Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
V
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Naročnina listu:
Celo leto..........12 1
Pol leta.........,61
Četrt leta ......	31
Mesečno........... 11
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 67.
Maribor, dne 14 junija 1912.
Letnik IV.
Občni zbor S. K* S, Z.
se vrši v; nedeljo 'dne 23. junija t. 1. v Braslovčah ob 3. uri popoldne.
Na občnem zboru govori gospod dr. Ant, Korošec.
Člani naših izobraževalnih organizacij in somišljeniki, pridite !
Nič jim ni sveto.
Liberalcu ni nič sveto. Ne misterij smrti, ne svetost prepričanja, ne skrivnostni molk hiše božje, ne svoboda vesti, nič mu ni nedotakljivo, ! Kadar se v njem vzbudi od golega materializma razr^vaftia ha-tura, potem ne pozna njegova surova, brutalità sila nikjakih mej. Oblati in opljuva vse, kar mu, pride v pot in Čim več je umazajaega, tem bolj 'slavi njega duša orgije veselja, To smo lahko opazili že vselej, kadar je praznovalo kje brezbožno svobodomiselstvo svoje bahanalije. Ko so ropali francoski framasoni katoliške cerkve in samostane, ko so izganjali in preganjali redovnice, ko so metali v ječo duhovščino, tedaj je pelo vesoljno svobodomiselstvo 1 francoskim nasilnikom) „aleluja,'“ ' Ko je Ferrer požigal sa-mostane in cerkve, ter moril duhovnike in povzročil smrt številnih drugih žrtev, tedaj je bilo libéralstvo, tudi naše domače,, vse razvneto in potno navdušenja. In taiko bi lahko navedli enakih in sličnih slučajev, ki govorie o poživinjeni strasti svobodomiselstva, ka-datr se gre -proti katoliški ' cerkvi in duhovništvu, nebroj. Vzemimo samo najnovejše. Povedo nam dovolj in povedo nam, da so liberalci povsod enaki.
V Belgiji so pri volitvah zmagali katoličani. Z glasovnico v roki7 so belgijski voliTei1 kot svbbodni možje povedali, da ne marajo liberalcev in rudečkar-jev. Po vseh zakonih zdrave pameti bi morali ru-dečkarji in svobodomisleci sprejeti to cÖpoved mirno na znanje, kajti ravno oni se najrajši in največkrat sklicujejo na glas ljudstva in na podlagi tega glasu pridejo s svojimi zahtevami1 ter zahtevajo za^se pravic. Toda pri' ljudeh te vrste je vedno dvojna me-
ra. Oni raaumejo pod svobodo jvedno samo „die Freiheit, die sie meinen“, svobodo, ki njim prija. In tatto je prišlo tudi v Belgiji, 'da so se demokratične stranke spuntale proti ljudski volji in so pričele dokazovati svoje „Svobodoljubno“ prepričanje s pocestnimi kravali, poboji in ropi. Svetovno svobodomiselstvo je pa opravičevalo ta divjaštva in nasilnosti in jih slikalo kot odpor. Res, hinavščina, tvoje ime je liberalizem.
Pred nekaj časom se je mudil v Dalmaciji finančni minister Zaleski. V Splitu je nenadoma zbolel. Kot veren katoličan je zaprosil ' za duhovnika. Znani dalmatinski historiolog,1 bivši poslanec msgr. Bulič, poznat kot eden najplemenitejšdh mož po širnem svetu, ga je izpovedal ip obhajal, Dalmatinski liberalni bandit je v svoji posurovelosti iz tega pobožnega in za vsakega vernega katoličana vzvišenega dogodka napravil podlo lumparijo: Zmislil se je in očital 'msgr. Buliču, temu res kristalno Čistemu značaju, da je porabil prilito, ko je bil pri bolnem ministru, da mu je vročil prošnjo za „{koncesijo za klerikalno banko v Splitu,“ Ali si1 morete misliti večjo propalost? Liberalni lopov, ki mu ni nič sveto in vidi povsod samo banditstva, kakor jih viprizarja sam, ne more umeti skrivnosti svete popotnice, zato jo hoče oblatiti1 in si izmisli podle laž. Zjaleskijevo ravnanje ga mogoče spomni na mlaidostna leta, na čase, ko je nosil v srcu globoko in lepo vero, katero si je pa pozneje oholo izruval, da je sej kaj ves prazen in v notranjosti ga zaskeli in zaboli1. Da bi se pomiril in vdušil notranji glas, gre in očita v liberalnem listu sivolasemu, od vseh spoštovanemu du-hoviniku bogoskrunstvo, bogokletje. Ker je sam zmožen najzavrženejšega dejanja, če bi bilo vspešno za njegove liberalne namene, smatra tudi druge za tako propale. Dem Unreinen ist alles unrein.
V Ljubljani je umrl Anton "Aškerc. Bil je duhovnik, a je odložil svojo duhovno dostojanstvo, se odrekel Kristusu-Bogu, za Čigar služabnika je hotel biti in je šel med svobodomiselee, med brezverne iskalce boga, ki M naj bil tak, kot si ga žele sami. Že za Časa njegovega življenja no r.ajzrii (protiverski elementi Aškerca ' veliko izrabljali. 'Sicer je s svojilni deli iz druge dobe že sam veliko storil v propagando protikatolicizma, toda ,še več so skušali doseči
drugi z njegovo osebo. Tiščali (so ga vedno in povsod v ospredje, kjer je bilo treba nastopiti proti katolicizmu ip njegovim ustanovam, ker so vedeli, da je duhovnik-svobodomislec dobro reklamno sredVfcvo, da, se z duhovnikom, ki taji Boga, da paradirati.
Sedaj ob smrti so položili razni temni elementi krono svojemu izkoriščevanju. Iz pesnikove smrti hočejo kovati kapital, Ranjki že počiva v hladnem .grobu in nočemo metati kamnov za njim, Zapišemo salmo: Res je: Aškerc je v petek duhovnika odklonil, toda v nedeljo zvečer, nekaj ur pred svojo smrtjo, mu je dala usmiljena sestra križ v roke in on jga je vfzel in držal. Pozneje ga je za trenutek odložil, a je zopet posegel po njem in ga v rokah stiskal. Umrl tedaj Aškerc ni z zatajitvijo Kristusa na ustnih, kakor bi to gotovi ljudje najrajši imeli, o vsem drugem pa bo dajal račun sam. Brezmejno polüto pa je, kako hočejo liberalci in njihovo Časopisje izrabiti pesnikovo smrt in vse kar je ž njo v zvezi, za gonjo proti katoliškemu svetovnemu prepričanju in proti katoliški cerkvi, V nekrologih, ki so jih posvetili pesniku, lažejo, da je bil preganjan in suspendiran, če pratv to ni res in je cerkvena oblast postopala z njim nad vse priztanesljivo. Liberalni „Dap“ se je škandaMziral, ker je imel' Aškerc na mrtvaškem odru v roki sv. križ in je visel nad vzglavjem rožni venec. Cinično je vpraševalo liberajno glasilo, če ni to .^poniževalno“, ker Aškerc Kristusa ni spoznaval za Boga, ampak samo za misleica. Cel pogreb so priredili gotovi krogi — večinoma Masarykovi učefn-ci s_ pomočjo raznih liberalnih cikušitev — v prozornim'namenom tako, da je bilo spoznati demonstrativni značaj za svobodomiselstvo. Na grobu je liberalni govornik tudi — brez vsakega na/mena seveda — namigaval na razna preganjanja, katerim je bil baje Aškerc izpostavljen. Vse te dni pa, ki so potekli od pesnikove smrti, napolnjuje f liberalno časopisje svoje predale s tem, da prodaj^ svoja brezverska načela in dela propagando za brezbožno svobodomiselstvo. Iz vsega vidimo: Niti spomin na pesnika in niti misterij smrti ni tem ljudem toliko svet, da bi ga ne skušali zlobno ižrabiti v blatenja, katolicizma, v zasramovanje sv. križa f in z*a reklamo brezverst-va. Samo duševne surovine so zmožne takega početja ip surovine so naši liberalci.
PODLISTEK. f Anton Aškerc,
Moja muza ni mehkužna, bledolična gospodična; Črnogorka je, Špartanka, deva zdrava, ognjevita.
Pesnika zgorajšnjih, markantnih, programatic-nih verzov ni več med nami, V sredo proti večeru so ga položili v Ljubljani v skupno grobnico slovenskih književnikov. K Levstiku, Gestrinu, Andrejčko-vemu Jožetu, Železnikarju, Resmanu in Rutarju je legel sedaj Še Aškerc, med vsemi temi za naše leposlovje gotovp najpomembnejši, mie'd vsemi najizrazitejša osebnost. Vendar ni vrzel, ki jo je zapustil A. Aškerc, tako zevajoča in občutna, kakor bi Öloyek mislil. Ziakaj ? Vrzel, ki nam jo je sedaj potisnila smrt Ašk e rca-člo veka zopet bližje, obstoja v resnici že deseteletja. Odkar se je maš Aškerc poprijel tendencioznega pesnikovanja — in od tecifaj je že več kakor deset let — je zgubil svoj pesniki zajnos, svoj kakor granit krepak slog, vso živahnost in bujnost pripovedovanja, je umrl za nas kbt nedosegljivi in neprekosljivi vstvarjajoči pesnik romanc in balad. Bilo je bridko in neizmerna škoda se nam je zidelaj, za našo književnost in za pesnika, ko smo se morali takorekoč posloviti od pesnika večno lepih romanc, in je nam segel v roko robati in suhoparni verzoviez Primoža) iTtr.ubarja. Bilo je bridko tedaj, a tekom čar sa se je rana zacelila in sedaj nas ni izguba tako pretresla in zadela, kakor bi nas bila, če bi bil legel v grob Antón Aškerc, pesnik slovenskih balad in romanc. Smrt Antona Aškerc,alčloveka pomenja za, nas samo rahlo obnovitev že skoro zarašene rane, a to ne boli in skeli več tako, kakor huda, sveže-krvaveča rana. Nekoliko krutosti je v tej resnici za pesnika, ki se je imel tudi v driugi' dobi za pesnika
enakih moči, enake bajne lepote, lemakega vznosa, kakor je bil pesnik romanc in balad. Toda .življenje ne pozna in ne priznava takih subjektivnih iluzij, to je brez dvoma vedel tudi Aškerc, kti je znal tudi tako pretresljivo zapeti pesem, delavca-trpina, ampak ono obračuna brezobzirno z vsakim in je tudi z Aš-kernem-pesnikom.
Anton Aškerc je bil rojen dne 9. junarja 1856 pri Sv. Marjeti v Rimskih toplicama. 'Gimnazijo je študiral v Celju, kjer je leta 1877 z dobrimi vspehom maturiral. Po maturi je vstopil v bogoslovje, bolj vsled želje svojih starišev in drugih okoliščin, kot pa iz notranjega poklica. Dne 22, julija 1880 je služil doma prvo sveto mašo. Kaplanoma! in deloma providiral je potem v več krajih: v Podsredi, Šmarju pri Jelšah, Sv, Lovrencu v Slov, goricah, Vitanju, Sv. Md.rjeti v Rimskih toplicah. Mozirju in v Skjalah, Dne 8. maja 1898 je stopil v pokoj in se je preselil v Ljubljano, kjer je postal mestni arhivar. To bi bil enostavni tok njegovega življenja, v katero so prinesla spremembo razna, daljša in krajša potovanja. Potoval je Aškerc rad in veliko. Bil je večkrat v Rusiji, v Orijentu in na Balkanu ter tudi Še drugod.
Napisal je vsega skupaj lo knjig. 0015) knjig je 11 samih pesmi in sicer: Balade in romance leta 1890 in 1903 druga izdaja, 1 Lirske in epske poezije 1890, Nove poezije 1900, Zjlatorog 1904, Četrti zbornik poezij 1904, Primož Trubar 1905, Mučeniki 1906, Junaki 1907, Jadranski biseri 1908, Akropolis in Piramide 1909 in Poslednji Celjan, Skupho z Ivanom Veselom je izdal rusko antologijo leta 1901. Poskusil se je tudi v dramatiki in izdal leta ,1900 tri drama(-tične Študije. Nadalje imamo od njegove roke Še dva potopisa: Izlet v Carigrad in Dva izleta na Rusko. Brošura „Ali je Primož Trubar vpesnitve vreden junak ali ne“ je polemične vsebine.
Prvi dve knjigi: „Balade in romance“' in pa „Lirske in epske poezije“ sta bisera v slovenski literaturi in nevenljive ter neizčrpne vrednosti. Po
njih bo slovelo Aškerčevo ime, ko bodo njegove kosti že davno strohnele, po njih je postal, Aškercev spomin neumrjoč. Ti dve deli tudi nekajko izpolnju-jeti prvo, zlato dobo Aškerčevega pesnikovanja- Sicer se ne da kar tako natančjno in matematično potegniti razdelno črto med prvo dobo in drugo, ker je prehod od pesnika Aškerca do Aškercarprote|Stanta-propagatorja trajal več let, vendar lajhko mirno (prištevamo vsa druga številna dela v drugo dobo. 'Ta doba je pesniku Aškercu bolj v škodo kot v slay o. Veselja nad njim kot pesnikom/ ne more ! imeti v tej dobi nihče, ki pravično sodi. Aškerc je v tem času veliko bolj svobodomiseln arhivar, kot pesnik. Njegovega dela se more radovati samo kak prenapet kulturno-bojni petelin, Vsakega 1 prijatelja slovenske peSmi pa mora Attorcevo tendencijozno rimanje sar mo globoko žalostiti.
Kako je prišlo do tega, kako da se je zgodil z Aškercem tak preobrat? To so vprašanja), ki silijo na ustna. V prihodnji številki bomo prinesli životopis o Ašikercu-člorreku, 0 Aškercu, kakor so ga poznali od mladih let njegovi prijatelji. Iz njega se bo dalo mairsikaj deducirati na njegov pisateljski razvoj. Za danes samo kratko. Da bi bil postal Aškerc to, kar je bil v svoji drugi dobi, vsled pritiskanja in preganjanja od strani' duhovščine in cerkve, ni res. Z Aškercem je postopala njegdva predpostavljena cerkvena oblast zelo taktno in nad vse prizanesljivo. Najboljši dokaz za našo trditev je, da je Aškerc prostovoljno stopil v pokoj, prostovoljno in sam od sebe opustil izvrševanje duhovniških funkcij in ni bil od cerkvene oblasti nikdar suspendiran. Vse kar se je zgodilo, je prišlo tako kot je pesnik sam hotel in je iskati vzroke v njegovem temperamentu, vzgoji ter miljeju in razpoloženju, v katerega je zabredel kot sam s. seboj nezadovoljen vuhovnik, kot nemiren duh, ki je iskal skokoma nofWih potov, mesto da bi se bil poglobil in prišel do jasnosti. Najznačilnejši odsev tega nemirnega, vedno iskajočega duha so besede, ki jih je rekel par dni pred smùjo
Za Sredozemsko molje.
