ELMSI NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ŠTEVILKA 5 15. SEPTEMBER 1971 ■ Slovo od morja — ob zaključku sezone DS sprejel samoupravni sporazum lesnih podjetij pred končno potrditvijo komisije pri IS in sindikatih SRS LETNIK 10________________ Elan tretji na Kilometro Lanciato 1971 v Cerviniji Tudi 'lotos, kakor že večkrat prej, se je ELAN udeležil hitrostnega tekmovanja ina Plateau Rosa nad Cervinio, aili lahko bi rekli tudi nad Zermattom, kajti proga sama leži že na Švicarski strani. Tokrat je naše specialno izdelane smuči vozil znani avstrijski smučar Franz Schaller in popolnoma opravičil zaupanje kolektiva »ELANI«. Prijeten, je občutek biti med najboljšimi. Smuči so se obnesle odlično, z gotovostjo ilahko trdimo, da nobene niso bile boljše. Toda s tem ne smemo misliti, da smo dosegli vse, kar se doseči da! To naj nam bo 'le nova vzpodbuda, da bomo v bodočnosti 'lahko stopili tudi na zmagovalno stopnico. Vsak tekmovalec na Lanciatu Pripada neka ekipi, katero predstavlja običajno neka tovarna smuči in v okviru teh so se drzni smučarji že prej intelnzivno pripravljali na to težko preizkušnjo. Najdražje so bile priprave Japoncev, ki so se privajali na najaerodinamič-nejšo prežo v vetrovniku, kjer drugače testirajo letalske, avtomobilske in ostale različno predmete pri katerih je odpor zraka pomemben faktor, ki vpliva na hitrost, v našem primeru smučarja. Znana tekmovalca Alberti in I-Iak-kinen sta privezana na strehi športnih avtomobilov na avtodromu v Monzi drvela celo s 190 kilometri na uro. Toda »drsenje v zraku« ni (Nadaljevanje na 5. strani) Avstrijec Franz Schaller je med svetovno elito na elanovih smučeh dosegel odlično 3. mesto Po zelo obširnih in tudi kritičnih razpravah na sprejeti družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe se akcija približuje vrhuncu. Samoupravni sporazumi namreč positajajo dejstvo, v delovnih organizacijah se o njih intenzivno razpravlja, komisije, ki so jih sestavile posamezne grupacije delovnih organizacij, pa že predlagajo samoupravne sporazume verifikacijski komisiji v potrditev. Tudi v naši tovarni že nekaj časa tečejo razprave okrog samoupravnega sporazuma. Pred kratkim sta o njem razpravljala tudi oba odbora, to je odbor za gospodarjenje in odbor za združeno delo na seji dne 24. VIII. in delavski svet dne 25. VIII. Pred tem pa so strokovne službe spremljale delo komisije za pripravo samoupravnega sporazuma in so posamezniki v komisiji tudi aktivno sodelovali. Za liste člane kolektiva, ki ne sodelujejo v organih upravljanja, pa je kot informacija namenjen ta članek. 1. Namen samoupravnega sporazumevanja Osnovni namen samoupravnega sporazumevanja je, da se onemogoči izplačilo neopravičenih visokih osebnih dohodkov in osebnih izdatkov kot dnevnice, kilometrine za uporabo osebnega avtomobila, terenskih dodatkov in slično, ter previsokih izdatkov iz sredstev skupne porabe za regrese za letovanje in družbeno prehrano. Namen je, da se odpravi prevelike razlike v osebnih prejemkih med posameznimi delovnimi organizacijami pri enakih strokah, delovnih pogojih in delov- nih rezultatih. Namen je tudi, da se uvede minimum za osebne dohodke, to je višifna najnižjega osebnega dohodka, da se tako zaščiti delavce z najnižjimi osebnimi prejemki. Istočasno pa se postavlja tudi maksimum, to je najvišji osebni dohodek. Končno je namen samoupravnega sporazumevanja, da zagotovi takšno delitev dohodka na osebne dohodke in sklade, da je zagotovljeno širjenje materialne osnove delovne organizacije. 2. Predpisi o samoupravnem sporazumevali ju Osnova za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Zakon je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 4/1971. Na podlagi zakona je bil v Uradnem listu SRS 19/1971 objavljen »splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov delovnih organizacij.