Posamezni izvod 1.30 šiL, mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Rlagcnfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 7. november 1958
Štev. 45 (861)
Nezakonito okrnjevanje dvojezičnega šolstva
in pot do pravične rešitve manjšinskega vprašanja
Laž in potvarjanje dejstev
so argumenti šovinističnih hujskačev
Že za časa stare avstro-ogrske monarhije je voditelj koroških Slovencev Andrej Einspieler naslovil na predstavnike vladajočega naroda resno svarilo, ko je dejal, da more Avstrija obstojati samo tako dolgo, dokler bo pravična do vseh svojih narodov in narodnostnih skupin. Da njegove besede niso bile izgovorjene v prazno, je dokazala zgodovina, ko so tisti, ki so se vedno najbolj trkali na svoja patriotska prša in se najbolj bahali s svojimi domovinskimi čustvi, z zatiranjem in zapostavljanjem manjšin ter z netolerantnostjo vladajočega naroda napram drugorodnim državljanom kot grobokopi izpodkopavali državi temelje in povzročili, da se je domovina po njihovi krivdi že dvakrat sesula v nič.
Pričakovati bi bilo, da bodo bridke zgodovinske izkušnje dobra življenjska šola tudi pri nas. Vendar posebno zadnja leta kažejo, da se v naši deželi in državi še vedno najdejo ljudje, ki se očitno čutijo vzvišene nad nauke zgodovine, saj že spet trobijo v stari rog nacionalistične nadutosti ter ponovno ženejo zloglasno politiko šovinizma, katera je Avstriji že tolikokrat bila usodna. Da so v zadnjih tednih dali tem elementom gotove koncesije celo tisti, ki so vsa leta po drugi svetovni vojni pravilno razumeli, da je treba odločno prelomiti z neslavno tradicijo manjšinske politike prejšnje Avstrije, je še toliko manj razumljivo in hkrati tudi nevarno za nadaljnji razvoj v državi. Kajti popuščanje nacistično in velenemško pobarvanim nacionalističnim krogom, torej tistim ljudem, ki so se v zgodovini že večkrat izkazal’ kof 7e1 o slabi in dvolični patrioti, daje le še nov razmah njihovim šovinističnim prizadevanjem, v katerih so jim potem dobrodošla vsakršna sredstva, samo da zadostijo svojim sebičnim in zločinskim težnjam.
Kako pravilne so te naše ugotovitve, zelo prepričljivo potrjujejo dogodki, ki smo jim priča v vsakdanjem dogajanju pri nas na Koroškem, kadar gre za vprašanja, ki so kakor koli povezana s problemom manjšine. Čim je bil z zgrešenim odlokom z dne 22. septembra napravljen prvi korak po spolzki poti popuščanja nepomirljivim nacionalistom, so le-ti zagnali organizirano vsestransko gonjo ne samo proti naši narodnostni skupini, marveč prav tako tudi proti tistim, ki so njihovim težnjam — vsaj za korak — že popustili. Tako je tudi že v naprej dvomljivi poskus, da bi z delnim popuščanjem dosegli pomiritev v deželi, po zaslugi ljudi, ki jim nikakor ni za tako pomiritev, imel ravno nasproten uspeh ter se je izrodil v poostreno hujskaško gonjo proti vsem in vsakomur, ki bi se kakorkoli zavzemal za enakopravno sožitje med narodi in za dobrososedske odnose med državami.
V tej gonji, kakor smo že ugotovili, glede sredstev in oblik prav nič niso izbirčni. Pri nas na Koroškem jim v ta namen pač najbolj služi manjšinsko vprašanje, ki ga zlorabljajo na eni strani za hujskanje naroda proti narodu, na drugi strani pa tudi za gonjo proti sosedni državi. Ker jim pri tem manjka stvarnih argumentov, jih seveda ne moti, če se morajo posluževati umazanih laži in zlobnega potvarjanja dejstev. Nasprotno, laž je postala njihov najboljši zaveznik, kar se posebno očitno kaže v pisanju hujskaškega nacionalističnega tiska, pa naj so to potem OVP- in FPO-jevski ali pa tako imenovani „neodvisni“ in „svobodni“ listi. Vsi imajo nekaj skupnega: laž kot najbolj priljubljen argument! Kajti laž je, če zapiše štajersko OVP-glasilo Siid-Ost Tagespost, da je bila Avstrija že vedno pripravljena ustanoviti manjšinske šole; nadalje je laž in zanikanje dejanskega položaja, če koroško FPO-glasilo Kdrntner Nachrichten piše, da so bile odjave od slovenskega pouka izvedene brez vsakega pritiska; in prav tako je laž ter zlobno zavijanje dejstev, če „svobodne“ Salzburger Nachrichten skušajo dokazovati, da so le še v grapah Karavank posamezni slovenski jezikovni otoki.