Angleži so že od n okidaj prebrisani in hladno računajoči politiki.. Resnega lie,a in z mirnim očesom premotrijo položaj in le redkoke'daj se opečejo. V zadnjem čajsu jim delajo Nemci najhujše preglavp.ce. Kakor smo že v enem zadnjih člankov omenili, skušajo Nemci hoditi vsaj isto pot kot Angleži, če jih že ne morejo prehiteti. In tako je naistala med obema narodoma divja konkurenca, ki ne pozna usmiljenja. Sivoj das so imeli Angleži v Sredozemskem morju velikanske posadke in ogromno Število ladij. Otoka Ciper in Malta sta bila pravi trdnjavi, da o Gibraltarju niti ne govorimo. Pred par leti je pa začela rajsti napetost med Nemci in Angleži jako opasno in hitro in takrat so zadnji koncentrirali svoje brodovje v severnih morjih, da bi bili pripravljeni za napali na Nemce. Tiakrat so začeli graditi tudi dreadnoughte in so se s temi kolosi utrdili do skrajnosti, A počilo le ni, čeravno je bilo, kakor je bila javna tajjnost, že popolnoma pripravljeno.
Sredozemsko morje je bilo takrat za nekaj časa skoro pozabljeno — *a danes je prišlo zopet na dnevni red. Italijansko-turška vojska, francoske praske v Maroku itd., vse to je Angleže zopet opozorilo na važnost Sredozemskega morja. Uvideli so, da so njih postojanke lahko v nevarnosti, da bi v takem slučaju njih trgovina z Indijo in Orije.ntom skrajno trpela, zato so začeli zopet pritiskati ’ s svojim bro-dovjem na svoje važnejše točke. Pred kratkim sta bila v onih krajih na potovanju ministra Asgjaith in Churchill in od takrat se dela z mrzlično naglico za pomnožitev sredozemske mornarice. Pri tem je seveda precej ddplomatične hinavščine, kajti Če tudi se Anglija utrjuje v Sredozemskem morju, je njena ost naperjena vendar le proti Nemčiji.
Zanimivo je pa še nekaj. Francozi so že^ računih na to, da se Anglež ne vrne več tako močan od severnega obrežja, Ž veseljem so konstatirali, da sedaj krožijo le. tri brodovja po sredozemskih vodah, to je francosko, laško in <— avstrijsko. (Karakteristično je, da povdarjajo francoski1 diplomatic tudi našo mornarico, ki pride med drugimi v poštev.) In tudi Francozi so začela (večati in večati svoje brodovje in utrjevati svoje postojanke ob Sredozemskem morju — seveda iz trgovskih in podobnih interesov {?). Francozi skušajo, to je brezdvom.no, lafško-turšr ko vojsko izkoristiti sebi v dobiček, pridobiti si hočejo v Orijentu močan vpliv r in izpodbiti v Turčiji Nemce. Da so Turki v denarnih rečeh skoro popolnoma odvisni od Francozov, 1 to je jasno in zato si hočejo in upajo ti ravno v teh kritičnih Časih pridobiti močna in trdna tla na vshodu,
T|ako vidimo vse močne države, kako silijo na Balkan,, v Orijent, kako se utrjujejo v Sredozemskem morju, da bi dobile novih virov svoji trgovini in industriji. Nam so ti kraji bi rekli pred nosom, a še do cfones ni videti, da smo si prav svestì svoje velike in resne naloge, ki jo imamo na morju. Morje je odprta pot v svet, brez njega nismo nič. Naj bi ne prišlo tako daleč, da bi nam drugi kazali ikedaj pot-, po kateri bi bili mi lahko hodili, ali po kateri bi bili pravzaprav morali hoditi, Takrat bi bilo prepolno in svetovni pomen naše države bi bil prizadet prav občutno.
Politični dogodki zadnjega Časa — obiski balkanskih vladarjev na Dunaju in v Berolinu, razni drugi visoki poseti in še marsikaj drugega, kar mora vzbuditi pozornost vsafkbgair, ki bistro zasleduje tok politike — : dokazujejo, da hočejo kreniti vodilni krogi na druga. bota. Zdi se, kakor daj zmaguje u-verjenje, da je treba preložiti težišče naše politike na jug, k Adriji. Zadnji čas, če si je pričelo pridobivati to pametno prepričanje vedno več terena. Toda nekaj, kar smo sicer že večkrat povdarjali, hočemo ponoviti:	Ce vodilni državni faktorji ne bodo
kmalu uvideli, da se z ljudstvom, ki se ga odbija, ne da vstvariti zdravih templjev, potem bo vse prepozno in zaman. Avstrijski Jugoslovani niso revolucionarno razpoloženi in vsi razdivjani, kakor se žar libog tudi v naišem časopisju mnogokrat povdarja. Jugoslovani so veliko prezdravo ljudstvo, da bi dirjali zJa kakimi bolestnimi fantomi in se jih trajno o-klepali. Toda, dolgoletne izkušnje so jih izučile, po-jeklenile in jim vcepile samozaiVest. Ponosna lastna moč rase vedno bolj in jim brani, da bi se boječe in s ponižno prošnjo oklepali nekoliko bolj bahato se ponašajočega tujca, In Če bi prišli do prepričanja, da tujec, kajteremu so se prostovoljno pridružili, noče drugega kot njihove vpognjene tilnike in skrivljene hrbte, potem se bi njihova notranjost uprla in na mah bi bile raztrgane vlsie družeče vezi. Ce se pa to enkrat zgodi, potem je Avstrija; zaigrala zajd-njo karto na jugu ; z,a njo je potem Sredozemsko morje izgubljeno,
Znamenja protirevolucije na Kitajskem.
Pred nekaj dnevi je presenetila javnost vest, da korakajo guvernerji severnih kitajskih provinc z vojaškimi četami proti glavnemu mestu Kitajske, — Pekingu — 7t namenom, da zabranijo nadalnje sklepe narodne skupščine. Ta vest je značilna za zamotan in nevzdržljiv položaj na Kitajskem, Republikanski vladi se še vedno ni posrečilo, da bi pridobila vse province za, novo ustavno obliko, Virhu tega je pa nastopil še neki kitajski princ, ki si1 prisvaja pravico do prestola in ima pri nekaterih guvernerjih precej zaslombe.
Sunjatsen potuje.sedaj od province do province, da bi pridobil ljudstvo za republiko, .Začasno se je preselila vlada iz, Nankinga v Peking. Na tej vladi je še vse provizorično: predsednik, k|abinet in nar rodna skupščina. V Peking še niti niso vsi poslanci došli, tako da pravzaprav zboruje le nekak krni zbor. O enotni volitvi poslancev se tudi ne more govoriti. Več _posiancev jé kratkomailo imenovala provincijalna vlada sama, ali jih je pa odposlala še poprejšnja provincijalna skupščina. Ni torej r(es, kar zatrjujejo republikanski vodje, da je narodna skupščina zastopnica, aspiraioii nove Kitajske, izišla iz naroda.
Narodna skupščina nosi ime JTsany- Yuan“, kar ni noTenilo „posvetujoča (zbornica. “ Siestoji i'z 186 udov), med ’katerimi je 30 takih, Jki so pripadali že prvi skupščini v Nankingu.
Največ težjkoc pa 'dela trenotno najetje posoji la, ki ga je vseboval že program nove vlade, ko je Juanscjhikkai otvoril zbornico. Sicer je res, (?u se je
Šest velesil izreklo, da prevzamejo najetje posojila, toda bankirji delajo posojilo odvisno od vpliva na zunanjo in notranjo politiko Kitajske, Tudi bi naj prevzele velesile kontrolo kitajskih financt..- Nekateri neupogljivi Kitajci, kateri se bojijo za sa,mostojnost države, so predlagali, naj bi se najelo notranje posojilo, zvišala colnina in reorganiziral davek na^ sol in zemljiški davek, Ta izhod iz. financijelnih težkoč se pa dozdeva republikanskim mogotcem precej opasen. Odklonili so ga z utemeljevanjem, ' da je nevaren mladi Ijudoivladi, če tudi je bila ta davčna reforma napovedana v programu predsednika.
Kitajska se bo, kakor se dozdeiva, uklonila želji velesil-upnikov. Priznal se bo velesilam vp;li}v, ki ga hočejo imeti, na politiko Kitajske, z utemeljitvijo, da je na Kitajskem Še malo oseb,, ki bi bili strokov7 nijjaki v finančnih zadevajh ter, dà rabi Kitajska za ureditev raznih političnih ustrojev mož iz drugih držav.
Glelde zunanje politike se je na Kitajskem položaj v toliko izpremenil, da hoče Kitajska s silo u-vesti republikansko ustavo v pokrajinah, ki jih smatrajo evropske države za njihovo interesno sfero, To velja posebno .za Tibet in za Mongolijo, ^ na( kateri provinci sta se že vrgle Anglija in R,n;sija. |V notranji Kitajski se je etablira! vojaški režim, ki se skuša odškodovati z ropanjem, ker se mu ne izplača zaslužka. J.ajsno je, da se tako nedisciplinirano vo-iaštvo ne more smatrati za oporo ljudovlade, temveč je le voljno in slepo orožje v rokah veliko obetajočega pohlepnežia.
Iz vseh teh razmer je umevno, da so se našli oddelki armai de, ki hočejo posaditi na prestol dinar stijo Ming.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 12. junija.
Zbornica je danes nadaljevala in končala! spe-eijelno debato o službeni pragmatiki, III, ocUlelek. Predsednik je otvoril sejo ob il, uri dopoldne. Kot prvi je govoril kontra-govornik dr. Leon Levìcky, ki je povdarjal, da se Malorusi ne morejo kar tako ckl-reči svoji univerzi, čeprav so tudi njim ko^istitucijo-nelne svobodščine svete. Pozival in prosil je velike stranke, naj bi' pri vladi in pri Poljakih v tem smislu posredovale, da bi oba Činitelja bita v bodoče bolj naklonjena malorluskim težnjami, kakor je bil to do sedaj slučaj. Kot pro-govornik je govoril nemški poslanec pl. Miihiwert, ki je v imenu nemškega National verbajnda izjavil, da bdelo Nemci glasovali za brambne zakone iz državnih in narodnih ozirov, ne pa mogoče iz hlapčevstva do vlade in sicer v interesu zveze monarhije in bojne pripravljenosti armade. Zatem je bilo glasovanje. Tretja skupina je bila v smislu odsekovih predlogov sprejeta, V, ti manjšinski in dodatni predlogi so bili odklonjeni, S tem je v državnem zbora službena pragmatika za uradnike za enkrat rešena.
Zbornica je pričela nato s specijelno debato o
IV.	skupini službene pragmatike, ki se tiče državnih slug, glede katere se pa vrši glasovanje še le prihodnji teden v torek.
gospej J. : .„Dolgčas je na svetu.1“' ' Sedaj ko mu je duh že omagoval, ko je zgubil svojo silo in moč in ni mogel več nebrzdano vzleteti v vesoljnost, mu je postalo — 'dolgčas. Veliko pretresljive tragike leži ,v tej izpovedbi.
(Konec prih.)
Neumrjočncst duše.
Filozofična refleksija,
(Konec.)
Ker človek ni stvajrjen le za ta »sivet, temveč za nebesa, Vsajk, ki zna misliti in sicer dosledno —c zadostuje naravna logika — mora priti do konkluzi-je, da duša živi tudi onkraj groba.
2. Kar posebno diči Človeka, ona vzvišena prerogativa, katera Človeka neizmerno povzdiguje nad žival, je razum, pamet, „jlntellectus omnium potenti-arum praesta\ptisslima est.“ RajZum, to je tista operar cija, s katero človeški duh raziskuje najbolj globoka vprašanja in rešuje najbolj subtilne probleme. Glo-veški duh nikdar ne miruje; nikdar ne pravi: zdaj je dosti! Cim več zna, tem več šč hoče znati; in v tem oziru je nekako neskončen.
Objekt razuma je resnica. Človeški razum hrepeni po resnici in jo želi spoznati., Àko spozna kako resnico, kako veselega, kako srečnega se čuti, človek ! To duhovno veselje odvaga vse 'drugo na svetu. In kdo še ni tega izkusil? In nasprotno, ako tiči v rac znih dvomih, kako nemiren je, kako razjeda dvom njegovo srce!
Resnica, tudi Še tako neznatna, pa je žarek večne resnice, po kateri hrepeni naš um, katera je dika in ponos Človeškega duha.
Pa naj Še Človek toliko zna, ga vendar to ne zadovolji popolnoma, temveč hrepeni še vedno po večji vednosti.
Največje spoznanje pa je spoznanje Boga, Tukaj in statu viatoris ne moremo tega spoznanja — naimreč Boga — popolnoma doseči, a mi pa čutimo
v sebi željo in hrepenenje, 'Boga kolikor mogoče spoznati — kaj sledi iz tegaj hrepenenja? Dosledno to, da mora biti onkraj groba še drugo življenje, bolje in popolnejše, kjer bomo Boga vedno bolj in bolj spoznavali, Črpajli iz nebeške modrosti, kjer bomo popolnoma nasičeni večne resnice.
Posito sed non concesso, onkraj groba ni drugega življenja, in mi na drugi stkani čutimo v sebi in imamo to hrepenenje in sicer naravpo, potem bi bil Bog v nas postavil hrepenenje brez vsakega na-mejna, katero ne bo nikdar vteišejno), torej nam le v muko in trpljenje.
Ta| [problem naj le reši materijajlist, če ga le more ; ml nasprotno ga s tem, da verujemo v neu-mrjočnost Človeške duše.
3.	Nekbč sem se mudil v umetniškem muzeju v Friburgu. Med ogledovanjem ralznih umetniških slik in kipov sem oparil' kip, ki je na mehe prav posteb-no pozornost, obrnil in velik vtis naredil. Bila je doprsna podoba iz belega marmorja., ki se je svetil kakor kristal v žarkih svetlega sobica. Podoba ni bila samo figura, temveč1 uteleisba globoke misli. Gledal in zrl sem tiste prekrasne poteze na profilu, tako k|Iasično-pr.a)vjl;ne, preproste in naravne, pa le vendar tako lepe. Obraz izrazit, perpendikulär n o čelo zgoraj na rahlo oblokano, tista slladko smehljajoča poteza okoli majhnih ustnici, .