« Zakon predpisuje osnove za družbeno in samoupravno sporazumevanje, določa roke v katerih morajo sporazumi biti sklenjeni in navaja seveda tudi sankcije za primer prekoračenja osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe iznad osnov po družbenem in samoupravnem dogovoru. Osnova salrtkoije je davčna lestvica za primer prekoračenja dovoljenih oziroma dogovorjenih osebnih dohodkov. Ta davčna lestvica je zdlo stroga, saj predvideva za vsak odstotek preseganja dogo- vorjenih osebnih dohodkov do 5-kratni davek. N. primer: V našem podjetju bodo dogovorjeni mescčhi dohodki znaSali približno 2,000.000 din mesečno. Ce bi hoteli izplačati 2,100.000 din, to je 100.000 din več, kot je dogovorjeno po sporazumu, bi morali plačati 50.000 din davka, to je 50% na preseženi zinesek osebnih dohodkov. Ta konkretni primer pa prikazuje izračun za naj nižjo stopnjo davka. Pri še višjem preseganju dogovorjenih osebnih dohodkov davčna lestvica močno narašča iln bi na primer pri 1,000.000 din preseženem izplačilu osebnih dohodkov plačali 4.500.000 din davka. 3. Grupacija, v katero se je vključila naša delovna organizacija Delovne organizacije so se lahko same dogovorile o grupacijah, ki bi sklepale samoupravni sporazum. Osnovino načelo je vdjalo, da se sporazumi sklepajo v okviru gru-paoij, ki združujejo podjetja slične ali enake stroke. Zato je tudi sestavil osnovni predlog grupaoij Republiški odbor sindikatov Slovenije po katerem so se delovne organizacije nato tudi dejansko grupirale. (Nadaljevanje na 2. strani) UREDNIK SLAVKO KNAFELJ FOTO FRANCI KOLMAN TEHNIČNI UREDNIK MARJAN LIPAR TISK GORENJSKI TISK DS sprejel samoupravni sporazum lesnih podjetij (Nadaljevanje s 1. strani) Naša tovarna se je vključila v grupacijo lesnih podjetij, Institut pa v grupacijo znanstvenih zavodov. V komisiji za pripravo samoupravnega sporazuma lesindh podjetij tudi aktivno sodeluje predstavnik naše delovne organizacije, delo pa se odvija v okviru Poslovnega združenja LES. V komisiji znanstvenih zavodov nismo sodelovali, smo pa spremljali (in seveda še spremljamo) delo komisije, ki je inštitute tudi sproti obveščala o poteku dela in vsebini sporazuma. 4. Kaj je KOD? Ker se bomo v nadaljevanju tega članka večkrat srečali z izrazom KOD je prav, da pojasnimo, kaj ta izraz pomeni. — KOD je okrajšava za kalkula-tivni osebni dohodek — KOD pomeni višino osebnih dohodkov, ki so družbeno opravičljivi \ — masa KOD pomeni višino osebnih dohodkov, ki jo delovna organizacija lahko izplača, brez da bi zapadla pod obveznost plačila posebnega davka. (V tem članku je v 2. poglavju davčna lestvica pojasnjena) — KOD se bo formiral po raznih kriterijih in sicer: a) na osnovi števila zaposlenih po kvalifikacijskih skupinah in težavnostnih stopinjah b) na osnovi dodatkov za nočno in nadurno delo c) na osnovi pogodb za civilno pravno razmerje d) na osnovi nagrad za racionalizacije, invacije itd. e) na osnovi delitve dohodka na osebne dohodke in sklade, po tako-zvanem »faktorju stimulacije«. — KOD po kvalifikacijskih skupinah mi višina osebnega dohodka posameznega delavca, temveč samo osnova za izračun masa KOD — KOD še ne pomenijo neke absolutne pravice do tako izračunane mase, temveč bodo dejanski osebni dohodki v podjetjih še vedno od-vis/na od doseženega dohodka in poslovnega rezultata, ter kriterijev delitve po svojih samoupravnih aktih. Dejansko izplačani osebni dohodki bodo zato lahko znašali manj, kot bo znašala obračunana masa KOD, seveda pa ne bo interesa izplačevati več, ker bi v tem primeru bilo potrebno plačati zelo visok posebni davek na izplačila osebnih dohodkov iznad KOD. 5. Samoupravni sporazum lesnih podjetij Slovenije Samoupravni sporazum lesnih podjetij je že v osnutku sestavljen in bo v kratkem predložen verifikacijski komisiji v potrditev. V okviru samoupravnega sporazuma so se podjetja dogovorila: — o višini kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezne kvalifikacijske skupine delavcev — o razporeditvi zaposlenih v neposredni proizvodnji v posamezno skupino na podlagi sistematizacije tipičnih delovnih mesit — o osnovah in merilih za formiranje osehnih