Seveda bi takih primerov lahko navajali še in še, saj jih v imenovanih in sorodnih listih kar mrgoli in se človek samo čudi, kako morajo biti ljudje, ki so zmožni takih laži
Da nacionalističnim hujskačem, v OVP in FPO pri gonji proti dvojezični šoli in proti toliko poudarjenemu »jezikovnemu nasilju« v resnici ni šlo za načela demokracije in za dosego tako imenovane pravice staršev, V kateri menda Vidijo ne glede: na Vse druge okclnoeti absolutni višek demokratičnosti in pravičnosti, dokazuje njihova strupena gonja, ki se je kljub odloku z dne 22. 9., s katerim je bilo ugodene: njihovim zahtevam, le še zaostrila:. S tem je postala jasno, d,a tem, gospodom ne gre za rešitev manjšinskega: vprašanja, marveč samo za zločinsko hujskanje na narodnostno: mr/njo in s tem za ohranitev razmer, V katerih lahka nadaljujejo svoje: sramotno: početje, ki je glavna ovira za končno: pomiritev v deželi.
Do stopnjevane hujskaške gonje je v začetku tega tedna zavzel stališče tudi deželni glavar Wedenig, ki je poudaril,
da ta gonja nedvoumno dokazuje, kdo so hujskači in zato zagotovil OVP, češ da ji gre samo za pravično ureditev, ni mogoče resno jemati. Razumem — je dejal — da je zadnji odlok spravil nestrpneže v FPO in še bolj v OVP v veliko zadrego, ker so s tem zgubili vsak vzrok, govoriti o šolskem nasilju. Za koroško OVP bi bile na-
Po naporih številnih delegacij, ki so predložile: konkretne predloge c: razorožitvi in posebno še1 o popolni ustanovitvi jedrskih poskusov, je bila konec preteklega meseca v političnem cdboru OZN zaključena splošna, razprava o razorožitvi. Sovjetski delegat Zorin je V svojem zaključnem govoru obtožil ZDA in Velike: Britanijo, da skušata z vsemi sredstvi preprečiti sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Po drugi strani pa, je izjavil, da je SZ pripravljena takoj prekiniti jedrske poskuse, čeprav bi bila na slabšem, ker je doslej izvedla manj poskusnih jedrskih eksplozij. Sporazum naj bi bil sklenjen sporazumno in njegova Veljavnost naj bi bila daljša kot eno leto:. Zorin je še dodal, da je SZ pripravljena, da dovoli prihod mednarodnih inšpektorjev za uvedbo varnostnega sistema;.
Delegati malih dežel pri razorožitvenih razgovorih so v svojih govorih vedno znova poudarjali, naj posebno male dežele Vse bolj sme’o pritiskajo na SZ in ZDA, da bi ju privedle do pozitivne re-
in nesramnega potvarjanja dejstev, moralno degenerirani. Eno vsekakor drži: če so tako dvomljivi že njihovi argumenti, potem mora biti še toliko bolj dvomljivo njihovo prizadevanje! Zato ves krik in hrup, da manjšina posiljuje večino, ni nič drugega kot poskus, kako bi utemeljevali svojo protizakonito gonjo proti manjšini in njenim pravicam. To je izraz slabe vesti in zato višek zlobe, ki so je zmožni samo ljudje, ki so še vse preveč preželi z nacistično miselnostjo in pozabijo na načela resnice, pravice, morale in spodobnosti, kadar gre za njihove interese, dočim interesov in koristi drugih itak ne priznavajo. Pa tudi gonja proti dvojezični šoli je bila in je le pretveza, saj zlaganost zahteve po ,,pravici staršev“ najbolj razkrivajo hujskači sami, ki so svoje rovarjenje kljub odloku z dne 22. 9. le še poostrili. Še ta dokaz njihovih značajnih vrlin: znani so primeri, da tisti ljudje, ki so se najbolj gnali za odjave od slovenskega pouka, svojih lastnih otrok
čelno: zelo dobro, če bi se: pri svojem strankarskem, prijatelju dr. Karischu še enkrat zanimala, glede poteka, pogajanj za državno pogodbo:. Dr. Karisch bi moral namreč potrditi, da je takratni zunanji minister dr. Gruber vedno spet prikazoval šolsko odredbo iz leta 1945 kot dokaz avstrijske tolerance in da je bil ta argument posebno tehten pri odločitvi vprašanja meja v korist Avstrije.