Veselil sem se. Zakaj ni v moji oblasti, sem si mislil pri tem, a tolažil sem se tudi z enim:
„per höchste Akt des Gefallens ist 'das Besitzergreifen des Werkes und diejenigen, ■' welchen der materielle Besitz des Werkes versagt ist, können und werden von demselben geistigen Besitz, ergreifen. Das ist ja ein besonderer Vorzug eines Kunstwerken, daß. es in geistigen Besitz sich umwand ein läßt.“ — „Heber 'den Wassern“, 5... Jahrg. 1. Heft, pag. 38, pod: ! »„fWie man Kunstwerke betrachten soll.“
Da, Čutil sem neko veselje, to je tisto notranjo estetično veselje, katero povzroči v človeku vsajka lepa slika — in veselil sem se te lepote.
Cem,u je torej vsa svetna lepota? Ali morda za živali? Ne.; žival se je ne veseli. Torej, lepota je za človeka; on Se je veseli. Pa naj človjek gleda in občuduje še tako lepe podobe itd., ali pa naravno lepoto, ga vendar vse to popolnoma ne zadovolji. A Človek ima v sebi hreipenenje in to vedno ostane, tukaj se ne more ' popolnoma, nasititi te svetne, in vstvarjene lepote, ostane še hrepenenje po naj večji lepoti božji. Torej mora biti še drugo življenje, kjer bo gledal in zrl nestvarjeno, neskončno lepoto božjo. Ako ni prihodnjega življenja, fcjer bi se uresničilo to hrepenenje, potem ima žival prednost prdd Človekom. Žival nima 'drugega nagona, kakor kar rabi za življenje; a človek pa, ki ima to in ono hrepenenje, katero pa ne bo nikdar vtešeno — seveda .po nauku materialistov.
Kako pomilovanja vreden je vendar človek po najiku materialistov — toda sajmo po nahku materialistov.
A v nas nasprotno klije veslelo upanje, da|nas caka po tem kratkem, nemirnem življenju popolnej-še gor nad zvezdami; in to je naše prepričanje, kar tero nam, ne more iztrgati iz našlih src nobena materialistična ali' rajcionalistiena filozofija, da, še več — neumrjočnost človeške duše je dogma sv. katoliške vere,
Navedel sem tri dokaze za neumrjočnost človeške duše — omissis reliquis, To resnico so verovali že stari modrijani, kakor: Sokrat, Platon, Aristotel |.| ;. v
Verovali so jo tudi drugi in so bili prepričani, in tudi 'dandanes jo veruje večina, le najslabši' ljudje vseh časov so jo zametavali, ker so želeli, da bi bilo s smrtjo vsega konec.
In zakaj ? ‘
Plačila niso mogli pričakovati za svoje slabo in pregrešno življenje, a kazni pa se naravno vsakdo boji. Toda nič ne pomaga; z negiranjem te dogme se ne da pomiriti nemirna vest, temveč le s poštenim krščanskim življenjem — in vesel boš te res-nice-	P. H. K.
Slovenci se današnje seje niso, udeležili. Gotovo je, da bo, vlada v gosposki zbornici pokopala v državnem zboru sprejeto službeno pragmatike, ker je določba o koalicijskih pravicah nesprejemljiva. Slovenci stoje na stališču, da je nadaljna obravnava le pesek v oči in potrata časa.
Dr. Korošec je že včeraj, ko je zbornica glasovala za predloge odseka in tako ' onemogočila sankcioniranje postave, katero si žele tisoči urad-nišltva, pribil javno s kratko izjavo, ves švindel, ki se uganja v uradniškem vprašanju, rekoč:	Visoka
zbornica je glasovala že za štiri. odsekove predloge, ki dvirajo potrjenje Zakonjške predloge,, in Še nactar lje razpravlja o službeni pragmatiki, dasi bi bilo še najbolj pošteno priznati: vladna večina, je napravila veliko neumnost! Potem, ko sta se sprejela papa-graia 31 in 32, tako kakor je sklenil odsek, se na/Ša stranka več ne udeležuje razprav. Čudi se pa, da se zastopniki vlade še nadalje udeležujejo razprave. Naša strajnka se takega sleparjenja ne bo več udeleževala,, ker je demagogično in grdo.
Po nekaterih vprašanjih na' predsednika, je bila današnja seja ob ‘A5. uri zaključena.
Prihodnja seja v torek dne 18. t. m.
Jutri in pojutršnjem bodo yes da)h ' zborovali nekateri važnejši odseki, tako budgetni in brambni odsek, da' čimpreje izgotovita svoje delo. 'V brapib-nem odšeku se bo morala razprava posebno pospešiti, da prične prihodnji teden zbornica z cilrugim branjem brambnih predlog. Da bi pa brambni odsek redno razpravljal, še ni gotovo, ker so Rušilni danes prenesli obstrukcijo iz budgetnega v brambni odsek, kjer je imel rusinski poslanec Okunijevski dolgouren govor.
V	parlatmentu z vso pridnoisijo ’ računajo, če vlada doseže za sprejetje bramlbnih predlog prepotrebno dvetretjinško večino, ali Ine, Dopoldne so računali, da bo minister baron Heinold dobil za bram-bno predlogo 322 glasov, proti bo pa 130 glasov), do-čim se bodo ostali absentirali. ITI računi1 pa so se popoldne pokazali za netočne, ker so Dalmatinci in liberalni Italijani sklenili nastopati proti brajtnbnim predlogam.
Ključ c.ele situacije v parlamentu je sedaj ta-korekoč v rokah Rusinov, s katerimi je znova začel baron Heinold! pogajanja glede rusinske univerze. Dalje je parlamentarni položaj todvisen tudi od Cehov, kajti od čeških glasov je odvisna trdna dve-tretjinska večina za brambne predloge, a Cehi med seboj Še niso ecijini. Za gotovo se pa vendar že lahko smatra, da bodo glasovali v pretežni večini za brambne predloge. Po poročilih listov je poslanec (dr. Fiedler o tem že neofioijelno obvestil barona Hei-nolda.
G r o ! S t ü r g k/h .
Ministrski predsednik grof Stürgtkh se je d!a-nes pr(vič peljal na izprehod. Bolezen pojenjuje in je njegdvo splošno zdravstveno stanje od dne do dne boljše.
Dunaj, dne 13. junija.
Državna zbornica ni imela danes plenarne seje, da je omogočila raznim odsekom, osobito budgetnemu in brambnemu, da lahko važne predmete kolikor mogoče hitro rešita.
V	budgetnem odseku še je nadaljevala debata o budgetnem provizoriju. Poslanec dr. Leo, Poljak, se je bavil z vprašanjem rusinskoga vseučilišča. Izjavil je v imenu poljskega kluba., da so Poljaki pripravljeni ustreči upravičenim željam Rusinov le pod pogojem, da Rusini ne zabranijo z nasilnimi parlamentarnimi sredstvi delovanja v gališkem deželnem zboru in v državni zbornici, V enakem smislu je govoril Še tudi Poijak dr, Glabinski. V popoldanski seji so govorili poslanci batron Elvert, Sta nek, Bugatto. Pacher in Seitz. S tem je v generalni debati skončana lista govornikov;.
Brambni odsek. — Rusini obstruirajo.
J!	Ponočna seja.
Brambpi odsek je imel dopoldansko in popoldansko sejo, ki je trajala pozno v noč. V dopoldanski seji, ki se je pričela ob 10, uri, je imel rusinski poslanec Okuniewski dve uri trajajoč obstrukcijski govor, katerega je popoldne še nadaljeval. Za njim je govoril Rusin Lewicky; govoril je ffA ur do 10. ure zvečer. Z'a njim govori Rsin Baiozynski, ki govori čez. polnoči. Poslanci so si že prej oskrbeli v bližini prenočišča, ker namerava imeti brambni odsek ponočno sejo. Ce se ne posreči zadovoljiti Rusine glede rusinskoga vseučiliščnega, vprašanja, je pričakovati trajnih ponočnih sej, da se s silo zatre obstrukcijo Rusinov. Položaj je postal s tem precej kritičen in imajo slej ko prej Rusini odločilno besedo,
V	s o c i a 1 n o - p o 1 i t i Č n e m odseku se je nadaljevala debata o 8urnem delu v raznih obrato-vališčih, V odseku za socialno zavarovanje se je razpravljalo o obveznem zavarovanju zoper nezgode. K predmetu je govoril poslanec Smitka in sekcijski načelnik pl. Wolf,
Raznoterosti.
Cerkvene vesti. fVJsled ime)nbva,nja višjega dvornega kaplana dr. Seidla za d/Vornega župnika in vsled imenovanja dvornega župnega vikarja dr. Lehnerja za profesorja dogmatike na clun /skem. vseučilišču, bosta imenovana z.a c, in kr. dvorne kapelo dva nova dvorna kaplana. Kakor izvemo iz povsem zanesljiv/ega vira, bo vzet en nov dvorni kaplan
Stran 3,
nji	- imenuje ste tukaj doseda-
J ] ,mP[4sar pri sv- Stefanu 3r- Maks Brenner jugu 8 b° Pa yZ6t iz neke nenemàke škofije na
naslednii^nS- 8luž?®; Prestavljeni so 1 iz Gradca tabeli Jožrf p praktlkanSe: Artur Veržan v Pon-zusphV/cr Ž TaEv ^ellst v Ptuj’ Maks. Sluga v Mürz-
tineto vgjuaennburgePPan V K”!tleI,eW Umi Mar-
*	,,Iz l)0Htlčne službe. Okrajni komisar v Celin delaIranC Ratej’ ie poklican v ministrstvo za javna
•	v ^eška pisateljica Kunetìcky izvoljena v dežel-V - ZbOIčnP^ deželaozborsfcih dopolnilnih volltrah v o-
^• Mlxado'BoIeslavskem àa Češkem je bila pri ožii
IahKunlbckv’13 i t- m’ iz™ljena ^eška pfsatelji-ca ivu.hßticky za deželnega poslanca, Ker deželni zakon mč ne določa o ženski kot deželnozborskem po
kaTa^RnzsSTi1	bržčas ne izda cortili-
»t«	g0t0TO ‘Wa™ «*-
lic i Kškefnev Po^neb. V sredo se je vršil v Liub-
PorabiH toelnril>de-eŽbi Ašker0e^ P°greb. Liberalci so poraoiJi to priliko m so napravili iz pogreba svobodo miselno demonstracijo. Ce je bilo
aia;KPa naj imal° svoje otročje veselje. Ob odprtem
Et&KiLstanR0V°MH-dr' I.l69i0’ Hrvat dr- Bazala in niioin mistan, — Naj v miru počiva!
čevi JnrHè-U° tem°. „Slovenski Narod“ je ob Ašker-čevi smrti iz svoje jezikovne zakladnice poiskal vse
JV«?rnh°H1Se-ln'i in naprednjaške fraze. Pa se mu godi ® svobodomiselnimi izrazi ravno tako, kakor se godi \ obče naprednjaškemu svobodomiselstvu na Sloven-skem — namreč pray slabo. Med drugimi ponesreče mmi frazami, ki jih je posvetil „.Slovenski Narod“ nesrečnemu pesniku, je tudi ta, da so ga njegovi svobodomiselni pristaši položili — v večno temo. Prosvitlie-nega pesniškega duha položiti v večno temo — kajneda, slaba usoda?.! In ta, ki so ga položili svobodomi-seici v večno temo, je po besedah dr, Ilešiča: „Naš kralj Matjaž.“ Torej svobodomiselni slovenski kralj Matjaž — v večni temi! In temu svobodomiselnemu Slu Matjažu v večni temi je socialni demokrat Kri-s an zakihcaL Na svidenje! 1 Torej je bridka usoda slovenskega svobodomiselstva, ki bi kaj ralfc igralo
rnA?°imr^a ¥^aža - veöna tema! „Slovenski Narod bo ze vedel,
^i Liber?Ici povsod enaki- Liberalci so največji Sf.1;* slovenskega naroda, to smo že neštetokrat ii ibili m dokazali, a xalibog je še vedno nekaj zaslepljencev, ki se ne dajo prepričati, in posledica je, da mora vsled liberalne izprijenosti trpeti cel narod. Evo yam nov slučaj : Pred leti so ustanovili slovenski rodoljubi na Goriškem „.Trgovsko in obrtno zadrugo“ ki je v začetku krasno prospavala in obetala zelo ve-i1, Ioda v nesree° Soriških Slovencev se je posrečilo liberalcem, dobiti zadrugo v roke, in prišlo je kar se zgodi povsod, kjer imajo liberalci svoje umazane roke zraven: prej cvetoče podjetje je pričelo hirati m sedaj prihaja iz Gorice žalostna vest, da se vrsi v nedeljo izvanredni občni zbor omenjene zadruge, z dnevnim. redom : razdružitev zadruge. Kakor so liberalci že pri nas zapravili z raznimi podjetji in pri raznih zadrugah stotisoče ljudskega denarja, tako delajo tudi na Goriškem, Ne moremo pionoviti dostikrat dovolj svarilo: pred liberalcem pazi na žep!
Vsenemcl rogovilijo. V soboto, dne 15. t, m. zvečer ob 8, uri .se vrši v Mariboru pri Götzu vsenem-ška slavnost v proslavo Schönerer jeve 701etniee, Tozadevni plakati, ki so nabiti na mariborskih ulicah, vedo povedati, da se vrši to slavijo „am 15, des Brach-mondes“. Tega seveda mariborski špisarji ne razumejo, ker njihova nemščina ne pozna nikakega „Brach-monda“, zato so vsenemški aranžerji, ki poznajo mariborske papenheimovce, iz previdnosti pridejali besedi „Brachmond“ v oklepaju „juni“. No, vidite, pa je domovina rešena! Mariborski „Nemci“ so sedaj toliko srečni, da vedo, kdaj naj gredo k Götzu, če hočejo okušati eno dolgo vjšenemško klbbaiso, katero bo prinesel đo sita znani Franko Stein, ki bo na omenjeni slavnosti govoril-. Za patriotični Čut_mariborskih in sploh spodnještajerskih Nemcev je kaj značilno, da so povabili kot govornika onega Steìna, ki je javno priznal, d.a hočejo avstrijski Nemci pod Hohenzolleree. Posebno pikantno je, da taki ljudje, ki vedno škilijo pod1 prusko pikelhaubo, pri vsaki priliki vedo povedati cele povesti o „jugoslovanskih izdajalcih“. Wes das Herz voll ist, des geht der Mund über,
Vzgojevališča za vsenemštvO in nič drugega so razna nemška telovadna društva pod imenom „Jahn“. To jasno kaže dejstvo, da je na plakatih za Schöne-rerjevo slavnost v Mariboru podpisanih več telovadnih društev „Talin“, tako iz Maribora, Studencev, St. lija' itd, Ce vabijo ta društva na vsenemško slavlje, potem vlada v njih tudi vsenemški duh, potem se v teh društvih tudi vzklika, kot so kričali vsenemški poslanci v državnem zboru:	„Hoch Bohenzollerji!“
Res, prizor za bogove! Pod Franke Steinovim „patri-otičnim okriljem se vzgaja spodnještajerska nemška mladina, Felix Austria?!