dohodkov na podlagi poslovne uspešnosti (faktor stimulacije) — o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku za normalni delovni čas iln učinek — o merilih za formiranje sredstev za kritje skupnih potreb delavcev (sredstva skupne porabe) — o maksimalni višini osebnih izdatkov, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov — o minimalni višini dodatkov za delo v podaljšanem delovnem času, v ‘nočnem času, na dan tedenskega počitka in državnih praznikov — o formiranju sredstev za izobraževanje in strokovno usposabljanje — o nadomestilih za čas bolezni. Samoupravni sporazum določa kalkulahivne osebne dohodke (KOD) 1 za nekvalificirane delavce (NK) II za polkvalificirane delavce (PK) III za kvalificirane delavce (KV) IV za visokokvalificirane in srednje strokovne (VK, SS) V za delavce z višjo šolo (VS) VI za delavce z visoko šolo (Vis) VII za delavce s priznano 3. stopnjo (magistraturo) VIII za delavce — doktorje znanosti Za prve štiri skupine delavcev je predvideno povečanje KOD po težavnostnih stopnjah delovnih mest. Delovna mesta v neposredni proiz- — za 0 težavnostno stopnjo — za 1 težavnostno stopnjo — za 2 težavnostno stopnjo — za 3 težavnostno stopnjo Samoupravni sporazum ima v posebni prilogi razvrščena vsa tipična delovna mesta v neposredni proizvodnji po kvalifikacijskih skupinah in težavnostnih stopnjah. Podpisnice sporazuma so dolžne, da pri izračunavanju KOD upoštevajo te kvalifikacijske skupine in težavnostne stopnje, (ne pa morebiti po nekih lastnih kriterijih. Za izračun mase KOD sc za delavce od I. do IV. skupine upošteva kvalifikacijska struktura zaposlenih na podlagi razvrstitve po sistematizaciji tipičnih dalovnih mest, za ostale delavce pa po dejanski strokovni izobrazbi. Za vodillna delovna mesta se KOD na podlagi dejanske strokovne izobrazbe poveča za 40%. KOD se bo lahko povečal tudi za faktor stimulacije, to je del iz viška dohodka. Faktor stimulacije se izračuna na osnovi doseženega viška dohodka (dobička) iznad KOD, v odvisnosti od poprečno uporabljenih obratnih ib. osnovnih sredstev ter z upoštevanjem določenih konstant. V ta namenj je setaviljena posebna formula, s katero se skuša čimbolj pravično stimulirati delovno organizacijo na osnovi doseženega poslovnega rezultata. Ta in vsaka druga formula pa je precej problematična. Ni je namreč formule, ki bi delovala povsem »pravično« za vse delovne organizacije. Ne glede na problematičnost take formule, jo bomo morali sprejeti tako, kakršna je, čas pa bo še marsikaj razčistil iln zahteval dopolnitve ali spremembe. Samoupravni sporazum določa, da dejanski najnižji osebni dohodek v delovni organizaciji ne sme znašati manj kot 800,— din inetto mesečno. Pri tem moramo pripomniti, da v našem podjetju že sedaj takih prejemkov nimamo več. Bolj komplicirano je postalo vprašanje najvišjega osebnega dohodka. Družbeni sporazum (namreč predvideva, da lahko znaša naj višji osebni dohodek za rodni delovni čas 'in učinek največ 6.000 din net-to mesečno. V okviru samoupravnih sporazumov pa so podjetja dolžna postaviti kriterije za določitev najvišjega osebnega dohodka. V našem samoupravnem sporazumu jo predlagana lestvica naj višjih osebnih dohodkov podjetij lesne stroke. Višina najvišjega osebnega dohodka je po tej lestvici odvisna od števila zaposlenih v posamezni za 8 kvalifikacijskih skupin in sicer: 800.— din mesečno 900,— din mesečno 1.450,— din mesečno 1.700.— din mesečno 2.000,— din mesečno 2.500.— din mesečno 2.700,— din mesečino 3.000.— din mesečno vodnji so razvrščena v štiri težavnostne stopnje, povečanje KOD pa znaša: brez povečanja 100 din povečanja 200 din povečanja 300 din povečanja delovni organizaciji in od višine poprečnega KOD za našo celotno grupacijo. Za naše podjetje bi po tej lestvici znašal dovoljeni najvišji OD za redni delovni čas in učinek približno 4.800,— din noto mesečno. Za izplačila iz sredstev skupne porabe so v samoupravnem sporazumu seveda dosledno upoštevana načela družbenega dogovora. Regres za letovanje lahko znaša največ 600.