pravoslavjem oskrunjene roke od sveto katoliške cerkve, bodisi latinske, bodisi unija t s k e!"
3. Člančič pravi dalje:	„Vi ste imenovali unijatske obrede staroverske".
Tretja laž! Mi smo pisali, da unijatski obred je lep krščanski obred, a ne grško-naroden.
4. Člančič pravi, „da je Ciril-Metodijsko cerkev znašel papež Hadrijan".
Če rta laž! Ciril-Metodijsko cerkev je znašel Podgornik, tržaški učenik. Papež Hadrijan je poznal le katoliško cerkev in katoliško vero, katero sta sv. Ciril in Metod oznanjevala in širila.
3V(p
vaš
vaš
5. Pišete, da smo s svojimi članki napadli „narodne svetinje".
P e I a laž. To laž priznavate v članku sami, ker nas celo dolžile, da zahtevamo pri cerkvenih obredih modi* r n o s I o v e n š č i n o !
Itd., itd, ild.
Ros, toliko zavijanj, toliko lažij in obrekovanj, kakor v tem članku, je redko kje najti !
Obžalovanja in obsodbe vredno je, da se s takimi lažmi in konfuznostimi bega pošteno tržaško ljudstvo. Kje so voditelji, da kaj lakega dopuste?
Poštenim R i c m a uje e m kličemo ponovno:
Bodite pametni! Ostanite zvesti vori in obredu svojih očetov! Brezverci vas napeljujejo k novemu obredu, ker bi vam rad vzeli sv. vero katoliško. Postavite se možko v bran! Bodite pokorni in udani emu škofu v Trstu, kakor so bili očetje. Stoletja in stoletja so živeli predniki v tem obredu in so vam ohranili narodnost slovensko. Posnemajte jih! Sv. Oče Leo XIII. ni dovolil prestopa k unijatskemu obredu! Vse, kar so pisali časopisi in raznašali nekateri podpihovalci o papeževem dovoljenju, je zlagano
Kicmanjc. — Poročajo nam, da jo v l<*tu 1900. zahajal v Ricmaujo h* on iztis ..Rodoljuba", po novem lotu pa jih zahaja kar sodom iztisov. Tudi „ Sli »v. Narod" no izostaja. Razume so samo na sebi, da je tudi nekaj ..Edinosti".
Da ne morejo ti časopisi dobrega roditi med ljudstvom, je umevno. „Slo-venskemu Narodu" jo rimski papež „iz-vržek človeštva". ..Rodoljub" je istih načel.
„Edinost" pa se vnema za pravoslavje.
Upamo, da bo pošteno ricmanjsko ljudstvo spoznalo svoje sovražnike, ter se jih v kratkem otreslo!
V cerkvi sv. Ignacija v Gorici
bo vsako nedeljo oh J1'., uri pop. krščanski nauk v slovenskem jeziku. S lem je ustreženo nujni potrebi goriških Slovencev. Tako je po 50 letih zopet vpeljan slovenski krščanski nauk v goriški farni cerkvi.
Nagla smrt. Franc Gvardijančič, posestnik v Rihembergu, je pripeljal dne 26. t. m. vino na goriško postajo. Šel je s tovariši v krčmo blizu postaje. Kmalu ustane ter reče, da gre pogledal k živini. Zunaj pa ga je prejela slabost in je nenadoma umrl. Tovariši so ga našli mrtvega na dvorišču. — Nagle in nepre-videnc smrti reši nas, o Gospod! Svetila mu večna luč!
Ivan Bednarik, knjigovez v Gorici, v Gosposki ulici štv. 7., je odprl novo knjigoveznico, katero je vkupil od g. Jeretiča. Opozarjamo sl. občinstvo, da je ta knjigoveznica edina slovenska v Gorici. Knjigoveznica je prva in največja slovenska knjigoveznica na Primorskem. Priporočamo jo prav toplo. Cč. gg. duhovnikom ponuja znižane cene po pogodbi, za vezilo molitvenikov in knjig družbe sv. Mohorja, ako se naravnost nanj obrnejo in mu večje število dopošljejo.
Aretiranje g. kurata Ferjančiču v (»očali. — Dne 7. t. m. se je razveselil ves generalni štab liberalcev, ker je dal preiskovalni sodnik Kremžar aretirati g. kurata Ferjančiča. To se je zgodilo ob 10. uri ponoči. Vzrok aretiranju je bil, ker so ga liberalci zatožili, da je pri pridigi skušal na priče vplivati, da bi pri sodniji ne pričale zoper njega. Koliko je g. Ferjančič kriv ali nekriv, nočemo mi preiskovati, o tem bo sodila sodnija. Navesti hočemo le gola fakta, ki so se godila dne 11. t. m., ko je bil g. Ferjančič izpuščen iz zapora, katera so veselje liberalcev spremenila v naj-večo žalost.