Germanen verband („AlldeutschIand“ Marburg, je tudi podpisan na vabilih k Schönererjevemu večeru. Zanimivo je, zvedeti, kakšni tiči se zbirajo o-krog tegai društva. Gotovo je med temi „Germani“ več c e s, k' r, uradnikov ali uradniških aspirantov, mogoče nekateri celo z „nemškimi“ končnicami „iö“ in „Čič“, Dobro bi bilo to izvedeti že zaradi tega, ker bo prišla službena pragmatika nazaj v državni zbor in. bi se splačalo, pri tej priliki nekoliko natančnejše baviti se z vprašanjem, kako se strinja s c. kr, avstrijskim uradnikom, ki ga plačuje avstrijska držai-
va, <Ia je član društva „Alldeutschland“, da zasleduje težnje, ki so protidržavne, V tem oziru bi bilo treba izpregovoriti Še marsikatero jasno besedo in je dr* Koroščeva beseda o „odvisnosti zvestobe“ zelo ak-tuelna. Gojiti gada na lastnih prsih, je celo za avstrijske razmere nekoliko preveč tragikomične, pa storilo se ne bo vseeno pič* V naši monarhiji se rajši zasleduje mladoletne nedolžne dijake radi veleizdaje, kakor pa da bi se stopilo na prste ljudem, ki hrepene fto hohenzollerskem „Alldeutschland“, dokler ga pa ne dosežejo, hladni do srca dobro žive ob avstrif-ski mizi. Ni je skoro neumnosti, ki bi v Avstriji ne veljala za princip.
Prvi dvekronski novec so daroviali „(Slovenski Straži“ sledeči rodoljubi: dr, Anton Medved, profesor v Mariboru, Martin Frece, trgovec v Stari vasi in Rudolf Raktelj, župnik na Bizeljskem. Naj bi Še vsak Slovenec in Sloyénka, ki dobi v roke prvo dve-kronko, isto podaril „Slovenski Straži.“ Hvala rodoljubom;
Lega nazionale, italijanski Schulverein, je imela dne 9. t. m, svoj XIII, občni zbor v Pergjne na Tirolskem. Italijanski listi poročajo kot navadno v velikih in vznešenih besedah o tem dogodku, ki je baje nekaka historična točka v njihqyem „patrijotič-nem“ delovanju. („,Tam na južnem Tirolskem so se zbrali bojevniki za italijanstvo, kjer živijo krepki hribovci in ženske veselih oči, ki vcepljajo otrokom že z mlekom ljubezen d‘o italijanske domovine, l’a-more per la patria italiana“, tako pišejo. Na kongre-su so bili delegat j e 139 skupin. Zanimivo je blagajniško poročilo. Leta 1911 je imela Lega nazionale premoženja 1,128.382 K. Posamezne skupine pa dohodkov: jadranska 234.411, tridentinska 160,329, dal matinska 122,332 K, So to gotovo prav lepe svote, ki morajo podžgati naše delo za „'Slovensko Stražo.“ Da se ta kongres ni končal brez govora o italijanski univerzi, to si lahko mislimo. (Govoril je o tem-le predmetu atfvo’kiajt Stefanelli, češ, zato ne da avstrijska vlada Italija/nom lastne univerze, ker se hoče nad njimi hudobno maščevati, „per una maligna vendetta.“ Ubogi Italijani, in vendar ilnajo v Avstriji vse, kar jim poželi srce. Vlada jih je tekom desetletij na rijčun Slovencev in Hrvatov že tako razvadila, da se zdaj včasih kujajo kakor ,,jrazdartani“ otroci. Seveda so sklenili tudi tozadevno resolucijo. Govorili so še razni drugi govorniki in pri banketu se je oglasil tui.M župan Bombig iz Gorice, ki je prinesel v Perglne „il caldo saluto della mia Gorizia“' (vroč pozdrav njegove Gorice), Slovenci, posnemajmo Itar lij an e in delujmo ' za našo obrambno društvo „Slov. Stražo.“
„Domoljub“ praznuje 2oftetnico. Pred 25 leti, to je leta 1888, dne 5, julija, je izšla prva številka tega med Slovenci najbolj razširjenega katoliškega ista. Številka dne 5. julija t. 1. bo izšjla v slavnostni obliki. Ustanovil je list seCanji prelat Andrej Ka-lan v Ljubljani; bil je njegov prvi urednik. Slo-vencu Bhza, se drnga polovica leta! Vsak naročnik „btraze“ naj v teku, meseca julija r pridobi vsaj še enegia na)ročpika ! Idite z vsem ognjem in z vso vne-n(P na pridobivanje novih naročnikov, saj je list „btraza“ neustrašeno in neupogljivo glasilo za pravice katoliških štajerskih Slovencev. Le tedaj če cl1*1 'sak katoliško misleči Slovenec svojo narodno dolžnost, bo tudi neustrašeno glasilo štajerskih Slovencev doseglo primerno tako častno število naroč-
Domoljub^61'™ Se °b Pedridvajsetlefcnici ponaša
Srečni Dunaj. V soboto dne 8. t. m. je bilo pri dunajskem mestnem davčnem uradu, vplačanih osem milijonov kron kot zapuščinska pristojbina po baro-nu Rotaildu. Dunajiska občina pa dobi letos še dva nmijona, kron iz zapuščine umrlega vitega pl Gut-manna.	*
Dopusti za Čas žetve so letos ta(ko-le določeni: Pešpolki štev 7 17., 19., 27., 32. in 97, lovski ba-aljoni štev. 7, 8, 9, 11, 19, 20, 24 in 29, gorski artiljerijski polk Štev. 3 od dne 1. do dne 21. julija Prvi turnus trdnjavskega topničarskega polka Štev.
4.	od dne 1. do dne 21. julija; pešpolka štev. 47 in od dne 6. do_ dne 26. • julija); bosensko-hercegov-ska pešpolka štev. 2 in 4 od dne 8. do dne 28. julija; lovski bataljoni štev. 5, 17 in 21 od dne 14 juli-ja do dne 3. avgusta; trdnjavski artiljerijski polk štev. 3 od dne 4. do dne 24. julija, drugi turnus trdnjavskega artilerijskega, polka štev. 4 od dne 26 avgusta, do dne 15. septembra. Kolikor to dopusti služba, se dovolijo dopusti tudi ob vinski trgatvi. Za brai?bo se ie žetveni dopust tako-le določil: dezejnobrambni 1 polki štev. 3, 4, 5 in 27 od dne 30 junija do dne 19. julija, deželnobrambni polk št 26 od dne 6- do dne 26. junija.	P
m nwS°rneni* fL’uštvu za slovenske' visokošolce na Dunaju So v času od dne 20. aprila) do dne 4. ju-
darovali: 60 K: posojilnica v Logatcu; 29
h: Ivan Škerlj, sodni nadsvetnik in predsed-ik novomeške čitalnice kot čisti donesek v prid društvu prirejenega komornega večera; po 20 K- 'Savinjska posojilnica v Žalcu, dr, Franjo Kalan, c. kr. sodnik v Ribnici, Notranjslja posojilnica v Postojni, dr. Josip Oblak, odvetnik v Ljubljanil iz neke kaz. poraynavè. Josip Dobida, c. kr. dvorni svetnik, in dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in državni poslanec v Ljubljani; 6 K: radovljiški rodoljub po gospodu L Šlibarju, pravniku na Dunaju; po 5 K: J, Smo-dej, notar v Velikih Laščah, dr, Andrej Kuihar, no-tar v T'rebnjem, Anton Cajrli, notar v Žužemberku, in Dton Ploj, notar v Črnomlju; 2 K: dr. Stef. Rajh,
odvetnik v Ribnici, skupaj 237 K 52 h. Društveni odbor se iskreno zahvaljuje za vse prejete darove in prosi, ker bo moral tudi tekoči mesec razdeliti do 1000 K med dijake, za; nove prispevke pod naslovom društvenega blagajnika:	dr, Stanko Lapajne, dvor-
ni in sodni odvetnik na Domaju, I., Brìiunerstrasse štev. 10,
Naš cesar. Vkljub' visoki starosti in vkljub1 napornim reprezentacijskim dolžnostim v zadnjem Času, je naš cesar včeraj zjutraj zajahal svojega konja in napravil pol ure trajajoč izprekod v galop na svojem konju „Che Brat“. To je pač najboljše znamenje, da je zdravstveno stanje cesarjevo naravnost izborno.
Graškim rojakom priredi dne 16, junija t. 1, društvo sv. Marte veliko veselico z vsaklojakim vs-poredom v vseh prostorih društvene hiše, Pozlvlje-mo torej graške rojake, da se je udeleže v kar naj-večjem številu, osobito, ker je čisti dobiček na|men-jen društvu samemu, ki ima nalogo, skrbeti za brezposelne slovenske služkinje. Poštene in prijetne zabave bo našel vsakdo dovolj. V pfritliČju bo kratkočasil ljudi s svojo spretnostjo velik trebušni umetnik na eni strani, na drugi strani se bo pa uka,željnim Gračanom nudila, prilika, ogledati si Postojnsko jamo in druge znamenitosti narave. V I. nadstropju bo tamburaški zbor skrbel za zJjbavo veselih ljudi, še višje bodo pa našli primeren prostor tudi oni, ki ne iščejo pozemeljske zabave. Tu se bo namreč igrala prelepa igra „Sv, Cita,“ Razen tega nas bo obiskati ta dan eden največjih cirkusov in ena največjih potujočih gledaliških družb, kjer bodo kazali svetovni mojstri svojo umetnost. A kar je mtj/večje vrednosti, ta dan bo vsakemu mogoče poskusiti svojo srečo pri srečolovu, kdor pa tam ne bo imel sreče, jo bo gotovo naštel v ribniku, Torej ne zamudite te lepe prilike in pridite gotovo popoldan v Prokopigasse št. 12. „Sreča Te išče, um Ti je dan, 'našel jo bodeš, če nisi zaspan.“
Alkohol in duševne bolezni, Statistike kulturnih dežel kažejo žalostno sliko o vedno napredujočem uživanju alkohola in o groznih posledicah tega uživanja, Pijančevanje se širi in peha ljutiti v bedo in bolezni. Od leta 1877 do leta 1879 je bilo (LManih v bolnišnice na Nemškem zaradi alkohola 12,836 oseb in 25156 osebam se je vsled pijače omračil um. V letu 1889 je narajstlo število bolnikov vsled'1 alkohola na 33.065 in v norišnice je bilo oddanih 3809, Leta 189© je bilo oddanih v bolnišnice 65.443 oseb, v norišnice pa 7394. V teku 25 let se je število bolnikov vsled neizmernega uživanja alkohola popeterilo, število onih, ki so prišli v norišnice pa potrojilo. V švicarskih norišnicah je bila od leta 1900 do 19105 ena petina vseh mošjkih zaradi alkohola. Uživanje alkohola in dedne bolezni na umu so v najtesnejši zvezi. V norišnicah je bilo od 5504 moških 1748 in od 4868 ženskih 1170, ki so imeli stariiš»-alkoholike. Na kongresu italijanskih Zdravnikov, ki delujejo v norišnicah, se je konstatiralo, da je 13.8 procentov moških in 1.9 procentov ženskih v vseh norištnieah, katerim se je omračil um vsled neizmernega uživanja alkohola. Ako se prištevajo š& oni bolniki po norišnicah, pri katerih je alkohol indirektni povzročitelj, naraste število na 18.2 procentov. Te številke govore dovolj razločno in jasno o škodljivem vplivu žganih pijač.
Štajersko.
Mariborske novice.
Tretji zrakoplovni polet v Mariboru. Prihodnjo nedeljo ob 8. uri zjutraj, mogoče nekaj poprej, se vrši v Mariboru tretji polet zrakoplova „Nadvojvodi-nja Margareta“, Kot vodja zrakoplova bo fuggirai vseučiliščni profesor pl. Ficker, ldot pasažirji bodo nadporočnik' Macher in dva druga graška športnika. Tokrat poleti „NadVojvodinja Margareta“ bržčas v smeri proti Koroški,
Iz porotne dvorane. Alojzij Cerne, stavbni risar, je bil dne 10. t. m. radi prestopkov po paragr. 127 in 128 obsojen na dve leti težke ječe, — V gostilni pri Krajncu v Št. Lenartu, v Slovenskih goricah so se dne 25. svečana t. 1. (pri neki veselici sprli in, kakor je že pri nas žalibog na/vada, tudi stepli- Pri tem je posestnik Steinb^uer bojda s pestjo tako vdaril posestnika Vindiša po levem očesu, da mju je slednje izteklo. Od tistega dne slabi Vindišu tudi vid desnega očesa, tako da bo najbrže popolnoma oslepel. SteiUbauer je priznal, da je „ruka!“ Vindiša za telovnik, odločno pa je zanikal, da bi ga bil udaril. Tudi priče Vindiša niso mogle reči, da bi bil Steinbauer Vindiša udaril. Vini'Š je zahteval pri obr.. navi od Steinbauerja 1000 K odškodnine. Steinbauerja so obsodili na štiri mesece navadnega zapora ter plačila 300 K Vindišu za izteklo oko.