— din neto letno (na zaposlenega in najmanj 300.— diiln na zaposlenega. Regres za družbeno prehrano (topli obrok lahko znaša največ 50.— din mesečno na zaposlenega. Za osebne izdatke, ki maksimalno lahko bremenijo materialne stroške, je predvideno sledeče: — dnevnice za potovanja v državi Inajveč 80.— din in povračilo za dejansko plačano nočnino. — dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni za republiške organe — povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene največ 0,90 din za dejansko prevoženi km. — povračilo zaradi zvišanja stroškov za ločeno življenje največ do 500 din noto na mesec. — terenski dodatek do največ 700.— din noto na mesec. Dodatek za delo v nadurnem času so delovne organizacije dolžne izplačati najmalnj v višini 50% na obračunsko osnovo. Dodatek za nočno delo, to je za delo med 22,00 in 5,00 uro, so dolžne delovne organizacije izplačati najmanj 25% na obračunsko osnovo. Za delo na dan tedenskega počitka, so delovne organizacije dolžne izplačati dodatek najmanj 30%. Dogovorjeno je nadalje, da bi naj sredstva za izobraževanje kadrov znašala najmanj 1 % od obračunanih osebnih dohodkov. Nadomestilo za bolovanje pa bi naj znašalo najmanj 80% od obračunske osnove. To je v glavnem tudi osnovni povzetek iz samoupravnega sporazuma. Sporazum bo začel veljati, ko da na njega pristanek verifikacijska komisija. Nato pa so delovne organizaoije — podpisnice sporazuma dolžne, da v roku 90 dni prilagodijo svoje samoupravne akte načelom samoupravnega sporazuma. Ob samem problemu prilagoditve samoupravnih aktov pa bo govora v enem naslednjih člankov. Obrat telovadnega orodja in lestev Periodično poročilo za I. polletje 1971 SPLOŠNI PREGLED Pol lota je za nami in treba je pregledati dosežke in uspehe gospodarjenja v prvi polovici lota. Obravnavamo obdobje primerjano z istim obdobjem lani in pa s postavkami gospodarskega načrta 1971. Doseženo proizvodnjo in stroške poslovanja primerjamo s polovičnimi planskimi vrednostmi, prodajo pa z izdelanimi dinamičnim načinom prodaje, katere vrednost predstavlja v prvi polovici lota že vsa leta nazaj dobro četrtino celoletne realizacije za rad i izrazite sezonske prodaje proizvodov. Ugotavljanje finančnega rezultata za prvo polllotje je glode na specifičnost prodaje manj pomembno kot za drugo polovico lota, vendar Pa nam kaže smer in signalizira odstopanja, na katera lahko do določene meje vplivamo v drugi polovici) Jota. Celotni dohodek, dohodek in njegova delitev Zap. Elementi Indeks 1971/70 CELOTNI DOHODEK 1. Celotni dohodek 169,8 2. Porabljena sredstva 164,0 3. Dohodek 183,9 DELITEV DOHODKA 4. Pogodbene obveznosti 196,7 5. Zakonske obveznosti 159,5 6. Bruitto osebni dohodek 184,0 7. Ostanek dohodka 185,7 PRODAJA 8. Prodaj a-DT 166,4 9. Prodaja — izvoz 152,4 10. Skupaj 162,8 PROIZVODNJA 11. Skupaj po LC 156,8 OSTALO 12. Stroški proizvodnje 142,7 13. Zaloge po PLC 30. VI. 145,5 14. Povprečno število zapo- slenih 114,1 15. Izvršene ure 111,5 IZVEDENI PODATKI 16. Vrednost proizvodnje na lizvrš. uro 140,6 17. Povpr. mes. rnetto OD na zaposlenega 133,8 lani. Delež dohodka v celotnem dohodku znaša 31,6%, kar je pri delitvi dohodka odpadlo 3,7 % (od CD) ali 97% več 'koit Jani na pogodbene obveznosti, na zakonske obveznosti 2 % ali 60 % več, na bruto OD 19,9% ali 84% več to tako znaša ostanek dohodka (dobiček) 5,9 odst. ali 86% več glede na polletje lani. Z ugotovljenim dobičkom smo za obravnavano obdobje v celoti lahko zadovoljni. Proizvodnja V polletju Jotos je bilo izdelanih 136.200 parov smuči, kar je za 24% več kot v polletju lami. Od tega je 73% lesenih, 11% metalnih in 16 “o plastičnih. Do povečanja je prišlo pri lesenih smučeh za 21 %, plastičnih za 208%, medtem ko je bilo metalnih izdelanih za 17% manj glode na pollotje 1970. Poleg smuči je zanimiva tudi proizvodnja čolnov, ki jih je po količini za 44 % več, lestev pa za 8% več glede na enako obdobje liani. N'a drugi strani pa moramo