V preiskovalnem zaporu v Vipavi je bil g. Ferjančič 5 dni. Njegovi 2upijani so med tem jokali in žalovali in enako prvim kristijanom molili za svojega zaprtega dušnega pastirja : vsako jutro in vsak-večer so prihiteli ljudje iz Manč, Lož in Goč v goško cerkev in so zanj molili sv. rožni venec; te dni je bila cerkev natlačena pobožnih molivcev kol )b nedeljah. Posebno so pokazali svojo ljubezen do g kurata v nedeljo, dne 10.
m. ko je g. dekan Mat. Erjavec prišel maševat na Goče. V uvodu pridige je v par besedah pojasnil vzrok svojega prihoda, a je moral pretrgati svoj govor za celo četrt ure; zakaj vsi. žene in možje, tari in mladi so na ves glas jokali in žalovali zavoljo aretiranju gospodu.
V ponedeljek, dne 11. t. m. proti večeru so izpustili g. kurata iz ječe.
Njegov odhod iz Vipave že isti večer je bil pravi triumf. Večinoma vse hiše od Hriba do konca trga so bile razsvetljene, raz nekaterih so vihrale zastave. Pred hišami je stalo nešteto ljudi, pričakujoč Irenotka, da vidijo in pozdravijo ljubljenega g. kurata, ki je šel peš do mitnice. Ves čas pešpoti so ga spremljali ljudje, katerim so se vedno novi pridruževali, tako, da se je kmalu zbrala skupaj ogromna množica. Ljubeznjiv je bil prizor pred mostom: Stal je tam trop šolskih otrok, z lučicami v rokah, ki so g. Ferjančiču navdušeno vpili »Živijo" in ga spremljali, dokler se ni odpeljal. — Nehote nam je prišel v spomin dogodek, ko so otroci ob slovesnem sprevodu Jezusovem vpili, rekoč: Hozana sinu Davidovemu. — Navdušenost med ljudstvom je bila velikanska. Gromoviti „živijo“-klici g. kuratu so se razlegali po trgu. Neka žena je prihitela, ko je šel mimo, z lučjo na cesto in je padla na kolena iz globokega spoštovanja do njega. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko se je g. kurat obrnil proti zbrani množici in izpregovoril nekaj navdušenih besed. Ko se jo vsedel na voz, zaorila je še enkrat zbrana množica »Živijo" za odhajajočim in si* razšla vsa srečna in vesela. Kros pa, katerega so vipavski mladeniči zažgali nad »Lipico" njemu v čast, je pričal vsi dolini, kako gorko bije srce naše za g. kurata.
Novica, da je g. kurat izpuščen iz zapora, se je hitro raznesla po Mančah, Ložah in	Gočah. Ko	se pripelje	gosp.
Ferjančič	do	Manč.	vidi pred	seboj
zbrane vse svoje župljane s prižganimi svečicami v rokah, solzeče se samega veselja, du imajo zopet med seboj svojega vnetega dušnega pastirja; spremljali so ga vsi	do	njegove	rojstne hiše na
Gočah. Gočani,	razven	kakih treh	libe-
ralcev, so razsvetlili svoje hiše; zvonik bil je ves v lučioah; pritrkovalo seje ves čas med sprevodom: streljanje pa je bilo čuti do tl. ure.
Ta dogodek je liberalce na Vipavskem popolnoma porazil. »Narod" in »Soča" sla našla, česar sla iskala.
»Narod" in »Rodoljub" sta prej neprenehoma blatila g. sodnika Polen-šeka, ki je posten sodnik. Dosegla sta, da se mu je odvzela preiskava ter izročila g. Kremžarju, ki je dal g. Ferjančiča aretirati. O postopanju g. Kremžarja bodo sodili drugi, mi hočemo le konstatirati, da sta »Narod" in »Rodoljub" pri tem aretiranju doživela velik poraz! Isto velja tudi o »Soči", ki je duhovnike imenovala hudodelce in tolovaje!
Volitve novih cestnih odborov.
—	V Kanalu se je zbralo na volišču i• I volivcev, kateri so po dogovoru razdelili izvoljence tako, da so v cestnem odboru zastopane razne okrajne strani, Izvoljeni so odbornikom: Konjedic And., župan deskelski z 51 glasovi, Testen Jožef, župan kalski z 51 glasovi, Zega Miha, župan kanalski z 51 glasovi, Lo-višček Luka, župan ajbski z 51 glasovi, Stanič Valentin, župan batovski z 47 glasovi, Žbogar Jakob, župan na Banj-šicah z 37 glasovi, Medvejšček Franc, župan anhovski z 36 glasovi; nameslni-. kom: Cvetrežnik Andrej, podžupan v Avčah z 51 glasovi, Winkler Blaž, podžupan lokovški z 51 glasovi, Perše Alojzij, župan ročinjski z 36 glasovi. Kot na j večji davkoplačevalec ima pravico vstopili v cestni odbor g. Franc Malnič v Kanalu.