Iz porotne dvorane. Požig. V noči 27. januarja t. 1, je nastal v hlevu viničarja 'Jurija Vrusa v Ciringi pri Mariboru požar, ki je le-tega popolnoma upepelil. Ko sta se vzbudila Jurij Vrus in njegova žena ter hotela ven, da bi rešila klar je bilo še možno rešiti, nista bila v stanu odpreti vežnih vrat. Po dolgem trudu se jima je posrečilo, priti skozi eno okno na prosto. Vežna vrata so bila zatvorjena od zunaj z debelim hlodom in zavarovana z močno vrvjo. Iz u-pepeljenega hleva je izginila tudi krava, vredna 240 kron, ki so jo našli pri viničarju Antonu Menhartu. Le-ta je povedal, da jo ima od nečaka, 23 let starega
Fr, Menharta, Ko so tega prijeli, je skušal spraviti v zapor tudi strica Antona in nekega dekleta, Češ, da je bilo le-to svoj Čas njegova ljubica, ki je umorila dete — sad prepovedane ljubezni — in je potem zakopala. Vse te obdolžitve so bile popolnoma izmišljene. Fr. Menhart je bil radi požiga, tatvine in omenjenih laži obsojen na 10 let težke ječe, — 18 let stari Ivan Kapun je bil 'še-le nekaj mesecev hlapec ori posestniku iq krčmarju Francu Roškerju v Rancali pri Mariboru. Nekako 10, marca t. 1. se mu je pa nenadoma zahotelo po svobodi in zahteval je od svojega gospodarja, da mu naj da poslovno, oziroma delavsko knjižico. Rošker mu je rekel, da mora 'še nekaj dni počakati, To je Kapuna tako vjezilo, da je začel groziti Roškerju s tem, da mu bode požgal, Ker le-ta le Še ni hotel dati knjižice, je Kapun v noči dne 16, marca vžgal gospodarsko poslopje Roškerjevo, ki je pogorelo do tal ter napravil s tem škode 7000 K, Kapuin je vse priznal in bil obsojen na 5 let težke ječe. — Dne 12, maja t. 1, je bila v kremi Lovra Petovarja v Jeruzalemu pri Ljutomeru veselica tamošnje Požarne brambe. Proti večeru je nastal med fanti prepir, a iz tega kmalu tudi pretep, ter je neki kovaški pomočnik Tone Kemernovič dvakrat mahnil z nožem po glavi fanta Ivanšiča, Ivančič je skočil za Kemenovičem- v verando in mu porinil svoj nož daleč v prsa, oziroma v srce, tako, da je KemenoviČ že v naslednjih tre-notkih izdihnil, Ivanšič je bil radi tega. dejanja obdolžen hudodelstva uboja. Pri obravnavi je Ivanšič vse priznal, a odločno trdil, da ni zabodel Kemenoviča z namenom, ga usmrtiti. Kar je naredil, je naredil le zato, da bi ubranil sebe, kakor tudi druge pred na-daljnimi grozodejstvi Kemenoviča, ki se je bil že kar začetkom prepira izrazil: „Danes mora teci kri, dokler bo migal moj mezinec,“ Porota je oprostila Ivanšiča od uboja in ga spoznala krivim samo prestopka proti telesni varnosti, Ivančič je bil obsojen na 8 mesecev lahkega zapora.
Zahvala. Mariborski gimnazijci, ki so s krasnim vspdhom ' priredili dne 9. t. m. v Slov. Bistrici predstavo v korist Dijaški kuhinji v Mariboru,, se zahvaljujejo vsem, ki so z besedo in dejanjem podpirali njihovo prireditev. Pred vsem izrekajo najsrčnejšo zahvalo velečastitemu gospodu (profesorju dr. A, Medvedu za pokroviteljstvo in skrb, dalje slavni slovenjebistriški posojilnici za brezplačno dovoljenje odra in dvorane, Čitalnici in prečastitim gospodom duholvnikom za agitacijo, posebno vrli in velezasluž-ni gospici A. Janežičevi, ki se je z vso vnemo požrtvovalno trudila za njihovo prireditev; zahvaljujemo se nadalje našim izvrstnim gospodičnam Igralkam, ki so vtis naše predstatve izdatno izboljšale, slavnemu Dramatičnemu društvu ' v Mariboru za brezplačno posojilo garderobe in dovoljenja vaj na odru ; slednjič prečastitemu duhovstvu za krasen obisk in vsemu občinstivu, ki se je z obilno udeležbo spomnilo naše Dijaške kuhinje.
Solnčnik se je našel v nedeljo po veselici na Činžatu v vlaku ob 11. uri po noči. Dobi se v trgovini gospoda Weixla v Gosposki ulici.
Pamet jim je zavrela. Ker so priredili mariborski slovenski gimnazijci pretečeno nedeljo v Slovenski Bistrici neko povsem nedolžno veselico z igro, ki ni imela niti najmanjšega političnega znaöaja, in je bil Čisti dobiček namenjen za Dijaško l^Rhinjo v Mariboru, je to nekega germanisjkega doplsuna „IMarbiupgerce“1 ! tako razjarilo, ' da je Čisto iz sebe. 'Sanjari o ustanovitvi Sokola v Slovenski Bistrici in Bog ve, o čem še vsem. Da pa sodeluje nemško dijaki vo stalno pri nemških prireditvah, ki so naravnost naperjene proti Slovencem, to pa tega. nemškega, poštenjakoviča ne vznemirja. (Mogoče M pa imel hvaležnejše delo kot je denunciranje slovenskih dijakov, Če bi skrbel, da nemški dijaki ne bodo več vganjali takih orgij pijančevanja in nenravnosti, kot so jih nedavno v Melju. Hic R/hodus . . .
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Spintre, o. kr. profesor, 2 K; hranilnica in posojilnica na Dolu 20 k:	slovenski sedmošolci mariborske gimnazije na-
mesto venca na groib profesorja dr. Sorna !1,5 K; Je-zovšek notar na Vranskem, namesto venca na grob nadsvetnika Josipa Rotnerja 10 K; Volčič, župnik, vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom stotero Bog plati !
Celjske novice.
Izlet orglarske šole v Celju se je vršil v nedeljo dne 9. t. m. k Sv, Krjžu tik Rogaške Slatine. Izleta so se udeležili vsi učenci orglarske šole ter več drugih Celjanom. Izletniki so si ogledali najprvo zdravilišče Rogaško Slatino. Po večernicah je bil v cerkvi cerkveni koncert, pri katerem so igrali letošnji absolventi. Po koncertu so učenci vprižorili v Čitalnici Bralnega, društva enoclejansko burko: „Krčmar pri zvitem rogu“, katera je občinstvu zelo ugajala. Čitalnica je bila do zadnjega kotička napolnjena. Po igri je sledil na vrtu gospoda Franca Ogrizeka. pevski koncert, kateremu je prisostvovalo tudi več odličnih kopaliških gostov. Po končanem vsporedu se je občinstvo veselo razšlo z zavestjo, da je preživelo zopet par veselih uric. Izletniki so se z večernim vlakom veselih src zopet vrnili nazat v Celje.
Občinske volitve. V pondeljek dne 10. junija so se kršile občinske volitve iz tretjega; razreda. Trajale so od 9. ure dopoldne do približno 5. ure popoldne. Izvoljeni so za ddbornike: dr. Henrik plem. Jalbornegg, Janez Korošec, Karl Morti, Anton Neu-
brunner, Maks Rauscher, Karl Teppei, Avgust de Toma in dr, Fric Zangger, za namestnike pa Bogomir Grad, Friderik Hoppe, Franc Vollgruber in Janez Antlej. Zanimivo je, daj je oficijelni kandidat za namestnika Jože Kirbiš propadel in bil namesto njega izvoljen, Janez Antlej. Kirbiš je dobil komaj 62 glasov. Med odborniki je dobil najmanj glasov dr. Friderik Zfangger. — V torek dne 11. t. m. je volil drugi razred, : Izmed 65 volilcev jih je došlo na v o-lišče 34. Izvoljeni so soglrjšno, nemšjko-nacionulm kandidatje: Rudolf Costa-Kulm, Franc Karbevc, Danijel Rakusbh, Fric Rasch, Jože Rebevšek, Gustav Stiger, Leopold Waiqbrechtsamer in Robert .Zangger. Namestniki so:	Franc Zeder, Janez Mastnak, Lu-
kež Putan, Franc Ranzinger. Slovenci se volitev niso udeležili,
____	Ptujske novice.
„Štajerc“ baje pravi — čitam te šnopsarske kuge ne — v odgovoru na proieglor Kolaričev dopis, da pove ime dotične dekle, kajdtjr mu „Straža." razodene, kdo ni pustil svoje dekle na veliko noč 'domov. Na to mu lakonično odgovorimo: „’Vedno tisti, ki vprašal“
„Slovenski Narod“ od dne 11. t, m. komentira neki dopis iz Ptuja. Povemo mu, da ni iz; 'daleka toliko povedal v celi klobasi, kakor dopisnik v enem samem stavku. Ne gre v tem slučaju toliko za osebnost. temveč za načela!
Mil. g. proštu so v petek po Delovem vrezali na kolenu, kjer se mu je nekaj nabiralo. Ta teden ne more maševati; želimo, da bi že kmalu .zopet o-kreval !
Ljutomerske novice.
Dar. Gospod dr. Grosgmann je podaril Podpornemu društvu Franc Jožefove šole v Ljutomeru 10 K, za kar mu izreka tem potom društveni Odbor srčno zahvalo.
Za dijake. Na prijazen poziv gospoda Veseliča se je na gostiji gospoda Mihaliča v Ljutomeru nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru znesek 6 K 20 vinarjev.
Kdo vzdržuje v Ljutomeru nemštvo? Naši c. kr. uradniki. Pri zadnjem občnem zboru tukajšnje podružnice nemškega Schulvereina, ki se je vršil v hotelu S olir airi,! (Herodi), je bil izvoljen sledeči odbor: načelnikom, mesto odstopivšega o. kr. okrajnega sodnika Fehleisena, gospod Hans Reijsinger, c. kr. uradnik pri davčnem nadzorstvu ; njegovim namestnikom gospod Richard vitez Leonarde, Špar,kasni kontrolor in vpokojeni c. kr., vojaški oskrbnik; tajnikom gospod Karol Wirth, Šparkasni knjigovod-fa; njegovim namestnikom učitelj gospod Kalcher; blagajnikom gospod Tlšchataritsch (Catatarič), c. kr. sodni oficijal ; njegovim; namestnikom hotelir gospod Herndl, h kateremu naši Slovenci tako radi Nahajajo na gulaš in pivo. Kot delegat pokrajinske skupščine je bil izbran naš c. kr. notar in župan gospod Tihurn ; v odbor otroškega vrtca c, kr, uradni zdravnik gospod dr. Varda in c, 'kr. oficijaT Hans Paik (Pajek).
V Bahiucih je umrl naloma Ferdinand Stau-digl, posestnik „Wagenhofa.“
Poročil se je tukajšnji stavbeni mojster gosp. M. Mihalič z gospodično Rozalijo Kotnik iz Stročje-/Vasi, ki nam je Še v dobrem spominu kot izborna in ljubka igralka na gledališkem odru našega bralnega društva. Obilo sreče!
Trboveljske novice
Trbovlje. Trbovljska premogokopna družba je prodala svojo tovarno stekla v Zagorju ob Savi pred kratkim dobro znani tvrdki Viljem Abelovi dediči v Hrastniku.
Ormožke novice.
Umrla je pretečeni teden v Hiumu pri Ormožu viničarka M. Lesničar, stara blizu '90 let. Rajna je bila stara mati štajerskega urednika liberalnega ljubljanskega „Slovenskega. Naroda.“ Naj jv miru počiva !
Sestanek. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 16. t. m. takoj po rani sveti maši sestanek v društvenih prostorih. Vsi udje in tudi drugi dobro misleči možje in žene ste u-ljudno vabljeni, da gotovo pridete. — Društveni odbor.
Mladeniška in Dekliška zveza im,at e v nedeljo dne 16. t. m., popoldne po večernicah svoj redni mesečni sestanejk. Nastopi tudi govornik iz lenartske in govornica iz središke župnije. Pridite polnoštevilno.
Slomšekova slavnost. Dekanijski odbor mladeniških zvez ormoškega okraja je sklenil v proslavo obletnice Slomišekove smrti prirediti dne 7. julija t. 1. pri Sv. Tomažu pri Ormožu velik mladeniški tabor. Tudi tamošnja podružnica „Slovenske Straže“ priredi isti dan večjo Slavnost, Vsled čdsar • se vsa cenjena društva v okolici pozivajo, da ta dap napravijo izlete k Svi Tomažu in odložijo morebitne prireditve na drug Čas,
Drugi kraji.
Sv. Magdalena v Mariboru. Podružnica naše „iSlovenske Straže“ pri Sv, Magdaleni ima v nedeljo dne 16. t. m. popoldne po večernicah v društveni sobi mesečni sestanek.
St. Lovrenc nad Mariborom. Dsi pose'stnìki nekega Pohorja, posebno pa lastniki vodnih sil, se
s tem vabijo na protestni shod proti krivični vladni predlogi novega vodnega zakona, ki se bo vršil na praznik s'v. Petra in Pavla dne 29. t. m. ob 11, uri dopoldne v gostilni gospoda Kodra ’ v trgu St. Lovrenc nad Mariborom, Porböat prideta'gospoda poslanca dr. Korošec in Pišek, Radi velike ' važnosti shoda je želeti, da se ga polnoštevilno udelež|ite brez ozira na strankarsko mišljenje, ker se tukaj gre le za skupne zadeve kmetijstva.
Sv. Lovrenc nad Mariborom, Včeraj dne 13. t„ m. je tukaj umrla gospa Avgusta Sphuchay, poštar-1 jeva soproga, stara 38 let, rojena Dunajčanka).
Št. Lovrenc nad Mariborom, V soboto dne 29. t. m. (praznik sv, Petra in Pavla) se Vriši v gostilni gospoda Pernata ' po večernicah oböni zbor naše Kmečke hralpiee in posojilnice. Na občni zbor pride govorit gospod nadrevizor Vlavimir Pušenjak iz Maribora. Pričakuje se obilna udeležba 1 vseh 1 članov, vlagateljev, kakor tudi vseh drugih, kateri se zanimajo za napredek kmečke organizacije.
Pram. Jože Stern, občinski ubožec v Loki, hodi od hiše do hiše, da se preživi. V pondeljek pa je bil v Loki od posestnikovega sina Jožefa Lešnika iz Ranč na zelo surov najčin napaden in poškodovan. Lešnik je zgrabil Sterna in ga s tako močjo vrgel v bližnje drevo, da je zadobil na obeh rokah poškodbe, vsled katerih je moral v bolnišnico.
Vuhred. Jurij Goričan, težak pri Francetu Vin-šeku v Vuhredu, je peljal v torek poln jvòz desek domov. Na potu se mu pa stre os, vsle’d česar se je voz prevrgel na Goričanai. Goričan je zädobil več poškodb in ima potrtih več reber. Ranjenca so takoj drugi dan odpeljali v bolnišnico.
Ruše. Na praznik sv. Petra in Pavla bo v Rušah v prostorni Repolhskovi gostilni in na vrtu velika narodna slavnost, ki jo priredi ruška skupina .Jugoslovanske strokovne zveze. Cisti dobiček se porabi za razne niarodne namene, pred vsem za Dijaško kuhinjo v Mariboru, 'Že sedaj vabimo vsa naiša druSftva v bližini Ruš in M'aribora, da nas ob tej priliki posetijo. Z ab ai v a bo izborala: godba, petje, Šotori itd. Na Petrovo pohitimo v Ruše! Natančni spored se še objavi.