dosežene količine primerjati s planskimi, pri čemer ugotovimo, da smo polletno količino smuči presegli za skoraj 9%, lesene za 14%, plastične za 27 %, proizvodnja metalnih smuči pa je za 16% pod planom. Tudi količinska izdelava čolnov je za 9% pod planom, proizvodnja lestev pa je v primerjavi s planom za 20% večja. Skupna vrednost izvršene proizvodnje po PLC je v primerjavi z lotom 1970 za 52% večja. Ce jo istočasno primerjamo s planom, je ta za 7,6% pod planom. Ker pa je v polletnem poslovnem obdobju pri-šilo do premika na ta način, da je vrednost po lastni; ceni večja od planske kar »navidezno« pozitivno deluje, saj vpliva na večjo vrednost dosežena proizvodnja po lastni ceni in tako je primerjava s planom ugodnejša, ker je polletni vrednostni plam proizvodnje na ta način 100 % dosežen. Relativna vrednost polletne dosežene proizvodnje po posameznih skupinah proizvodov glode na polletje lani in na polletni plan: V smislu Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodlka v delovnih organizacijah je celotni dohodek obračunan po sistemu fakturirane realizacije. Ta sistem je bili uveden v 1968. letu, ko je prenehaj veljati obračun celotnega dohodka po sistemu plačane realizacije. V polletju je bil na podlagi omenjenega načina ugotavljanja celotni dohodek za 70% večji kot v polletju lani. Na izredno povečanje celotnega dohodka je v prvi vrsti vplivala Povečana prodaja proizvodov, na drugi strani pa močno povečanja izrednih dohodkov, kot so dohodki od obresLi, dotacija za reklamo 'n propagando in v manjši meri od ostalih izrednih dohodkov. Porabljena sredstva pri delitvi dohodka so v primerjavi s celotnim dohodkom relativno za skoraj 6% manjša, saj so ta povečana za 64 %, kar je vsekakor pozitivno. Glede na zmanjšana porabljena sredstva se je povečal dohodek kar za 84% v primerjavii s polletjem 1. Smuči — lesene — metalne — plastične 2. Ostali zimski šport 3. Telovadno orodje 4. Vodni šport 5. Reševalne naprave 6. Drugi proizvodi 7. Storitve Skupaj PLC Odstopanja Skupaj po LC Dosežena vrednost proizvodnje je glede na polletni plan presežena pri lesenih im plastičnih smučeh, kakor tudi pri reševalnih napravah. Pri ostalih proizvodih pa plan ni dosežen, posebno ne pri tistih, kjer je indeks nižji od 92,4; sem spadajo metalne smuči im telovadno orodje. o (N. »1 1 dili zlasti na ugotovitvah centra za raziskovanje javnega mnenja RS ZSS. Dosledno bomo vztrajali na odpravljanju ugotovljenih vrzeli. O vsakem osnutku splošnega akta morajo osnovne sindikalne organizacije izoblikovati stališča in vztrajati pri njihovi uveljavitvi. Nasprotovati morajo sprejemanju protiustavnih in protizakonitih splošnih in posamičnih aktov ter terjati, da se ugotovi odgovornost tistih, ki so take akte predlagali. (se nadaljuje) Državni prvak Detiček med vožnjo Camping klub za vodni šport »ELAN« pri Poreču Domačini pravijo, da se na plažah v Poreču lahko hodi samo še po prstih in da bodo baje v kratkem izdelali predpis o maximal-nem dovoljenju premera trebuha, (ki bo za tujce nekaj večji) da bi lahko vse goste spravili na zaprto hotelsko plažico. Tik ob obali bodo v morju napravili coninge premera do 2 m, da( bi tisti, ki še čakajo v vrsti, ob pogledu na vodo že v naprej uživali ob misli, da jim bo v kratkem omogočeno, da se za nekaj časa potope. Nc vem, če je to res. Videl pa sem sam, kako so se vsako dopoldne začele iz Poreča premikati kolone avtomobilov po prašnih cestah, ki vodijo tik ob obali. Vsak si je tu ali tam izbral košček obale, kjer si je lahko vsa družina skupaj razprostrla stole aili blazine in se v miru prepustila vročim žarkom, prijetnemu vetriču in valovom lepega jadranskega morja. Največ se jih je še pomikalo proti vasi Crvar, bivšemu posestvu nekega italijanskega grofa — kokona, za katerega so nekoč delali naši istrski kmetje. Tu vodi nekaj cestic prav do obale. Tisti, ki že nekaj lot stalno obiskujejo Poreč, 5o si vedno izbrali skoraj neopazen kolovoz, ki pa vodi do najlepšega Skozi to »ozko grlo« dnevno prihajamo na delo in se po »šihtu« vračamo domov. Pri tem pridno žigosamo kartice, seveda kadar ura ne odpove, to pa je večkrat. Takrat »ročno žigosajo vratarji.