V	Cerku e m so izvoljeni odbornikom : Andrej Rejec, župan šebreljski, Janez Svetičič, podžupan v Jagerščah, Janez Laharnar, podžupan na Jst. Viški gori, Jakob Pirih, posestnik na Št. Viški gori, Anton Kosmač, župan v Cerknem, Ivan Mavri, podžupan v Orehku, Jakob Jereb, podžupan v Otaležu; namestnikom: Tomaž Valentinčič, podžupan v Zakojci, Miha Drlinc v Gor. Novakah in Andrej Koba1 v Cerknem. Kot največji davkoplačevalec je oglašen g. Vekoslav Ravnikar, veleposestnik v Cerknem.
I/. Bovca nam pišejo: 24. febr. Po veliki maši nas je občinski obhodnik iznenadil. Razglasil je namreč izid volitve tukajšnjega cestnega odbora, ki so se vršile 23. t. m. in na katerih so bili izvoljeni sledeči možje: g. Matija Jonko, krčmar, g. Martin Černuta, krčmar, g. Andrej Kutin, krčmar, g. Andrej Mrakič, krčmar, g. Franc Ostau. krčmar, g. Alojzij Žagar, krčmar, g Andrej Flajs, krčmar. Namestniki: g Jožef Žagar, krčmar, g. Jožef Berginc, krčmar. — »Paj ni to fletuo ?" vzkliknil je nek stari možak pod Lipo.
•vi
i
Volitve cestnega odbora za kobariški okraj. — Sodnijski okraj kobariški jo dobil letos svoj poseben t;t*slni odbor, in 16. t. m. sc ji* vršila volile v sedmih mož v ta zastop. Pri lej volilvi imamo beležiti dejstvo, da s<t okoličan-«ki možje napovedali odpor kobariškim centralistom. Kakor povsod, tako so tildi tukaj hoteli nositi zvonci* kobariški naprednjaki in si prisvojili v lem zastopu večino. Ali veljaki iz okolico so stopili na lastne noge in volili po lastnem pro-ramu. Nič ni pomagalo slepilno npilje ko-mriških prvakov, da imajo oni /.c večino; ikoličanski možje so vsi rajali pri svojih kandidatih in ž njimi tudi prodrli. Samo iz libušenjskega županstva so sedli podrepniki kobariških mogotcev tem poslednjim na limanice in v plačilo za In so ostali — brez zastopniki v ceslnem odboru. Pač hudo maščevanje! /a Kolia-idom največje županstvo nima zaslop-ika v cestnem odboru! Opruvi-ieno je v tern okraju ogorčenje ljudstvu nad svojimi možmi-voliloi, ki so tako sramotno podlegli zmedam kobariških spletkarjev. Čim daljo bolj so povsod fjavlja klic: Otresimo se upliva kobariških .naprednih slrahovalcev !
V’ cestni odbor so izvoljeni : gg. :jfUrbančič in Juretič iz Kobarida [poslednji je izvoljen z enim gla-om večino po ožji volitvi z g. Ivanom Miklavičem, ki je samega sebe volil), gg. župani iz Drežnice, Idorskega, Livka, Kreda. Sedla jjn U regi n,ja.
Ljudstvo obrača brbot »Sočini*1 stranki. Tako nas zagotavljajo poročila f iz raznih krajev naše dežele. Se mora pač gabiti vsakemu poštenemu človeku tako divje in steklo početje, katero uprizarja proti katoliški stranki liberalna »Soča-1. Iz marsikaterega kraja roma črni „Primorec in umazana »Soča-1 nazaj v Gabrščekovo tiskarno. Nasprotno pa je od novega lela naš »Primorski List" pridobil si nad 500 novih naročnikov. — Somišljeniki, širite m oj ljudstvo vedno b o 1 j ,,P r i m o r-';|ski List"!
Iz Svetega pri Komnu. V št. 14. »Gorice11 pravi g. nadučitelj Leban,' da hodi vsaki dan občinski sluga na pošto
■ po »Slovenski Narod11 in ga nosi našemu * krčmarju.
Resnici na ljubo povemo, da hodi občinski sluga le trikrat na teden na pošto v Komen.
Dalje pravi g. nadučitelj, da je krčmar vzel na dražbi v bralnem društvu »Slovenski Narod'1.
Resnici na ljubo povemo, da ga je Ivzel g. nadučitelj sam, ali zase, ali za M krčmarja, to vesta ona dva. Gotovo pa je, da ga g. nadučitelj prvi čita, potem pa ga nese ali pošlje g. Ivanu Della-• schiava, krčmarju v Svetem.
Prosimo g. krčmarja, ker se kaže poštenega moža, naj bi ne imel več tega umazanega perila v svoji krčmi mladini na razpolago.