Št. Lenart v Slovenskih goricah. Cenjeni gg. župani, občinski odborniki, možje in mladeniči išent-lenartskega okraja! V nedeljo d;ne 16, t. m- priredi Katoliško politično društvo za šentlenartski okraj pri Slv. Lenartu v Slovenskih goricah v Arnuševi dvorani ob 9. uri dopoldne shod županov. Poročajo na zborovanju gospodje poslanci dr. Korošec, Pišek, Roškar in drugi. Predmet zborovanja bodo v prvi vrsti županske, oziroma občinske zadelve, kakor avtonomija občine, prenešeni delokrog županov, domovinska pravica, podpore, 'melioracije, uradno poslovanje itd. Dnevni red: Dr, Korošec: Avtonomija občine, od 8. do 9, ure. Pišek: Važnost, način sejmih sklepov, razmerje občinskih uradov do prebivalstva in do oblast, od 9. do 10, ure, Roškar: Domovinska pravica, podpore in prenešeni delokrog, občine, od
10.	do 11. ure. Razprava in razgovor od 11. do 12. ure. Po zborovanju še vrši občni zbor političnega drašjtva z običajnimi društvenimi poročili. O državno in deželnozborskih zaotejvah govorijo gospodje poslanci. Župani! Vaš shod je silno vajžno zborovanje! Naj ne izostane noben naš župan ! Razume se, da so vabljeni tudi vsi drugi našli možje in mladeniči. Zborovanje županov je ob enem j.iven shod zavednih mož šentlenartskega okraja. 'Svetuje se, da pridejo udeleženci1 iz oddaljenih občin k rajni službi božji k Sv. Lenartu, da sle ob 9. uri zborovanje lahlko prične. Župani, možje, mladeniči! Žrtvujte nekaj truda in časa! Agitirajte za shod in pridite v obilnem številu!
Jarenina. V proslava1 SOletnice Slomšekovo ■smrti priredi naše bralno društvo dne 28. julija 1.1. veliko veselico. Ker se še starejša ljudje živo Spominjajo delovanja nepozabnega napi Slomšeka, zato hočemo SOletnico slovesno obhajati. Dne 16. maja t. 1. je preteklo ravno 5|1 let, kar se je premilöstni vladika tudi v Jarenini mudil ter med drugimi obiskal tudi Schmirma,ulovo, sedaj Supaničevlo hišo v Vajgnu.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V soboto dne 8. t. m. popoldne je nastal 'med mesarskim pomočnikom Jožefom Solakom in mifl hlapcjem mesarja Miklavža Zaoralo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah prepir, pri katerem je hlapec Solatka z ročico tako vdaril po obeh rokah, da. je moral slednji vsled* poškodbe poiskati bolniško pomoč.
Slov. Bistrica. V nedeljo dne 9. t. m. popoldne sta se Florijan Gajšek, želarsfci sin na Devini pri Slov. Bistrici, in pa težak Leopold Zlidovnik, doma istotam, meH seboj sporekla. Posledica tega prepira je bila, da je Zidovnik potegnil iz žepa nož in z njim Gajšeka sunil v levo ramo ter ga s tem težko ranil.
Slov. Bistrica. Notranje ministrstvo je poslancu Pišeku, naznanilo, da se je za slovenjebistriŠki.o-kraj tistim občinam, ki so po škodi po suši za podporo prosile, dovolilo 22,000 K1-, katera styota se bo v kratkem razdelila. Skoda se je cenila na 123,000 K, pa oglasilo in prosilo je za podporo le 13 občin. Ce tedaj vise občine ne dobijo podpore, so same krive, da niso dotične spise izpolnile in okrajnemu glavarstvu predložile,
Vrhovdol. ’Jurij Šauperl, viničar pri Rosma-nitu v Hrastju, občina VirhoVdol, in pa njegov sin Ludovik sta se v torek dopoldne pri košnji skregala.
Ker se je sin branil dalje kositi, je zgrabil oče za koso in z njo sina vdaril po levi roki, vsied Česar je zadobil slecÜnji' veliko rano in je še tisti dan odšle! v bolnišnico,
Konjice, 12. junija. Volitve v okrajni zastop so danes dovršene z glasovanjem odposlancev kmečke skupine. Prišlo je 46 volilcev, 1 Izvoljeni so z 36 do 46 glasovi sledeči gospodje: fClarici I|va(n, Konjice; dr. Rudolf Ivan, Konjice ; Winter Josip, Zjreče ; AL Cvahte, Ličenica; Z.idanščk Jurij, Skedenj; Kosel Franc, Loče; Sadek Matija, Sv. Kuniganda; Drobne, Skomer ; Pučnik Anton, Dobrava. Med imenovanimi se nahaja dobra duša, ki vedno in vedno trdi, da bi slovenska stranka r lahko odstranila v narodnem oziru nenaravne razmere v okrajnem zastopu, ako bi le hotel kdo to zadevo vzeti v roke.
Gornja Radgona. Kmetijska podružnica ' Sv. Jurij ob Ščavnici priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob
8.	url zjutraj v Gornji Radgoni v gostilni gospoda Karbaša kmečko zborovanje in žrebanje kmetijskega orodja. Predaval bo gospod ravnatelj Belle. Gospodarji in gospodinje, pridite mnogoštevilno!
Sv. Barbara v Halozah. Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, ki so nas pri prvi prireditvi tako i mnogobrojno počastili, da bomo na Petrovo dne 29. t. m. zopet igrali dve imenitni igri, kjer bo tudi smeha na cente. Tudi pevski zbor bo kaj lepo zapel.
Natftove iger izdtamo še le prihodlnjič, Torej na svidenje! — Odbor izobr, društva,
Vransko. Prostovoljna požarna bramiba na Vranskem obhaja dne 23, t, m. na Laknerjevem vrtu svojo 25iletnico s sodelovanjem slovenskega pevskega d*ruštva „Vranska Vila“ in narodne mozirske godbe.
Teharje. Dolgo smo mirovali, zato pa vas tem bolj sedaj vabimo, ’ da gotovo pridete na prireditev našega katoliškega slovenskega izobraževalnega) društva v nedeljo dne 23. t. m. po večernicah. Na sporedu je petje:	„Bodi zdralva domovina“, ,„Iz stolpa
sem/', deklamacija „Kmečki hiši“, in igri „(Novi1 zvon na Krtinah1“ in „Vaški skopuh.“ Nie bo vam žal, ako posetite našo prireditev.
Sv. Rupert nad Laškim. Katoliško izobraževalno društvo v Sv. Rjupertu nad Laškim vabi k prireditvi s poučnim predavanjem in petjem v prostorih čitalnice v nedeljo dne 16. junija t. L, po rani službi božji.
Oplotnica. Včeraj v četrtek, dne 13, t. m. ob 4. uri popoldne je umrla blaga( pobožna žena gospa Jožefa Oberski, soproga veleposestnika in veletržca v Oplotnici. Blagemu možu in angelskim otrokom bodi Marija tolažnica- Naše sožalje!
Gornjigrad. Pašniška zadruga’ si je izbrajla stari odbor z gospodom Bezovškom kot načelnikom, le tajništvo se je izročilo gospodu Pojškruhu, ki so ga pri občinski volitvi kandidirali sicer liberalci, a se šteje med naše pristaše in prebira „(Slovenskega Gospodarja.“
Orlavas. Izlet orlavašikih šolarjev dne 3. t. m. v 'Nazarje se je prav veselo vršil. Ko smo prišli na prijazni grič ir prelepo cerkev, kjer je častiti gospod katehet maševal, smo bili vsi očarani, 'Olpoldjne smo dobili kosilo pri gospođu Turn'Šeku, za kar se imamo zahvaliti radodarnosti gospoda kateheta. Potem smo slišali od otrok raizna predavanja, kar je zasluga, učiteljstva, posebno gospodične A. Brišnik. Prav lepa hvala za vsestranski trud. Bog povrni!
Solčava. Med gosti, zbranimi na gostiji ml^ deniča Franca Plesnika iz znane rodbine Plesniko-ve v Logarski dolini, in mladenke Jere Žagar, po domače Radoška, se je nabralo za .„Slovensko Strar žo“ 13.08 K. Mladima poročencema želimo: Bilo srečno mnogo let!
Za „Slovensko Stražo“ je nabral velečajstiti gospod Pr. Štuhec, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, več tisoč obrabljenih znamk. Neutrudnemu nabira,telju prisrčna hvala!
Luče, Vsled ponovnih napadov na našega čar stitega gospoda župnika Fr. Lekšeta v „(Nar. Listu“ rafia dobave vina za Kmetijsko konsumno društvo, se Čuti podpisani načelnik omenjenega društva za primoranega, da na tem mestu Savno izjavi, 'da so vse trditve v to zadevajočih dopisih v „JNan. Listu“ podlaj laž in izvirajo iz zgolj umazanega nagiba, — škodovati ugledu in spoštovanju, ki ga uživa častiti gospod župnik med nami. On je našemu kmečkemu društvu le na ponovne prošnje društvenih odbornikov storil uslugo, da je naročal vino. Tudi vtee tisto je laž, kar se trdi o prodaji vina o,d strani častitega gospoda župnika kmetom v pustnem času. Kmetje so vino kupovali in plačali le pri kmetijskem društvu in ne pri gospodu župniku; dobiček od prodanega vina ima le kmetijsko društvo, častiti gospod župnik pa ne vinarja. Takšno vino imejte, kakor ga imajmo mi in po taki ceni, ga bomo pa od vas kupovali. — Franc Robnik, načelnik.
Tudi podpisani lučki krčmarji se čutimo dolžni izjaviti, da so vse trditve, ki jih je podal o nas vsem đ'obro znani liberalni dopisnik v „Nar. List“, povsem zlagane in iz trte izvite. Mi smo vsikdair g. župnika spoštovali in tudi vsikdar odločno na njegovi strani stojimo, torej vse kbj dragega, kakor pa trvli neresnicoljubni dopisnik o raznih figah v žepu itd. Mi dobro vemo, kaj je liberalce prignalo k omenjenim lažem v liberalnem listu. Dobiček, ki ste ga svoj Čas molzli iz nas, vi 1'iberalni dopisuni, je šel po vodi, minili so za vas oni zlati časi bogate žetve
in zdaj bi radi v svoji onemogli jezi opljuvali in pa oblatili vse, kar je poštenega in značajnega. Toda zmotili ste se in s svojim divjanjem pljuvali v lastno skledo, Mi in tudi drugi nismo več taki, da bi z zdravimi očmi ne videli in z zdravo pametjo ne znali razločiti, kaj je prav in kaj ni prav. Mrena nam je padla iz oči in namesto našemu gospodu župniku — kar pa. nikdar ni bilo — kažemo vam fige in to ne v žepu, temveč povsem odkrito, kar pričajo naši lar stnoročni podpisi. — Anton Loga|r, gostilničar. Ivan Rose, gostilničar. Janez Ziamezniik, Ana: Planinšek, Ana Sušnik. Ivan Strmčnik. Ivan Krebs.
Od Savinje. Gospod urednik; Mislil sem, da sta se Vam kunigundski in mrzliški samotar že tako postarala, da jima pero ne teče več. Pa zadnjič nac letim zopet v „Slovenskem Gospodarj/u“ na dopis pu-ščavnika z Mrzlice, Zato je pa tudi mene, 'Vašega znanega popotnika, zvabila topla in pisana spomlad na .prosto, ml potisnila potno palico v roko in pot pod noge, pa jo mahnem proti Žalcu, Ko jo korajžno, kakor vselej, primaham iz gornjih krajev po državni cesti, zagledam tik pred Žalcem, 'da kopljejo med hmelniki neko veliko jamo, prav kakor za mrliča. „Aha“, mislim si, „gotovo je lanski osel poginil, zdaj ga bodo pa kar doma zagrebli, denar za konjederca pa ostane kot fond za prihodnje volitve. Glej, glej, ravno prav pridfem, bom pa še videl pogreb tega, zgodovinskega, sivca, kateremu so že prostor v trškem grbu obetali.“ Radoveden, kakor sem, grem vendajr gledat kaj so napredni Žalčani' zopet po-gruntali. A, gospod urednik, povem Vam, ne bili bi takrat radi v moji koži! Kakor če MotriČama vpra-šaš po privezanem polžu, aid Lemiberžana, kako se vola v stolp spravi, tako se je razsrdil nad menoj delavec, ko ga vprašam, če ne bodo morebiti osla pokopavali. Le svojim čvrstim nogam, ’ katerim sem potice in pečenke pri prvi gostilni obljubil, se imami zahvaliti, da nit tem osla občutil tu! Ji na svoji grbi. „Buča neumna“, je vpil za menoj delavec, „|te jame so za usmiljene brate.“' „No ja, usmiljenim f bratom skopljejo jame, Še preden so tukaj,“ Vi te misli zatopljen, stopim res v prvo krčmo. Hočem izpolniti obljubo svojim nogam in ustreči tudi želodcu, ker po dolgi hoji in prelstanem strahu je Človek lačen in tudi piti se ne ustavi. Se le tu ml je potem moj dobri prijatelj pojasnil, da res kopljejo jame, a*va metra globoke, da se prepričajo, če bi bilo nameravat-no stavbišče primerno za važno zdravilišče usmiljenih bratov in da ŽalSani z vso vnemo na to delajo, da se uresniči ta namera, V tai namen se tudi že nabira in se usmiljenim bratom nudijo ugodni pogoji, ter je stavba bolnišnice za celo Spodnje-Stajersiko zasigurana. Pralvil mi je tudi ta prijatelj, da so v začetku tisti liberalni petelinčki, Id hočejo v Žalicu komandirati, pa ne poznajo dragega ptiča kot žabo, hoteli tudi to občekoristno dobrodelno napravo preprečiti, pa so se jim pravočasno po robu postavili o-brtniki in zmernejši liberalci. Žalec je zadnje desetletje s svojo liberalno politiko v gospodarskem ozira že mnogo, mnogo zagrešil. Mogoče se sedlaj obrne na boljše. „So pač nekateri ljudje, katere pozno pajtaet dojde*“, tako sem si mislil in Šel s(vojo pot dalje,
Šmartno ob Paki. Vsled dopisa „Nar. Listal“ si tukaj dovoljujem še enkrat javno vprašati: Kaj bo ukrenil Jože Zagradišnik, načelnik požarne bramhe, ki se je javno v „iSloy. Gospodarju“ izjavil, da se k liberalcem ni nikdar prišteval, radi napadok v „.Narodnem List“ št, 21 z dne 23. maja? Kako stališče zavzema proti temu, da se tigštim možem, : pristašem Slovenske kmečke zveze, ki so si pri ustanovitvi naše požarne brambe pridobili mnogo ' zaslug, krade čast po liberalnih listih? Naj vendar on kot zastopnik požarne brambe na zunaj in kot .„.neiiberalec“, ali, če že tega ne, v,saj resnici na ljubo vpliva, da se ustavijo tozadevni napadi.