« Včasih in to tudi ni malokrat, radi zjutraj zamudimo. Tedaj imamo na kartici rdeče označeno zamudo. Se večkrat in še več nas je ob koncu dela, ko že ob vratarjevi uri čakamo, kdaj bo delovni čas pretekel. Le kdaj taki zapuščamo delovna mesta? Veste, prav lepo in pošteno pa to ni od nas, tujec, ki to opazuje, pa sploh tega ne more razumeti. No, če bi sedli dn dnevno izračunali, koliko ur je plačanih tudi takih, Pri »delu Ina poti« dn to iz naših lastnih žepov, bi se prav gotovo zgrozili. To so denarji! Pa bi še kdo rekel, da nimamo rezerv. kraja Istre, kot pravijo domačini, do Rta Maistro. Zelo so bili veseli in presenečeni, ker je letos iz kolovoza, polnega lukenj in kamenja nastalla lična cestica, zato pa je bilo za njih bolj neprijetno presenečenje, ko so pri ca. 15 m širokem dostopu na rt zagledali železno rampo in na njej napis: Institut Elari — Preizkusni center — vstop z avtomobili in šotori dovoljen samo za člane campa. Res ni veliko tako lepih in idiličnih mest na naši obali. Polotok meri ca. 8 ha, poraščen je z velikimi hrasti (nekdo jih je naštel 58), vmes pa je le trava in zelo malo grmičevja. Na jugovzhodni strani je zaliv U. Busolo, globok v poprečju 1,5 m in zaradi višine polotoka in drevja Veste, prav potihem vam povem, da se poleg državnih, pripravljajo tudi notranji ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, tudi v Elanu. In da ne bo treba poseči k administrativnim meram, bomo od danes 'naprej s prihodi in odhodi sami zavestno napravili red. Vesel sem, ker mi boste dali prav, še bolj bomo pa lahko veseli, če si bomo s tem v kuverti prislužili kakšen dinarček več. Tudi to je delček tistega našega, slabega, pomanjkljivega, ki mu pravimo »po jugoslovansko«. Toda samo pravimo. Zmenimo se, kdaj pa bomo začeli delati drugače kot govorimo. Prepričan sem, da se tudi to da. Vdndar je že malo pozno, pazimo se, da kdaj ne bo prepozno, vaš urednik zaščiten proti maestralu. Torej miren in idealen za vodno smučanje. V njem je pomol, dolg ca. 30 m in koli za vezanje čolnov. Ob obali je prha in štiri vodni priključki za umivanje in pomivam j c posode. Takoj na začetku rta so sanitarije: štiri lično izdelane kabine, tri kot VVC, v eni pa je še posebej prha. Vsak šotor ali prikolica ima svojo senco, urejen je prostor za odbojko, namizni tenis in še druge družabne igre. Skratka lep, miren in urejen camp, kot si ga je v teh naših časih, polnih turistov, mogoče zamisliti le še v sanjali. * Bila pa je vse to šo divjina, ko smo letos aprila prvič zagledali ta idilični košček zemlje. Klub za vodno smučainje je že nekaj lot nazaj organiziral v času ■kolektivnega dopusta za svoje člane campiranje, predvsem, da bi lahko člani reprezentance trenirali in se pripravljali na nastope ter da bi se na treningih pokazali novi mladi talenti. Bilo je sicer vodno lepo, vendar zaradi vsakokratnega položaja ni bilo moč camp ograditi, divji cam-pisLi so pritiskali med nas, med našo slalom progo pa je čolnaril kdor je hotel. Vodo smo si dovažali v kanistrah, umivali se v morju, vsako jutro pa je okoliško grmovje dobivalo nove moči za bujnejšo rast. Zato smo se že lani odločili, da moramo najti primernejši prostor, ki bo zaščiten pred vdorom tujcev in na katerem bomo lahko campi-rali vsaj nekaj let, da bi se nam izplačale najnujnejše investicije. Aprila letos smo si s pomočjo direktorja športnega centra Plave lagune ogledali obalo in našli za nas idealen prostor. Z direkcijo Plave lagune, ki je lastnik tega zemljišča, smo se pogodili zeilo dobro, nato pa smo začeli postopke še pri vseh merodajnih organih poreške občine, da bi dobili ustrezna dovoljenja za organizacijo cam-pa. Sredi junija, torej le še dober mesec pred dopustom, nam je bilo dokončno jasno: camp bomo lahko organizirali. Med člani kluba je radostno završalo, ko je upravni