Volojigrad. V 8. št. »Primorca11 se je zopet oglasil dopisnik iz Volčjegagrada ali bolje iz »Rumenega grada-1. Pravi, da so bili vsi udje komisije nasprotni naši ' šoli, pa se ne spominja, da nas je bilo več ko 50 navzočih, ki smo dobro slišali, da je bil g. nadzornik za nas. Gosp. nadzornik je rekel komisiji, da bi imeli I otroci z ustanovitvijo šole mnogo telesne | olajšave. Na to pa je g. Leban rekel, da bi pa duševno zaostali, kar pa ni nika-
■ kor res! Da je bil g. nadzornik za nas, dokazuje tudi lo, da smo šli po končanem zapisniku gledat tri poslopja, ki bi bila primerna za šolo. Ko bi bili vsi udje komisije nasprotni, bi ne bilo jreba te procesije.
Od Komenske cerkve do naše je okolu Ji km., toraj tje in sem okoli 6 km. in ne 4 km, kakor pravi dopisnik.
Mi imamo nad 80 za šolo godnih otrok in porednjak je tisti, ki bi ugovarjal, da ni potrebna. Mnogo je otrok, ki radi daljave ne morejo redno hoditi Jv šolo. V velikem mrazu in slabem vremenu je otrokom sploh nemogoče hodili v šolo. Da ni v dušnem oziru za otroke ' koristno, da se potikajo po dolgih poteh, jjje pač vsakemu učitelju znano. Z domačo šolo bi bilo torej v telesnem in | dušnem oziru za otroke boljše.
Toliko g. dopisniku iz »Rumenega :grada“ v odgovor!
Kojsko, dne 25. lebruarija. „Soča“ z dne 14. t. m. pripoveduje svojini čita-
iteljem, da smo pri zadnji volitvi volilnih mož zmagali, ker smo dolžnikom posojilnice žugali z odpovedjo denarja, iu da smo isto ponavljali pred dr. Tumovim shodom. Potem pa roti vse žive ljudi,
da naj se izogibajo klerikalnih posojilnic, kajti gorje človeku, ki se pri njih zadolži.
Koliko resnice je v leli besedah, naj svet izve. Dva odbornika lukajšne »Hran. in pos." sla zaupna moža „na-rndno-napredne" stranko. Da nista ona dva nobenemu dolžniku žugala, menim, da g. (lab. ne dvomi. Eden odbornik prebiva od avgusta pretečenega lela v Gorici. On tudi ni žugal. Vsem listini, katerim sem pa jaz žugal z odpovedjo, plačam ves dolg pri posojilnici, ako mi žarno rejo dokazati kaj tacega.
Ostanejo še trije gg. odborniki. Da ni ludi izmed teh treh gospodov nobeden žugal dolžnikom, sem popolnoma prepričan.
Nekateri dolžniki so pozabljivi; morali bi jih opozorili na njih dolžnost do posojilnice. Pa nalašč nismo tega storili, da bi nam ne očitali, da jih lir-jamo, ker se hočemo maščevali.
Zdi se, da nas gg. pri »Soci" sodijo po selii. Vrnivši se od dr. Tum. shoda, komaj stopim čez prag, že pride za menoj dolžnik »Ljudske pos.11 v Gorici, ter mi pravi, da se mu je žugalo z odpovedjo denarju, ker »držite z unimi Potolažil sem ga, rekoč; Saj denarja ne manjka; ga dobile pa drugod. Nikar s< jih ne bojte. Ali držite z nami ali ž njimi, je vse eno: enega vinarja vam na dolgu ne pustijo.
Gospodarjev »Ljudske pos.11 v Gorici ne bomo posnemali. Vsakemu po (robnemu prosilcu bomo ludi v bodoče radi pomagali, naj bo naš ali vaš. Ge se pa hočejo vaši izogniti naše posojilnice, nimamo nič zoper to. Kako resnicoljubna je »Soča-*, lahko iz tega vsakdo spozna.
F. M.
Iz Kanala. Pišejo nam: Oni zvon,
o	katerem se je toliko dopisovalo na svojem mestu, imamo že in vstreza tudi prav dobro svojemu namenu. Uro so hoteli izročiti v popravo v tukajšnemu urarju. Toda v starašinski seji dne 20. t. m. so sklenili, da kupijo novo uro za 1000 K, ako bo cerkev prispevala s polovico ali vsaj tretjino troškov. Staro uro hočejo prodati dotičnemu urarju, ki je mnenja, da se ura lehko še prav dobro popravi. Urar je ludi pripravljen garantirati popravo za pot let. Kanalci naj stvar premislijo, da ne bodo z novo uro še bolj nezadovoljni, kakor s starO. Stare ure so navadno dobre ure.
V isti starašinski seji se je razpravljalo tudi o organistovi plači. Veseli nas, da so gg. starašini spoznali namene nekaterih ljudi. Dva meseca ni bilo v cerkvi orgljanja. Hvala Bogu, zdaj se je stvar uredila*).