Deželni glavar je v tej zvezi navajal tudi izjave posameznih OVP-politikov iz prvih povojnih let. Tako je svoječasni prosvetni minister in sedanji predsednik parlamenta dr. Hurdes izjavil: OVP ima v svojih pravilih določilo, da hoče za manjšine kulturno avtonomijo in teh pravil se bc tudi dosledno držala. V OVP-pro-gramu za izobrazbo1 in šolstvo pa je> določilo, da: je treba narodnim manjšinam Avstrije zagotoviti pravico do gojitve narodnega občutja ter njihovega maternega jezika s pomočjo odgovarjajočega dvojezičnega šolstva. In takratni kancler Figi je poudaril, da zvezna vlada ne bo zamudila, posvetiti posebno pozornost tudi upravičenim zahtevam koroških Slovencev. Sedanje zadržanje OVP pa je primerno1, je> dejal deželni glavar, da bc ne-
šitve grozeče oboroževalne tekme:, da se najdie kompromisna rešitev c prekinitvi jedrskih poskusov. Japonska vlada pričakuje, da bodo našli kompromisno rešitev glede razorožitve na ženevski konferenci zastopnikov ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki se je začela 31. oktobra.
Konferenca se iei začela v času, ko velesile tekmujejo, katera bo napravila Več jedrskih poskusov, v času, ko: tudi Francija pripravlja svoje atomske bombe za eksplozijo V Sahari. Sploh torej v času, ko so odiiosi med vzhodom in zahodom precej napeti. Kljub temu, da so dogodki tako: napeti, utegne priti do novih momentov', ki bodo ugodno vplivali na delegate konference o prekinitvi jedrskih poskusov. Generalnega sekretarja OZN Ham-marskjolda zastopa na konferenci v Ženevi indijski delegat Narajan, ki bo generalnega. sekretarja OZN zastopal tudi na konferenci o ukrepih preti nenadnemu napadu, ki se bo začela v ponedeljek v Ženevi.
niso odjavili in —* kakor je slišati — celo velikovški Majerhofer, ki je v tej gonji odigral prav posebno vlogo, je svoje otroke najprej odjavil, pozneje pa spet skušal prijaviti, češ da je koristno in potrebno, če otrok obvlada oba jezika v deželi.
Morda bo ta dvoličnost in dvojna morala končno odprla oči tudi tistim, ki še vedno nasedajo nacionalističnim hujskačem, kadar kot krivi preroki romajo po naših vaseh in prodajajo svojo šovinistično robo ali pa po tisku razširjajo svoje laži in potvarjajo dejstva. Ko bodo ljudje v polni meri spoznali pogubnost nacionalistične politike, bodo njenim predstavnikom tudi dali edini pravilni odgovor: Nočemo narodnostne mržnje in zločinskega ščuvanja naroda proti narodu, smo za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, ker to ne bo le v korist strpnega in mirnega sožitja med obema narodoma v deželi, marveč v enaki meri tudi v interesu nadaljnjega demokratičnega razvoja Avstrije.
kega dne, prisiljen, doikumentarično dokar zati, da je bila OVP na Dunaju tista, ki je vedno spet pozivala, da je izvedbo šolske odredbe iz leta 1945 iz državnopolitičnih interesov in v interesu pomiritve v deželi treba vedno točno nadzorovati.
Torej je na Dunaju vsa, leta prevladovalo mnenje, da je treba pri reševanju manjšinskega problema upoštevati tudi zunanjepolitične: poglede in da SO' se zavedali, da, je bila, dvojezična šolska odredba pogoj za priznanje predvojnih meja v Državni pogodbi. Potem semoi ne razumemo, zaikaj in čemu ver krik, ko' je Jugoslavija V posebni noti opcKCTila Avstrijo na dolžnosti, ki jih je le-ta prevzela s členom 7 državne pogodbe:. Ali pa pogledi, na katere se je bilo treba; ozirati vsa dosedanja leta, naenkrat niso Več važni in se tudi Avstrija namerava vključiti V gonjo kominfemističnih držav proti
Nova nota Jugoslavije Avstriji
Kakor poreče Tanjug, je bil jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Jože Zemljak v ponedeljek pri zunanjem ministru inž. Figlu in mu izročil noto jugoslovanske vlade, ki v njej čnt,. arja na avstrijsko noto z dne 11. oktobra o manjšinskem šolstvu na Koroškem.