odbor sporočil dolgo pričakovano geslo: začnemo. že prvi sestanek je izglodal kot seja generalnega štaba za invazijo preko kanala. Vsak član odbora odgovarja za točno določeno nalogo. Treba je iz skoraj neprevozljivega kolovoza izdelati cesto; napeljati vodo iz vasi Crvar — ravne črte ca. 1400 m; potrebujemo sanitarije, 1 WC na 30 ljudi, pretočno odplakovalno jamo, tuš, vodovodne priključke. Za pristajanje čolnov potrebujemo pomol, za start pri smučanju splav. Casa je samo še en mesec, denarja nimamo. Torej bomo delali sami. Diskusija teče naprej. Ustanavljajo se grupe, ki bodo izvršile posamezne objekte. Izdela se plan, kdo bo prinesel s seboj potrebno orodje: lopate, krampe, samokolnice, grablje, kose, kladiva, žeblje in še polno drobnarij. Dvorana se polni z dimom. Dokler se vsega ne dogovorimo, ne končamo. Torej naprej. »Kako bom prišel v Poreč?« vpraša nekdo. Seveda, tudi to je treba organizirati. In končno je vse dogovorjeno. V petek zjutraj ob 4. uri gre predhodnica, da vse pripravi. Ostali sledijo po končanem delu popoldine. Prihod v camp najkasneje do 20. ure, da se še pri svetlobi vsi ogie-dajo mesta svojih delovnih nalog in v soboto zjutraj ob 5. uri začnemo. Delali smo dvakrat v soboto in nedeljo po ca. 30 članov. Kuhinja je bila skupna, da ne bi izgubljali časa. Grupi za polaganje vodovoda je pomagal kmet, ki je oral zemljo, v kanal pa so polagali cev. Zadnjih 400 m smo polagali cev pod vodo in jo obtežili s kamenjem. Kdor še ni znal betonirati ali zabijati žeblje, se je pri tem naučil. Ambulanta je cvetela, saj ni manjkalo žuljev, zabitih palcev iln odrgnjene kože. Dobesedno so se lomile lopate in krampi ob trdih istrskih skalah. Ko smo po koncu druge akcije zapuščali pozno zvečer camp, je bilo vse narejeno. Camp je bil izdelan in organiziran tako, kot to zahteva poseben zakon o urejanja campov. Prišle so kontrole in nihče mi imel pripomb. Nekega poznega večera smo ob svetlobi plinske svetilke računali: za vse skupaj, računano tudi sestanki, urejevanje pri občini itd. smo porabili nekaj čez 1500 prostovoljnih ur. Veliko ali malo? Ni važno, naš camp stoji. Vsi člani so na nek način sodelovali, vsi so lahko pohvaljeni, še posebej pa tisti, ki so sodelovali in delali, čeprav so že vnaprej vedeli, da zaradi tega ali onega vzroka ne bodo mogli priti v času dopusta v camp. Se in še bi lahko govorili o cam-pu. Kako je bilo prijetno in kako smo uživali. Kako so potekali treningi in kako je vsak na ta ali oni način prišel na svoj račun. O prijetnih družabnih večerih, o smehu in zabavi — dn o izvrstnim a težkim istrskim vinom. Vodni club ima svoj camp, svoj prostor, da lahko vsako leto za dva do tri tedne člani v miru in intdnzivno trenirajo vodno smučanje. Da bodo pripravljeni nastopali in zmagovali. Vendar kljub vsemu, je ta camp le začasen, za nekaj let, vse je v negotovosti. Smo samo gosti in zemljo imamo samo za toliko časa v najemu, dokler se tam ne bo gradil kakšen hotel ali pa karkoli drugega. In potem? Selili se bomo naprej, ponovno bomo gradili. Kje, ne vemo. Jasno pa nam je, da samo na slabših in vedno v bolj oddaljenih krajih. Rešitev je samo iv lastnem zemljišču, v stalnih in dobro urejenih objdatih. Treba je še razmisliti, variant je veliko. Morda bi lahko na takem stalnem mestu imeli kolekcijo čolnov in jih predvajali kupcem, namesto da jih vsakokratno vozimo v Poreč in nazaj. V stalnem campu, ki bi ga lahko koristili preko vsega leta, bi lahko trenirali večkrat iln še močnejša bi lahko bila naša ekipa. Treba se bo zamisliti, načrtovali m delati. Sedanji camp je lahko le prvi korak v dokončni rešitvi. Ob vratarnici Ob vratarnici NAGRAINA SKANDINAVSKA. KRIŽANKA. (Seataril Jurij Rakuš) NAPLA CILO ČOI» JANEZ sosEm. IZRAELA \VT.OZN. ZllENJA-NINA ZENSKO IME 18. IN 10. ČRKA ABECEDE SAMO- GUSNIK JEMCA, HRANA PRIJETIH VONJ POHIŠTVA STARI preb: ŠPANIJE ČASOVNI PRISLOV GERM OREL REDKO Z. IME PESEM IIVAINICA OKRAS BLEDV TONE KRALJ 14. ČRKA NAŠE ABECEDE DALMAT VZKLIK IZBRUH VUIJKANA KEMIČNI ZNAK ZA ERBIJ ČRNILO 100 m AMERICIJ ZA IN JA IN 13.CR IRENA STRUNA PLOSCAI) ARABSKI ŽREBEC DELI GLEDALIŠČA IESTO PREBI- VALKE ATEN IKONSKA BLIZU 16. CRKA INDUSTR. OBL FOTO. ŽGANA BUKOVINA APARATA NIZOZEMSKA ETIOPSKI POGLAVAR MESTO V dalmaclz NEMŠKI PREDLOG DSEENI ZAIMEK KONEC POLOTOK/V KDOR SNUJE TOVARNA MARIBORU SMUČARSKI VARUH OG- NJIŠČA NEKAJ 1. CRKA ČUTI SLOVNIC. DRUŠTVO Deklica PODJETJE PRVA SLOV FIUIA KEK 9u ZA ODKUP FILMSKA IGR.