Iz Cerkna. Mraz je pri nas, da komaj dišemo. Žo stari ljudje ne pomnijo take- mrzle zime. Po 12' R je vsak dan, pa včasih ludi po 15 do 19. Vsled tega mraza tudi otroci tu pa tam bolehajo. Oteče jim grlo in otoku se navadno pridruži še glavobol. Pa vendar ni tu takih ■il kol so bile v Novakih. Tam gori je obiskala Škrlatica mnogo hiš in zahtevala ludi mnogo žrtev ne samo med otroci ampak tudi pri bolj doraslih.
V pondeljek nas je zapustil dosedanji tukajšnji poštar in veleposestnik gosp. Ravnikar Vekoslav, ki je bil vsled prošnje premeščen kot poštar v Ljubljano. Tukaj je vrlo sodeloval pri koristnih naših zadrugah »inlekarnici in posojilnici-1, bil je tudi ud »Nar. Čitalnice'1 in sploh za naš kraj zmožna moč. Pošta je sedaj tu razpisana, oglasilo se je baje vže 18 prosilcev. »Nar. Čitalnica-1 je priredila v nedeljo 17. lebr. predpustno veselico, pri katerej se je igrala Krekova igra »Pravica se je skazala11. Igra je samu na sebi prav za pust obeljena z mnogimi dovtipi. Tudi igralci so še dovolj dobro vršili svoje naloge. Posebno je ugajal Kruljec. Pred in po igri se je vrstilo petje, ki se je tudi dobro obneslo, dasi je mnogo mladih še ne izurjenih močij posebno med pevkami.
kostnjak. Na Vojščici našli so pri prekopavanju njive dobro ohranjen kostnjak v globočini enega metra. Zraven glave bil je lonec navzdol obrnjen, namesto zaželenega denarja in „šaca“, polu zemlje. Tik glave ležala so velika srebrna uhanu. Sodili je, da je bil kostnjak ženskega spola.
StraSeu mraz bil je zopet pretekli teden po Krasu. Zemlja je zamrznila lia globoko. Delo vstavljeno. Ljudje so v skrbeli za tile. Zaslužka nič.
*) V zadnjem dopisu u Kanala smo pisali, da so se okvirji za cerkvena okna plačali g. Cerkveniku po 85 gl., plačali pa sj se po 72 gl., kar 8 tem popravljamo.
I Z St. Viške gore. — »Soča“ piše
i	v štev. 21.)., da se je prikazal v loj občini medved. Mi pa smo le dni dobili poročilo, da se jo prikazalo lam gori več medvedov. Prestrašeno ljudstvo jih imenuje liooralce. Posebno v Zakrajihje slar kosmatinec. Zaradi napadanja ljudij je moral teči že dvakrat v luknjo. — Medvode zebe v gozdu, pa se bližajo liišum.
(I plačevanji davka na poštah.
Po posameznih okrajih jo c. kr. davčni urad samo jeden in torej pot do dav-karnice marsikomu precej dolga. Pač pa imamo poštni urad brez malega skoro v vsakoj župniji. Do pošte torej nimamo predaleč. In če hočeš plačati daco ali desetek ali kakoršen si bodi davek v davkarnici, ni treba denarja nositi v dav-karnico. Da si prihraniš pot in čas, lahko na vsakej pošli kupiš za vplačevanje davka pripravljen lisičk, po 7 helarjov komad. Na listku je tiskan primeren poduk. To preberi doma. Potem pa na tisti listek napiši, kar jo treba, t. j. ime davkoplačevalca, davčnega urada, znesek, vse, kakor pač že oko kaže. Tako popisani listek in denar odnosi ali pošlji na katero si bodi pošto. Na pošti bodo košček lista odtrgali in ti ga dali v roke potem, ko je uradnik se bil podpisal in pritisnil poštni pečal. Drugi del lista in denar bo pridržala pošta. Cez nekoliko dnij boš iz davkarnice skoz pošto dobil naznanilo, ki pravi, da so tvoje vplačilo zapisali v davkaruično knjigo. To naznanilo si, če hočeš, vloži v davčno knjižico.
Tudi če. recimo, prideš v davkar-nico, pa ondi vidiš polno sobo ljudij, da ti ne bode treba čakati, idi na pošto, kupi listek, popiši ga in z denarjem vred izroči poštnemu uradniku. Vsa ,.komedija11 stane borih 7 helarjev, za kakoršno si bodi pošiljate v denarja finančnim blagaj-nicam in davkarnicam.
Razglas. — Deželni odbor goriški razpisuje denarne podpore, bodisi občasne (perijodične), bodisi enkratne, katere podeli iz dohodkov zaloga prevzvi-šenega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije.
Za podporo se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofovine goriško-gradiške ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med istimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih.