Šmartno ob Paki. „Narodni List“ je v št. 21 z dne 23. maja priobčil dopis, iz katerega se jasno razvidi, kako je zašla naša požarna bramba na liberalno pot. Sicer smo že dolgo opazovali, kako so se vsa društva se tikajoča obvestila priobčevala le v „Narodnem Listu“, vkljub temu, da določajo društvena pravila „Slovenskega Gospodarja“ in „Domovino.“ Gospodom okrog požarne brambe je menda bržčas prvi list „preklerikalen“, drugi je pa itak za sušico prenehal. Zato so zavrgli po svoji liberalni pameti kratkomalo obadva ter tako kršili društjvena pravila. A povrnimo se k dopisu. V prvem stavku udrihne dopisnik po svoji liberalni maniri po „,SIov. Gospodarju“, češ, da ne da miru. V drugem stavku hvali človekoljubnost in nepolitičnost društva, a pozabi dostaviti, da pregovor pravi:	„Lastna hvala
cena mala.“ V tretjem stavku pravi, da (menda „(Sl, Gospodar“) velimo dela prepir in vedno stavi neumna vprašanja, A PaČani vemo, da to ni nikakšen „prepir in neumno vprašanje“', ako se od požarne brambe zahteva, da deluje le v tem, za kar je ustanovljena in tako doseže svoj namen ter da se pri društvu varčno gospodari, da ne bo treba radi požarne brambe zvjišati občinskih doklad. V četrtem stavku hoče dokazati, da se društvo ne bavi s poli-tiko,^ kar naj bo razvidno iz sejnih zapisnikov in dlrušltvene kronike. Zopet pa pozabi dostaviti pomanjkljivost istih, kakor tudi blagajniške knjige, v kate--bu ejjiepBN 'PKnfRBZ i^sunpej itimi ojeo ofe^rueui ij šteya sebičnost in častilakomnost ter razne druge .„velikanske pregrehe“ odstopi vši h, a seveda „klerikalnih“ udov. H koncu pa Še dostavi nekaj neresnic in grozi, d'a bodo prišli z imeni na dan in nazadnje kliče: „Na svidenje!“ A mi kličemo: Le na dan!
Stran 6.__________ . - ■■	■ ■	'	•
Mi hočemo imena in še bolj natančno vse ter podpis dopisnika, oziroma njegovih liberalnih drugod, *dase potem vidimo, če je treba, pred sodnijo. Tam se pa že bodo pomirile vaše preburno utripajoče liberalne žilic’©.	■
Slovenj gradeč. Cesar je podelil gospodu Avguštinu Güntherju, načelniku okrajnega zastopa, zlati zaslužni križec s krono pavbttom njego\iega 25-letnega jubileja kot načelnik slovenjgraške obrtne zadruge. Vršila se je v ta namen redka slavnost dne 2. t. m; v društvenih prostorih pri gospodu Lobeju v Slovenjgradcu.
Družmirje pri Šoštanju. Za veliko ljudsko veselico naše požarne hrambe ob priliki blagoslovljeni a Gasilnega doma in nove brizgalne v nedeijo dne 16. t. m. popoldne so priprave v najlepšem tekju. Prijazno, Družmirje si že nadeva slavnostno obleko, ponosni maji rastejo iz tal, srca vdeh so v veselem pričakovanju. Družmirje je tako kakor Gaberje Celju, nekaka narodna trdnjavica pred posilinemškim Šoštanjem; zato pričakujemo, da bo obisk veličasten. Spored slavnost: 1, Ob 2. uri popoldne sprejem gostov na kolodvoru v Šoštanju. 2. Skupni odhod v Družmirje. >3. Blagoslo(vljenje ^silnega dònna in brizgalne. 4, Velika ljudska vesöfea, petje, ples, srečolov itd, itd. Vstopnina 20	'Kakor mala
trdnjavica, stoji naš Gasilni dom; vojščaki, vrli naši ognjegasci, so se iz boja s požari že večkrat vrnili kot zmagovalci v ta dom, tako, da veleva tudi hvaležnost do občekorijstnega delovanja društva ’ k naj-obilnejši udeležbi. V nedeljo dne 16. t. m. tedaj vsi v prijateno Družmirje! Na pomoč!
St. Ilj pri Velenju. V, noči dne 26. maja je nastal v šoli ogenj. Da se ni razširil dalje, se imamo zahvaliti cerkovniku, — Dne 2. t. m. je umrla Frančiška Kopiter, po domače Jevška, stara 19 let. Bila je v Marijini družbi in so jo njene tovarišice v belih oblekah spremile k večnemu počitku. To je pa letos že drugi slučaj sušice pri nas. Naj ,v miru počiva!
c Ponikva ob južni železnici. Tukajšnjo župnijo, ki je dala lavantinski Škofiji slavnega škofa Antona Martina Slomšeka, je doletela ravno letos, ob SOI etnici Slomškove smrti, čast, 'da so jo obiskali sedanji vladika lavantinski, premilostljivi knez in škof Mihael, V ponedeljek, dne 10, junija popoldne smo se zbrali pod mogočnim slavolokom blizu cerkve, da jih pričakamo, in vsem so bile iz src,a govorjene ganljive pozdravne besede, s katerimi so sprejeli Nadpa-stir ja naš domači g. župnik Al. Kreft, župan Jurij Z-abukošek, dež. poslanec Jak, Vrečko, kakor tudi u-čenei in učenke. V torek, dne 11, junija zjutraj so Prevzvišeni pred svetlo mašo blagoslovili novo bandero tukajšnje mladeniške in dekliške Marijine družbe, novi tlak, obhajilno mizo, lestenec in druge prenovljene prešinete v cerkvi. Po sveti maši so nas v pretresljivi pridigi na podlagi besed sv, apostola Pavla „Bodite hvaležni v vseh rečeh, ker je to volja božja v Kristusu Jezusu za vas vse“ opominjali, na.j se Bogu povsod in vselej ter pohlevno zahvaljujemo za prejete dobrote, zlasti za ustvarjenje, odrešenje in posvečenje, da tako postanemo vredni in deležni novih milosti, Obenem so se hvaležno spominjali slavnih mož iz naše župnije, zlasti svojega rajnega prednika Antona Martina, ter so v naše izredno veselje s pridiž-jiice odredili, da se naj letošnja slavnost povodom obletnice Slomškove smrti vrši za Šmarsko dekanijo v naši farni cerkvi, Po pridigi in po molitvah za rajne je prejelo 371 otrok zakrament sv, birme. Iz srca kličemo prevzvišenemu Nadpastirju v slovo besede napisa :na slavolòfcu pred cerkvijo: Zahvala! Plačilo čaka v nebesih!
Agitirajte za „Slov. Stražo!“
Koroško.
Zmaga. Iz Celovca prjhajja veselo pomočilo, da so Slovenci pri občinskih volitvah v Medgorjah zmagali v drugem in tretjem razredu.
Kdo bo novi koroški deželni predsednik ? „Gr. Tagblatt“ poroča, da se vplivni krogi trudijo, 'da bi postal koroški deželni predsednik svak bivšega ministrskega predsednika baron Gautseha, grof Zedt-wHz, ki je sedaj dvorni svetnik v nižjeavstrijskem namestništvu.
Kranjsko.
v podržavljenje ljubljanske policije. Zakon o podržavljenju ljubljanske policije je salnbcdjoniram. Ljubljana bo plačala za podržavljeno policijo 80.000 K na leto.
Zrakoplovstvo.
Zrakoplovu a tekma z a razdaljo Bero 1 i n — D u n a j.
K zrakoplovni tekmi za razdaljo Berolin—Dunaj se je priglasilo 11 tekmecev. Vsled neugodnega vremena se je posrečilo edino le nemškemu podaniku. aviatiku Helmuthu Hirthu dospeti neovirano do zaželjenega cilja, do Asperna pri Dunaju, Prevozil je 669 km dolgo črto v 7 urah 21 minutah.
Avstrijski nadporočnik Blaschke je prišel samo do GänseunGorfa pri Dunaju, ki je oddaljen 10 km od Asperna, Vsi drugi aviatifci so pred ciljem izstopili iz tekme.
• Aviatiku Hirthu bi tedaj morala pripasti cela razpisana nagrada za zrakoplovno to^'mo Berolin Dunaj v znesku 47,100 K. Hirali je pa izjavil, da je tudi nadporočnik Blaschke radi njegovega krasnega poleta vreden enega dela tega darila. Kanu sija je nato določila, da dobi Hirth .40,000 K in Blaschke pa
Od kilometerske nagrade po 20,000 mark dobi Hirth 6100, nadporočnik Blaschke 6000 mark, nadporočnik Miller 4850 mark. in Krieger 2850 m\vk.
Od nagrade 10.000 mark za tri najboljše letalce v tej tekmi 'dobi , Hirth 5000, Blaschke 3000 in pa
Miller 2000 mark.	,	.
Od nagrade po 10.000 mark za tiste tri zrako-plovce, ki priplovejo .do Asperna. dobi Hirth prlto darilo 5000 mark.
Za vsem dobi Hirth 40.000 K in približno 16 tisoč mark. Blaschke 7000 K in približno 9000 mark. Končno prejme Hirth še častno darilo mesta Dunaja., častno darilo princa Sigismunda Pruskega in ima pravico d’o nagrade nemškega vojnega ministrstva v znesku po 6000 mark, Blaschke pa dobi častno /darilo princa Friderika Leopolda Pruskega in Čajstno deželno darilo nižjeavstrljsko.
Absolutizem na Hrvaškem.
Policijske od r e d b e v ~Z\ a g r e b u,
V Zlagrebu vlada veliko razburjenje radi mnogoštevilnih aretacij. 'To se zlasti opaža v dijaških vrstah, ki so ogorčeni radi svojih tovarišev. Policija pa 'dalje prijema in .zapira, ne da bi bilo mogoče kaj zvedeti o usoiii zaprtih. Mesto- samo je preplavljeno z detektivi. Vohunstvo je do skrajne meje razr vito, tako da Človek v, lastnem domu ni več varen. Čuvaj pa se je po napadu zaprl v banske djvore in ne hodi na ulico; vojaške straže so pomnožene, — Markov trg pa, kjer se nahaja banska palača, je noč in dan zaseden od legije policajev in detektivov, ki ostro opazujejo vsakega mimoidočega. Deželni avtomobil počiva v garaži. Čuvaj pa ima sedaj dovolj ča(sa, 'da premišljuje ! o nadlaljnih preventivnih odredbah.
Brezpra v n ost Č a s o p i s j a,
Opdzicijonalni listi, a to so vsi razen 2 službenih „Narodnih Novin“ in „'Jutranjeiga Lista“, priobčujejo samo suha data o atentatu. Nobenega čitanka! Kako to? Pod preventivno cenzuro ni mogoče 'današnjih političnih razmer v zemlji omeniti niti v najblažjem tdnu, zato raje ne prinašajo opozicijpnal-ni listi nobenega komentarju, nego da bi jim policijski cenzor izčrtal vsako senco kritike današnjega režima in bi tako morda ostala sama obsodba atentata.
To nesmotrenost ; je učinila edino osješka „Narodna .Obrana,“ Po tehnični razpredelbi se vidi, da je omenila današnji položaj v deželi, toda cenzor je to izbrisal in ostalo je samo zadovoljstvo, da atentat ni uspel. In to sedaj z veseljem kvitirajo uradne „Narodne Novine“, pritožujoč se, da vse ostalo o-pozicijonalno časopisje molči.
Zap rt Slovenec.
Zaprt je razun mnogih drugih dijakov tudi jurist Avguštin Gostinčar, 'Slovenec, ai za to, ker je enkrat na neki zabavi deklamovial Jukičevo pesem-L. Jukič je, kakor znano, pesnik. Gostinčar je v Zagrebu znan kot izredno glasbeno naobražen in je bil nameščen kot orgljar v stolni cerkvi. Aretirali so ga v cerkvi in ga naravnost iz cerkve odvedli v
zapor.
Vojska«
- C a i 11 a u X o vzrokih vojne. ^Corriere d’Italia“ poroča iz Jeruzalema:
Bivši francoski ministrski predsednik Caiilaux je na svojem potovanju prišel v J eruzalem in je lam govoril s poročevalcem lista „Sabah“ o italijansko-turški vojni. Caillaux je rekel, da sta vojno povzročili dve okolščini: od strani Italije vsled pomanjkanja sredstev iv domovini in vsled prevelikega izseljevanja, od Strajni Turčije vsled postopanja otomanske vlade po uvedbi ustave. Navzlic ponudbi, ki sta jo stavili začetkom novega režima Anglija in Francija mladoturkom, so vendar ti ostali pri 'tem, da so protežirali trozvezo. To protežiranje je ozlovoljilo kabineta v Parizu in Londonu. Nepotrebno bi bilo, zanikati, je rekel Caillaux, da je postOp Atfstro-Ogrs-ke do Soluna že sklenjena stvar. Turčija bi iz tega, ker je zadeva za toliko časa, dokler je, na avstrijskem prestolu še sedanji cesar, odgodena, lahko kapital kovala. In predno pride na avstrijskem prestolu do kake izpremembe, bi' se Turčija lajhko odločila, katerim velevlastim se bo pridružila,
1 Izgon Italijan ojv.
Dne 5). t. m. je : zapustilo 700 izgnanih italijanskih podanikov Carigrad,
Dne 6. t. m. je' pripeljal avstrijski parnik ,.ßu-kovina“ 196 izgnanih It ali jamo v v Ancono.
V Scalanovi ob maloazijskem obrežju so nameravali tamošnji mohamedanski prebivalci usmrtiti vse kristjane. Turško vojaštvo je napravilo red, ko so fanatični Turki že ubili 6 kristjanov in '20 težko ranili.
Mirovno v p r aš an je.
,Jiclair“ poroča iz Rima, da so v tamošnjih političnih krogih mnenja, da je pričakovati v najkrajšem času miru. To domnevanje podpirajo s trditvijo, da so prenehali Italijani tako v Tripolitaniji, kakor
v Egejskem morju s svojo akcijo. Govore tudi, daje bil nekdo iz neposredne okolice cesarja\ Viljema tri dni v Rimu in da se je dotični rajzgovarjal tudi s kraljem v Kvirinalu ter se na to dpe 4. junija odpeljal. Splošno se sodi, da je Rotični izpolnil pogoje svojega poslanstva. Iz gotovih krogov prihaja tndi vest, da so izdelani novi predlogi glede mirovne konference, tako da vzdrži Italija lahko svoj aneksijski dekret,’1 med tem ko Turčija tega dekreta ne pripo-zna. Kljub temu naj bi se vršila med obema državama pogajanja.
Odveč bi bilo, opozoriti na nespdselnost tega poročila, ker bi nepriznanje aneksijskeg,^ dekreta pomenilo nadaljevanje vojne in na drugi strani tudi Italija ne bi hotela dati iz rok orožja, ki si ga je s tolikimi denarnimi, če tud!i ne človeškimi žrtvami priborila v Egejskem morju.
Vse vesti so le ugibanja.
V Tl ripulii a n i j i.