(RINA ODP.MAT EDIP (OJDIPUS) 3,14 TRG. TOPJSLJE SIMPATIJA DO NEKOGA ANDREJ KLINAR 4. SAMOGLASNIK OSEBJI ZAIMEK KAZAINI ZAIMEK KRALJ ŽIVALI TRI RAZL. ČRKE NACIJA (DVOJ.) GOETHEJEVA MATI OMEMBA OPOMBA AVTOM. OZNAKA ZA IJU-BUANO SEVERNI PTIC ILOVNAT USKLA- JENO GIBANJE ROMEO IN ... OZIRA INI ZAIMIK GLASBENO DELO TRETJA POTENJA IGRALKA TURNER SLOV. DNEVNIK URIS KEM.SIMBOL ZA ALUMINIJ GL.MESTO POLJSKE POLITI- ČNO ZATOČI- ŠČE GLAVNI ŠTEVNIK MAKED. KOLO GE2IM.011E < VRSTA BARVE REKA V SRBIJI VAS NA GORENJ. MESTO V ITALIJI MORSKA ŽIVAL KNJIŽNA ZBIRKA OROŽJE LOKO- STRELCEV POVRŠIN* JAPONSKA IGRA,ŠAH OZNAKA ZA ČAČAK NAUČOTO NA PAUCT ENAKI ČUKI TUCOCA vou\ IZDELEK "ELANA" iljiiti: "SMUČINO ZAHVALA sodelavcem za 'izrečena sožalja ob smrti dragega očeta in mame ANGELE in MIHAELA OSTERMAN in spremstvo na njuni zadnji poti žalujoči sin Jože ZAHVALA ob smrti dragega očeta JAGIC MAKSA vsem za izrečeno sožalje in denarno pomoč, sodelavcem kovinskega obrata žalujoča hči Regovec Justina ZAHVALA ob nenadni smrti dragega očeta J02ETA JANŠA se iskreno zahvaljujeva vsem za sočustvovanje in vence ter za udeležbo na pogrebu žalujoči sin Stane in hči Marta ZAHVALA vsem članom kolektiva, ki so izrekli sožalja iin sočustvovali z nami ob izgubi drage mame GABRIJELE SKOFIC predvsem pa tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, sodelavcem pa za vence in cvetje žalujoči mož Ivan, sin Janez in hči Lenka ZAHVALA ob smrti drage mame PETRIČ IVANE se zahvaljujemo šefu Renku Branku in mojstru tov. Gašperinu iln podpisanim čestilkam za denarno pomoč namesto venca in za izrečeno sožalje hčerka Anica Balinanje VI. ekipno občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju za leto 1971 Pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica in v organizaciji Balinarskega kluba Športnega društva Radovljica, se je prvenstva v Radovlj,ic)i udeležilo 8 štiričlanskih ekip. Vrstni red po končalnem tekmovanju je bil naslednji: 1. Skupščina občine Radovljica 2. Gorenjka Lesce 3. Veriga II. Lesce 4. Almira Radovljica 5. Veriga I. Lesce 6. Elan I. Begunje (Griovski Ciro — vodja, Blažič Valentin, Kolman Janez in Prestrl Jožef) 7. Elan II. Begunje (Peinkiher Anton — vodja, Kaurin Stefan, To-nejc Niko in Adam Stane) 8. TIO Lesce Naši vodni smučarji uspešni v Zagrebu No odprtem prvenstvu Hrvatske v vodnem smučanju v Zagrebu so naši tekmovalci dosegli: I., II., IV. mesto v slalomu; III. in IV. mesto v likih. Skokov ni bilo! To prvenstvo je bilo izbirno za državno prvenstvo, kamor so se plasirali trije naši tekmovalci. K izrednemu uspehu jim iskreno čestitamo! Tehnične izboljšave Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji redni seji predlagala Odboru za vprašanja združenega dela sledeče nagrade: — Mertelj Marjanu za konstruiranje (naprave za ravnanje in rezanje obloge za smuči 500,00 din — Potočnik Pavlu za izdelavo naprave za ravnanje in rezanje mase 500,00 din — Resman Janku za izdelavo naprave za rezanje utorov za magnete 250,00 din — Škofič Florjanu za tehnično izboljšavo nanos lepila na stroju za dolžinsko spajanje lesa 250,00 din — Bukovec Avgustu in Podobnik Antonu za izboljšavo brušenja na kombiniranem rezkalnem stroju vsakemu po 125,00 din POMISLEKI K ANKETI O GOSPODINJSTVU: Definicija: Gospodinjstvo — a s (i) 1. opravljanje ali (vodenje domačih, hišnih del; v rokah je imela vse gospodinjstvo; pomoč zaposleni ženi pri gospodinjstvu. Ko je dobil plačo, ji je dal denar za gospodinjstvo (življenske stroške, potrebščine) ... (Iz I. dela Slovarja slovenskega knjižhega jezika 1970).