Prošnje je dati do BI marca 1901 v pisarnici dež. odbora in priložitijim je:
1. spričevalo županijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne
o	h rine, — v katerem spričevalu je vestno popisana starost, slan družine, preživila prosilčeva, kako so je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje.
2. zdravniško spričevalo potrjujoče prosilčevo bolehavost ali pohabljenost, ki zakrivlja. njegovo nesposobnost za delo. —
Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora.
Koroške vesti. Pri občinski volitvi v V o v h r a h ob najsevernejši slovenski meji je po velikanski borbi zmagala slovenska stranka v vseh treh razredih. — Umrl je na Rebrci na Koroškem komen-dator Matej Šervicelj, ki je bil uzoren duhovnik in delaven ter požrtovalen rodoljub. Svetila mu večna luč!
Štajerske vesti. Najlepše sadje na pariški razstavi je bilo štajersko. Prvih petero daril dobili so sadjarji štajerski, med njimi trije iz slov. dela dežele, namreč: Kmetijska zadruga Radvanje pri Mariboru, kmet. zadruga Žalec pri Celju in g. Vibmar v Ptuji.
Najdeno. — Nekdo je naSel zlat prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri upravništvu »Prim. Lista11.
Iz Prvačine. V izjavi, katero je prinesel zadnji »Prim. List“, je bilo či-tati, da je bil izmed onih dveh Dornber-žanov, ki sta napravila škandalozno o-pazko na pas »Prim. Lista“, tudi g. Budin, podžupan v Zaloščah. Dobili smo pa popravek, v katerem pravita gg. Franc Gregorič št. 28 in Vinko Tušar, mesar, da je ime Budin pristavil pisec izjave po svojem lastnem prepričanju. Včeraj nam je tudi pisec sam sporočil, da g. Budin ni kriv.
Zahvaljujemo se za popravek. Radovedni pa smo, kdn je Kil drugi Dorn-beržan, zlasti ker se n.is je še od tretje strani opozorilo, da je g. Rudi n so-
i	kriv!
Socijalne drobtinice.
Iz Brd. (Koneci - V Brdih so redi še precej obilo živine Večkrat se zgodi, da koinu žival pogine. Ako so lo zgodi ubogemu kolonu, izgubi glavno svoje imelje in prav težko si drugo kupi. Živino pa mora imeti, drugači ga „gospod‘‘ hitro odslovi. Radi tega bi bilo dobro, ko bi se po županstvih osnovala živinorejska društva ali zavarovalna društva, da bi se vsaj v tem oziru pomagalo ubogemu kolonu.
S tem bodi končan la naš dopis!
Nekateri mislijo, da smo s tem dopisom osramotili Brda, ker smo odkrili veliko uboštvo. To ni res! Briška deželica je prav bogata. Kam pa se steka njena bogatija? Njena bogalija se steka v žepe »gospodov*1.
Da smo se mi. ubogi koloni, pritožili o našem revnem stanju, ni nobena sramota. Sramovali se niso gg. učitelji, sramovali se niso gg. uradniki, ko so se pritoževali o majhni plači! Zakaj bi se sramovali mi? Vsem se zboljšuje, le nam ubogim kolonom se nasprotno godi. Vsako lelo nas bolj obkladajo in obremenjujejo.
Več briških kolonov.
Več varčnosti! več varčnosti! Vse toži o slabih časih in o revi, vendar lil in tam ljudje ne kažejo reve, ker uganjali so pusta z vso zapravljivostjo. Kaj se je po nekaterih vaseh uganjalo, to presega vse meje. Plesarenje cele noči, pijančevanje in igranje nedeljo za nedeljo. Kam hitimo?! Ubogi narod! Zakaj smo tako zapravljivi in razkošni ? To je največja napaka v pogin. Vasi, ki krčme niso poznale, imajo vejo na vsakem voglu. Sto prilik v zapravljanje, zato gre vse dol namesto gor. Z zapravljivostjo tudi poštenje, molitev in vera. — Ljudstvo, zdrami se!
Nek zdravnik pripoveduje to-le: Poklicali so me k bolniku. Povedali so, da je v nedeljo celi dan pil, in da so ga nezavestnega pripeljali domov. Otroci in prijatelji se niso za to zmenili. Ker še v pondeljek ni prišel k sebi, so poslali po me. Nisem ga mogel zbuditi, zato sem poslal tudi po duhovnika. Vse smo poskušali, otroci so ga klienti z najgan-ljivejšimi besedami, tresli smo ga, pa zaslonj, niti obraza ni nategnil. Meni šine v glavo dobra misel. Zaupijem mu na uho: »Oče Miha, ali ga hočete kozarček ?“ Besede so imele čudno moč. Umirajoči odpre oči, napne usta, nategne jezik, kakor bi hotel piti. Vlil sem vanj žlico sladke vode. Pa z nevoljnim glasom in jezno jo zopet da od sebe. Koj na to mu dam žlico vina. Obraz se mu od veselja raztegne, veselo kruljenje se mu izvije iz prsi, z očmi in ustmi je kazal, da želi še. Protistrupa ni bilo pri rokah. V pričo zdravnika in duhovnika je umrl v nezavesti. Pač žalostna smrt pijanca-samomorilca!