Poslanec iz Tripolitanije Salejman el Baruni brzojavlja na parlament in časopisje ter roti v svoji brzojavki, da naj Turčija ne zapusti iTlripolitanije, ker bi to pomenilo začetek razdelitve Turčije. Tiudi če TlurČija zapusti TVipolitanijo, pravi v svoji brzojavki, se bomo bojevali naprej in uničili sovražnika, ali pa bomo sami uničeni.
Poveljnik v Benghaziju poroča, da so Italijani dne 31. maja usmrtili v Derni nekega domačina, ki je prišel brez dovoljenja v mesto,, in nekega zamor-ea, ki se je branil vstopiti v zamorsko legijo ter je raztrgal uniformo, Bi so mu jo vsilili. Pred svojo smrtjo je izjajvil ta korajžni zamorec, da rajši umre, Kakor da bi kdaj streljal na ljudi enake vere, kakor je on.
Polom v Pulju
Pulj, 8. junija 1912,
Kako so gospodarili laški veljaki v mestnem gospodarstvu v Pulju, kaže sledeči slučaj. Mesto je vzelo 1,717.180 K posojila za zgradbo topničarske in domobranske vojašnice, {Urediti in popraviti bi' sc morala s tem denarjem tudi mostna kanalizacija. Občina je dobila denar, toda zidali niso nobene vojašnice, niti niso dali ti možje vinarja za kanalizacijo. Zgradili sfc> samo skladišče poleg domobranske vojašnice, ki je stalo 85.000 K in popravili laško gimnazijo, za kar so izdali 55.000 K, Od vsega denarja} je pa ostalo le še okroglo 198.000 K, jvels ostali znesek pa je izginil.
Ko je prevzel vodstvo mestne občine baron Go-rizzutti, je dobil v mestni blagajni samo 143 K 41 v. V anagrafičnem uradu so dobili zastanke od celega leta. Tudi v medtni tržnici je vladal grozen nered. Toda krivcev do sedaj še niso dobili, razun tržnega komisarja Trollisa, ki so ga aretirali.
Do sedaj je že izpraznjenih 13 uradniških mest, kj so razpisana za junij in julij. Mest onih občinskih uradnikov pa, ki so Še v preiskovalnem zaporu, pa. glasom Statutov še ne morejo razpisati. Preiskava bo trajala še najmanj eno leto,
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi, Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah.
I Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. '	-	:	'	‘67
Razgled po svetu.
Velika tatvina. Borzni senzal Jakob Hirsch v
Trstu je šel pretečeni teden v podružnico kreditnega zavoda, kjer je imel opravek. V roki je nesel torneo, v kateri je imel 60 K drobiža in ček za 91,000 1’ir. Ko je prestopil prag notranjih vrat, sta skočila k njemu dva neznanca, iztrgala sta mu torbico iz rok in sta pobegnila, Hiiyph je ovadil zadevo policiji, ki je uvedla takoj strogo preiskavo. Toda brezupno je bilo iskanje tatov. Proti večeru so našli ček zla 94.000 lir v nekem poštnem nabiralniku, Hirsch se spominja, 'da sta mu že pred nekaj dnevi med vožnjo po cestni železnici izmaknila tudi ta dva zločinca i? žepa 250 K, toda takrat je mislil, da je denar izgubil.
370 metrov globoko v ognjeniku, Tz Honolulu poročajo, 'da se je spustil profesor Day 370 metrov globoko v žrelo ognjenika Kfleanea. Iz žrela je prinesel vrelo lavo. Analiza vrele lave in vjetih plinov utegne popolnoma preobrniti sedanjo’ teorijo o ognjenikih.
Morilec matere. V Berolinu je napadel 171etni sin nekega rokodelca svojo mater, ko je bil oče z doma, Udaril' jo je s puškinim kopitom po glavi, da se je zgrudila. Nečloveški sin jo je zaprl v klet, kjer je, ta uboga, zelo težko* ranjena žena umrla čez nekaj minut. Morilec je pobegnil, pa je sedaj že v rokah pravice.
Radi poneverbe zaprli avstrijskega ' konzula. Vsled številnih ovadb so dne 5. t. m. zaprli avstrijskega konzula v Genfu, Padowetz-Khana zaradi zlorabe zaupanja. Poneverjena svota zna]Ša 20.000 K.-
Pred kratMm se je z, vršil vlom v jaoslbpje avstrijskega konzulata;, odjiošionih je bilo mnogo dragih kaminov in denarja. Vlomilce so pred kratkim v Lionu na Francoskem prijeli. Sumijo, da je bil konizul v zvezi z vlomilci.
Kralj alkohol uničil kralja jabolk, Kalifornijski velesadjerejec Henrik Spruch, potomec neke he-senske družine, se je zadnji čas udal pitju. Zato se je razdrla njegova naroka z neko/ lepo in pa bogato mlatio vdovo. Spruch je šel na to v sjvoj hotel, in napisal to-le pismo: „Zadnji dve leti semi večkrat že premišljeval, ali naj izvršim sampumor. Pijanstvo je korenina vsega ' hudega. Ljubim najboljšo ženo, na svetu, toda ona se je, kljub1, temu, da me ljubi, z groizo obrnila od mene. Studim se samemu sebi, zato hočem končati,“': Sobarica je našla H, Sprucha mrtvega z revolverjem v eni in isliko neveste v drugi roki.
Češka kolonija na Nemškem. V Novem Kölnu, ki je češka kolonija, so cine 2, t. m. odkrili spominsko ploščo pruskemu cesarju Frideriku Viljemu, ki je tam nasellil Čehe. Novi Köln je še do sedaj ostal popolnoma češki. Slavnostim ' je prisostvoval tudi nemški princ Eitel Friderik. Slavnost je bila popolnoma češka. Le pozdravni govor na nemškega prestolonaslednika je bil nemški,
Požar v Carigradu. Požar, ki je te dni razsajal v Carigradu, je upepelil 1121 hiš, f 119 prddajai-nic, 3 mošeje, 6 šol, 1 bogoslovsko Šolo, 2 kopališči in nek mohamedanski samostan, Skoda se ceni na 20,000.000 frankov, 20,000 oseb je trenutno brez kake strehe.
Anarhisti na Češkem. I'z Jiičina poročajo: 'Tukaj se je končal proces proti večelenski anarhistični družbi, M jie p!o jičinški okolici sistematično ropala in kradla, Zgodilo se je tudi več ubojev, ki jih izključno' pripisujejo tej družbi. Voditelj te anarhistične družbe, Vlach, je bil obsojen na smrt; njegovi tovariši pa na manj ali več let ječe.
Sleparski bankir. Iz New-Yorka poročajo: Veliko senzacijo vzbuja aretacija bankirja Wintenutha, ki je svojim klijentom prodal ' Za 1,300,000 dolarjev akcij nekega fingiranega zlatega rudokjbpa, ki sploh' ne eksistira.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
16	Dom. 3. p. Pent, de ea setu. c. vir. oia. de Dom. Corn.
S Ioannis Franc Reg. C in L. et M. sine 3 Or. Vesp. de Dom. (ppr. le.) com. seq. (in P. L ) et S. Ioannis Franc. Reg. C. Compì, de Dom.
17	Fer. 2. S. Bennonis Ep. C. dapl. c. a. Lmt. Hym. et
K. de Coi. Ant. Ps. et t. de Fer. rei. ppr. le. Ad Land, et Hör. Ant. et Ps. de Fer. a cap. de Coi. Or. ppr. M. inxta Dir. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) a cap. de seq. (in P. L.) com. praec. ae Ss. Marci etc. Mm. (Ant. et V. e Land.) Compì, de Fer.
18	Fer. 3. Ss. Felicis et Fortunati M®. dnpl e. r. oia ut
heri et in Dir. not. — Vesp. de Fer. a cap. de seq. (Hym. ppr.) com. praec. et Ss. Gervasii et Protasii Mm. Compì, de Fer.
19	Fer. 4. S Inlianae de Fale. V. dupl.. c. a. eia. ut Fer.
2. et ia Dir. not. In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. rei. de Coi.) com. seq. Compi. de Fer.
20	Fer. 5. S. Silv e rii P. M. simpl. c. r. Invit. et Hym. de
Coi. Ant. Ps et V. (3. N.) de Fer. LI. 1. et 2. de sor. oco. cuoi IL de Coi. (1. e 1. Noct., 2. Dne. prevenisti, 8 R Lect. 3. (2 iung ) ppr. Ad Land, (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi.) Suffr. Ad Prim. Prec (I. le.) In M. (Statuit 1 le.) Gl. 2. Or. A canctis. 3. Or. ad lib. Epist. ppr. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. a oap,) de seq Compì de Fer.
21	Fer. 6. S. Aloisii C. dupl. c. a. oia. ut Fer. 2. et ppr.
le. not.
22	Sabb. (Vigil, s. ieinn ) S. Niceae Ep. C. dupl. c. a. oia.
ut Fer. 2. et in Dir. not. — Ve^p. de seq (ppr. le.) com. Dom. (ppr. le ) tant. Compì, de Dom.
Cras prohib. Miss. vot. et de Req. etiam. praes. corp.
23	Dom. 4. p. Pent. Nativitas S. Ioannis Bapt. Patr. Eccl.
catbsdr. Lav. dupl 1. cl. e. Oct. c. a. Off. ppr. 9. L. hom. et com. Dom. in L. (et Hor. oia. ppr. le.) et M. Gl. (omitt. imper.) Cr. Praef. Trinit. uit. Ev. Dom. In 2. Vesp. (ppr. le.) com. seq. et Dom. Compì, de Dom.
Proda
se SokoenobšSa na
bencin, S 6 konjskimi silami, le malo obrabljena, močna, vozi popolnoma brez vsake hibe. Proda se takoj poceni in pod jako ugodnimi pogoji. Tudi si jo lahko vsakdo ogleda. — Vprašanja je nasloviti na J. Hajny. Maribor, Kokošinekova ulica št. 32.	144
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. — Cena 3 krone (tudi v znamkah).	Pošilja franko.
Mesina lekarna pri c. kr. ,Orlu" v Mariboru
Qlavni tri «k rotovža.	113
Notar dr. Firbas
ima svojo pisarno nasproti prejšnje št. 17 Viktringhofgasse v Mariboru.
Prodam ^°^>ro i^očo gostilno s trogovino s pio-"m	, dajo tabaka in žganja ob krajni cesti in
bližu kolodvora. — Več pove upravništvo.	143
Katoličani !
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo^
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Darila za birmo I
£3
a
«s
« O “	-S3
C»
«
Velika zaloga ar, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvars po vsaki ceni.
M sa (Iraki I HM. mik assise!
Sraaaefeae cd SO ds 200 K. .Niklasta remont.-ara	E	8'60
Pristna srebrna ura	„	T—
Original omega ura	„	Iß'—
Eahinjska ura	„	4’—
Budiljka, niklasta	,,	S*—
Poročni prstani	„	S,~
Srebrne verižic	„	2-—
— Večletna jamstrt —
Nasi. Dietifiger
Iberni. Febreitob
arar in očalar üariber, Saapsska aiiet 3%
slamai»«* Is srebra.
Ženitna ponudba.
Pošten, krščanski in muzikalično izobražen 26 letni mladenič, dober pevec in igralec, na lepem prijetnem kraju Gorenjske, zraven mesta, se želi seznaniti v svrho ženitve z marljivo, pridno, krščansko in trgovsko i zob raž en o gospodično, ki bi imela veselje do samostojne špecerijske ali mešsne trgovine. Starost od 18 do 28 let Le resni oglasi naj se pošljejo do 20. junija t. 1. s sliko na upravništvo „Straže“ pod „Srečna bodočnost“. 89. Stroga tajnost. Slike se vrnejo.
SXttXXXNXXX
Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži« !
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
xxxxxxmxxs
(laaika občinskegaredarja na
vlUeOS Vranskem se odda s prostim stanovanjem in kurjavo. Plača dosedajna. Prednost imajo dosluženi orožniki. Prošnje do 25. junija 1912
Županstvo trg Vransko.
na
Hotel Trabesinger
v Celovcu
Velikovška cesta št. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus,
Lojzka in Pepca Leon.
Le pristna s to le 6Ì varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša zazebe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Zahtevajte „Štraia“!
Svoji k svojim I
Botrčki in botree! **sj*st £
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilante in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah.
Za ženine in nevestita poročne zlate prstane ter ženito-
---- - vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA ; OČAL, NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV ITD.
Naročite cenike !	Zastonj !	Poštnine prosto !
R. Salmič : Celie : Narodni dom.
&
M
W
ÈÉ5l |taiers. narodna steklarska trgovina
fša debelo in na drobno
Franc Strupi

Celje
Graška cesta
priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
MafseBidneiša in točna postrežba.
Na debela!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno I

Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
prodaja vsakovrstno blago, kakor: V možko m žensko sukno, druki, oksiorti, X platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, X	moderci, kravate itd. itd.
Q *■ po zelo znižani ceni! ^
X	Velika množina različnih
X ostankov pod lastno ceno.
cerkve
Pozor Slovenci !
Il &r Prevzamem vsa dela M oekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mikael Dobravc v Celju
k. Gospodska ulica 5.	^
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.
Podružnice : Špljet, Celovec, Trst, Sarajevo in Gorica :
Delniški kapital: g milijon kron.
Rezervni zaklad čez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po 2MC~
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz svojega. čistih
za ženske in sakno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska raipošiljalna
Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Tovarna za peči H. K0L08EUS
IWels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna

Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc C^s
Graška ulica št. 22,
Na debolo I	K» Brobnol
Istotam se kapi vsaka množina želoda in deteljnega semena domače detelje.
xxy.y.xy.xxy.x
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesieniran vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?ü®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam Ib zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadno, kakor tudi umetno izdelane železna ograje, kakor trn fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobov® Itd., Stedilna ognjišča v^ph sistemov za zasebnika, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studenoev, vodnjakov s hidralifenimi vidri; Uzde-Injem vsake vrste tehtnice, tndi premostne (Brncken-fragen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popravilo. Napeljnjem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvržnjem ista točno _____in solidno, vse po zmernih oenaHs
XXXX:
V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsied smrti gospoda
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice*
Akratotherme^86° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
Sezona od 1. majniia do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča
Franc Pleteršek r
Maribor, ?? Zaloga
Koroška . .*.
cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Ure za birmo!
repasirane s pismenim j«mstvom(s
Pristna srebrna ura K 7’—
Pristna srebr. nra ženska K7 •— Pristna srebrna verižicaK 2'— Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
K28-
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane
Urar, očalar in
.Ka,olJLy?PiA-Celi* FBÄBureš M*®
1 semena
U voščenih in drugih vrst sveč,
B™ dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri
staroznani tvrdki
fill lan Hočevar Colje
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalniee in transmisije. :
Ivan Ravnikar
Graška cesta 251.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, :	Zaloga vseh rudniških voda. :
Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na drobno ! Točna ino. solidna, pcstrežfba/I Na de lbelo !
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.