Jugoslaviji?! Argumenti, ki se jih pri tem poslužuje, so Vsekakor sila podtobni napadom Bolgarije in Albanije proti Jugoslaviji in tudi časovno sovpadajo z njimi. Vsekakor bi bilo zanimive1 zvedeti vse podrobnosti dokumentacije, o kateri je govoril deželni glavar in je le škoda,, da tega, ni povedal že prej in da ni temu primerno tudi ukrepal. Kajti jasno je, da odlok z dne 22. 9. nikakor ni pot dk> rešitve, kar se najbolj vidi iz nastalega položaja, pa tudi iz rajnovejšega. odloka deželnega šolskega sveta, z dne 27. 10. 1958 (odlok o izvajanju odloka, — op. ured.), kateri dovolj jasno razgalja vso zmešnjavo, ki jo je povzročilo: popuščanje nacionalističnim težnjam z nezakonitim in protiustavnim okrnjevanjem šolske odredbe o dvojezičnem šolstvu.
40-letnica avstrijske republike
Prihodnje' sredo bomo1 obhajali 40-letnica rojstva avstrijske republike, ki se je po zaslugi mož, kot. sta bila bivši prezident dr. Karl Renner ter socialdemokratski voditelj Viktor Adler, porodila iz razvalin stare aVstmogrske monarhije, katera se je zrušila zaradi nacionalistične politike Nemcev, ki so, čeprav v manjšini, kruto zatirali vse druge narodnosti. Dan rojstva republike bo gotovo praznik za vsakogar, ki sc zvesto priznava k načelom demokracije in pravice, predvsem, praznik delovnega ljudstva, ki je šele v republiki zaživelo: enakopravno in, svobodno življenje.
Za obletnico ustanovitve republike so predvidene številne proslave in spominske prireditve: po Vsej državi. Zanimivo pa je v teij zvezi, da se v to praznovanje ne bO' Vključila naj višja ustanova republike, namreč parlament, ker je le-tam zastopana tudi stranka, ki se baje noče pridružiti praznovanju rojstva republike.
Gre za razorožitev in ukinitev atomskih poskusov:
Veliko besed — le malo dobre volje
------------------------------------------
Nalagajmo pri domači hranilnici!
Delovni sestanek odbornikov kreditnih zadrug
Mnenje drugih:---------------------------1
Naša sosedna država se smatra za dobro demokratično deželo, v kateri imajo vsi sloji ljudstva in manjšine najboljšo ureditev in svoje pravice. Kako pa je v resnici v tej državi, nam kažejo zadnji dogodki na Koroškem, kjer je slovensko prebivalstvo zgubilo največji del svojih šol, na mešanem ozemlju pa se nemški šovinisti branijo učiti se jezik soseda. Država jim pri tem prizadevanju pomaga . . . Kaj je vzorna ureditev manjšinskega vprašanja, je pokazala Madžarska, ko je dala vsem narodnostnim manjšinam svoje države, čeprav to ni uzakonjeno in razkričano po vsem svetu, vse pravice ne samo v šoli, marveč tudi na kulturnem in upravnem področju. In to brez vsake borbe in brez vsakega kosanja. Priporočamo Avstriji, da si ogleda ureditev našega šolskega pouka . . .
»Uj ember«, Budimpešta, Madžarska
Da nun die Sozialisten keine Windischen, sondern nur Slozvenen kennen, bat sie die Zahl der Abmeldungen vom slozvenischen Unterricht in nicht geringe Verlegenheit ge-bracht. Auch jetzt noch sehen sie nicht ein und geben sie nicht zu, dass sie seit 1945 let z ten Endes die Geschdfte der Titokommu-nisten besorgt haben, ja noch besorgen, denn auch jetzt sind sie noch nicht bereit, das Selbstbestimmungsrecht der Siidkarntner Be-volkerung anzuerkennen. Sie falschen lieber zveiter die Geschichte und machen zveiter unsere Windischen zu Slozvenen, was diese unter gar keinen Umstanden sein wollen. Die hohen Abmeldezahlen aber, sagen sie, seien mindestens zum Teil zzveifellos unter dem unerwiinschten Druck deutschnationaler Orga-nisationen zustande gekommen. Auch' das ist eine wohlbekannte titokommunistische Zzveck-liige. Wie sehr sie aus der Luft gegriffen ist, bezveist der Umstand, dass in Windisch-Blei-berg nur 15 °/o, in Ebriach nur 7°lo, in Loibl-tal und Zell-Pfarre nur 1 °/c, und in Zell-VZinkel, Komel, Leppen und St. Margarethen ob Bleiburg nuli Prozent der Schiller abge-meldet worden sind. Wie stellen sich die Sozialisten zu diesen Zahlen? Sind das etwa fiir sie die sichtbaren Bezveise eines „deutsch-nationalen“ Druckes?