Naša društva.
Za „Alojzijevišče“: G. Andr. Miklavič izlderskega 10 K, Neimenovani 5 K, N. N. 5 K, g. Iv. Mihelič, mizar v Bovcu, nabral v gostilni pri g. Jonku na svatbi g. Mih. Berginjca, sedlarja v Bovcu 7 K; v Kamnjah zložili svatje na ženitnim pri »Gregcu11 11 K 40 v, na ženitnimi pri županu 15K 60 v: polovico la Alojzijovišče, polovico za Šolski dom.
Hvala lepa! Bog povrni!
Vabilo k družbi sv. Mohorja. (Konec.)
3. „Utnui kletar“. Spisal ga je g. učitelj A. Kosi. Opisuje jako dobro in temeljito umno kletarstvo. Na 8 polah dodanih je mnogo lepih podob, ki vsebino dobro pojasnujejo.
4. „Za srečo !“ V tej obširni povesti ki obsega 12 pol v obliki »Večer-nic“, nam slika marljivi naš pripovedovalec g. Fr. MalograjBki življenje iu trpljenje slovenskih izseljencev. Povest bo zanimala vse bralce.
5. »Slovenskih večernic** 53. zvezek obsega štiri lepo povesti, kratkočasno igro „N e vdajmo sel*1, temeljit pouk o novem dohodninskem davku, več pe-smij itd.
ti. ,,Koledar za 1. 11102“ bo izšel v dosedanji že priljubljeni obliki s kolikor mogoče raznovrstno, poučno in kratkočasno vsebino.
V	Celovcu, dne 30, prosinca 1901.
Obor.
7u\ k mleli ni s.
O-cl in t.it. - Na starem tim \ (;• >i i i čakali ljudje mi izid volitve /:i ili . viit /bor. Til -evetla tl i smelo it im 11 ■ Ir: 111 S >činega*‘ midzipažlmria liil
J'-' pa
i 11111 *ros
ro'l kmetič i/. okolice, ki
le | n i<! 11 š. i; ■ limlil ml skupine dn skupine *:n K: 111 n • i i radovednežev, d:i I" vjel na nlio kuj o volitvi Ko ga zapazi ,.Sočin*‘ n .n I/' 11. i ž.l' ■. r. s e zadere nad njim: ..Osel, kaj pi shiraš Kmetič: „Če sem jaz osel. s| . pa \'i tal!" Nadzdražbar steče naiilo po -iinžnika. Ko la pride, vpraša kini lii a: ../akaj ste rekli temu gospodu la'V" Krnela-: ..Rekel mi je osel. jaz pa \ iiliin, 11.i nimam oslovskih ušes ; moral im pli je mi ukrasti, zato je laf‘. Straž-ni k se sfPnii nasmeje in ohrno. — Nad-zdražbur jo je popilial !
\nbu\a sli« in o. Ministerstvo je odredilo. i la h ' državni zbor zboroval do 22 niarmja. Ker pa je slama, katero tol -cepi ..naroilno-poreilni'' poslanci na Dunaju, skoraj pošla. naročeno je že, da se takoj nabavi več tisoč kvintalov slame. Opozarjamo posestnike, ki imajo obilo slamo v svojih zalogah, na to lepo | n-lužnost. Bolj natančne pogoje izvedo lahko pri čilem ,.trgovsko - obrtnem društvu*1 v Gorici.
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj
.(neti ski. „
tj	o
(pri Gorici).
Dripoioča isla tudi za miši.* čč. gg. duhovnikom. Za pristnost s(« jamči.
OOOOOOOOGO
Nova knjigoveznica,
preskrbljena po najuoveJSih zahtevah in z najnovejSimi pripravami
v Gorici,
v hiši ,,Gori6ko ljudske posojilnice*1 tile ..Krojaški: zadruge**.
Priporoča se preč. duhovščini za vezilo molitvenikov in knjig družbe sv. Mohorja, za prevezami misalov; sl. krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za pr«*vezavo šolskih knjižic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izdela nje, za kar zagotavlja trpožni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah.
Vsa naročila naj so pošiljajo naravnost podpisanemu.
Rojakom v mestu in okolici se priporoča udani
Ivan Bednafik,
knjigovez.
oooooooooo
. »	ti -	Ut- .	; i<*•'/.	■
Karol Draščik,
pekovski mojster im Kornu v Gorici
odlikovan z čaitno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na. deželi najul.judneje.
„Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (tiorici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga zn ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas V littjvečji izberi, kakor: sukno, platno, prt«-rtino, Ch i Hoti, oksfort, srovico, vsakovrstno preprog«, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno p«rilo,srajc«.
Jkgar itd. itd.
Vse |»o naj nižjih cenah.
leue fc0 »Ulm- brni pogajanju.
ff Večna luč!^
Redku kediij se dobi prozornega, dobrega pristnega oljki noga olja za ,.tečno luč", marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Najslabše olje pa je tako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec da tudi tako olje /.a ..večno luč“ ; da pa tako olje z nobenimi stenji, niti z navadnimi „dušcami'‘ ne gori, je znano vsakemu i/. skušnje.
I)«i »o bo več pritožb,
da ulje ne gori, ali pa da premočno gori, ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil sem si troje vrst stenjev. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo
Kofolovi stenji,
katere g a ra n l i r a m za Irajno „večno luč" tudi v najhujšom mrazu. Pouk s pošil.jatvijo.
Z i (i-jzuraa Uobro olje stenj O. za slnbše I, naj liibsc (nesnažno) II. — Za visoka ste In ..Giiillonov Ap irat“ stenj O, I K 60 v., stenj. I. In II. 9 K. — Za navadna nizka stekla sten) O I K.. I. in II. 2 K 40 v. -Š uittji n stenjev zadostuje za eno leto.
Stokla vseh vrst iu barv. Dolenčevo sveče iz pravega čebelnega voska po orig.milnih conah.
Se priporoča preč. duhovščini
Tine Kofol,
cmkvenik v Kanalu (Goriško).
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno bistvo za vsak slan. Oprava najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in poselile sobe je nemškem slogu.
Uogala zaloga podob na plalno in šipo z. različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosli. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize*, različna obešala, preproge za okna itd. Hazlične stolice z Irsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške Irave, z zimami in platnom na izbiro lot* razne tapecarije. Meči. katere se ni* nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tildi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodilt.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se št* posebej opozarja p. n. občinstvo!
oooooooc*
Krojaški mojster
v
Frar c Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za moške po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno j>a č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
orici, ulica Moreli 12,
priporoča prečasl. duhovščini zn izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-mdjn olajšuje revnim cerkvam s lem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Vnir:
_inr_
rjuiLJ
**JIUVJ
A
ra
V
II
v
i
a
tj
tčrJ
t G. Likar,
t Gorica, Semonišlu ulica št. 10. ^
T rjj' vina p Is r,.iških In šol. potrebščin. 4 Raznovrstno papirnato blago. T
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Knjive : molitvene, šolske m vpisni*. Tiskovine iz ..Narodne tiskarne" po enaki ceni. Preskrbuje lisk vizitam, računov, kuverte /. napisi.
Sprejema v vezanje knjige.
Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.
♦
f
♦
♦
♦
♦
-®
jfatton Fon-
klobučar in gostilničar v Seineniški ulici, iniii bogttlo zalogo raznovrslnih j l klobukov iu toči v svoji krčmi prist-! na domača vina ler postreže tudi | z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Anton O
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča s«
za 1'aznovrstna naročila po meri
/:a gospo iti gospodi?.
Naročila se izvršujejo hitro.
3QGOOQOOOOGOGQQC
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 23,
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-rico i. dr. Olje: Lncca, St. Angelo, Korfh, islersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, f>. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najina nje po 5 lv.r. na vse kraje.
XX30000C200CXKXXX
čz Deklsva $
w
v Gorici.
Drva slovenska ^ zaloga vsakovrsl- ^
SIVI
H
lil ve-
 ................. M
žejnih siru j e v V (Slickereiiuacbi- W iii*n). kakor Iudi V dvokoles ler sa-
►000©<
fcobelno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbniitvom in slavnemu p. n. 1 občinstvu.
lled garantiran debelili pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. kopač,
hvečar. ulica sv. Antona 7. Gorica.
iP**********
mokresov v ulici Miinicipijo št. I. r^jj Laslna meba - djr ničita delavnica »J in popravljalnica W šivalnib strojev. »1 dvokoles v Nun- M ski ulici hiš. št.
. !
Si Vitine stroje ^ se jamči za pet lel.
Jjjjj Pred konkurencijo nič strahu!!!
®	s®®®®®®©®®®®	»»#*	®®®s®#®®®®	b®®®®®®®®*^*®
•a» AA AA au. AA A. A. r. /-k A ,A jv .a, AA	A	A	AA	AA	AA	AA	OA	!♦{
Diajsta cesta št. 15 v Medjatovi Mii v pritličju
%
®®W®*>:
vzprejema /iivarovanja vstikovrslnib poslopij, pn*niič-
nin in poljskili pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatovu niše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
,,Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani** je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod laku ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Dostavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
mr ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
®®*®®®®®®®®®®® *®®®®®*®®®®#®®* ®®$®®®®®®A®®i®®®®®®®* ®$e®*e
m