»Karntner Nachrichten«, 31. 10. 1958, Celovec
E udi Avstrija ima.'svoje manjšinske probleme. Kakor se ona zavzema za pravice Južnih Tirolcev, bi moralo biti prav, d,a bi dala svoji manjšini na Koroškem če že ne več potem vsaj iste pravice, posebno pravico do gojitve svojega jezika na ljudski šoli. Po odloku deželnega glavarja bo to, zdi se nam, zelo težko. Odkod nove šole, če se morajo deliti? . . . Ni bilo posebno primerno, da se na meji poruši zadnji most. . .
»Franc soir«, Pariz, Francija
Nur zvenige Orte gibt es in Siidkdrnten, in denen eine Mehrheit der Eltern den zzvei-sprachigen Unterricht zviinscht. Fast durch-zvegs sind es Schulgemeiden in einsamen Ka-razvankentdlern, in denen das heimische Win-disch tatsdchlich fiir die Kinder vor dem Schulunterricht die Muttersprache ist . . . Auf den tvindischen einschichtigen Bauernhofen in Zeli und Windisch-Bleiberg herrschen vielfach noch patriarchalische Sitten. Auf diesen Ein-schichthofen gibt es heute noch alte Frauen, die kein Wort Deutsch verstehen, und die Kinder im nicht schulpflichtigen Alter konnen es auch nicht . . . Solche Hofe sind freilich ,,Reservate“ in den Karazvanken. Die iiber-zvaltigende Mehrheit der Windischen bedient sich Idngst des Deutschen als Hochsprache. Typisch da fiir ist das Beispiel vom Bdrental, ein einsamer zvindischer Ort unter den Wdn-den des Hochstuhls und des Wainach. Zu 100 Prozent meldeten die Eltern hier die Kinder vom Sprachenzzvang ab. So wie die Tau-senden tvindischen Eltern im ganzen gemischt-sprachigen Gebiet sagten sie sich auch hier: ŠVindisch lernen die Kinder am Rockschoss der M ut ter. Windisch lernen sie daheim. Fiir das Leben in Osterreich sollen sie deutsch lernen. Zu dem Slozvenisch, das die Krainer jenseits der Karazvanken reden, haben die dem deutschen Kulturkreis zugezvandten Win-dischen keine Beziehung mehr.
»Salzburger Nachrichten«, 31. 10. 1958
Hrvatska mladina (na Gradiščanskem — op. ured.) mora dobro znati nemški jezik. Izkušnje kažejo, da ga mora znati, da se ga lahko nauči prav tako dobro kot rojeni Nemci, ne da bi zaradi tega zanemarila svoj materinski jezik . . . Ne more biti krepko in neomajno zvest niti enemu idealu, niti eni vrednosti in dobremu cilju, ne bogu in ne domovini, kdor ne ostane zvest svojemu narodu in materinskemu jeziku.
»Naš Tajednik«, 1. 11. 1958, Dunaj
Dva dni pred svetovnim dnevom varčevanja je Zveza slovenskih zadrug sklicala v Celovcu delovni sestanek odbornikov in poslovodij pri njej včlanjenih kreditnih zadrug. Razprava je bila zelo primerna priprava za svetovni dan varčevanja, saj je bila posvečena onemu področju kreditnih zadrug, brez katerega hranilnice in posojilnice! sploh ne morejo! obstojati, to' je pridobivanju hranilnih vlog. Šele iz nabranih naloženih denarjev je možna pomoč za različne potrebe in koristne namene v obliki posojil. Prihranki v obliki vlog pa so predvsem rezerva za vlagatelja samega, ker ima v primeru potiebe, koristne investicije ali ugodnega nakupa na razpolago svoja lastna denarna sredstva.
PosleVodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, ki je v stvarnih in zelo zanimivih izvajanjih v večurni razpravi obdelal pomen varčevanja in sodobnega upravljanja hranilnih vlog, je dejal, da Vzrokov za prepričava nje o koristi nalaganja prihrankov razgledanemu zadružniku ni težko navajati. Pač pa je treba v zadružnih okoliših slej ko prej Vzbujati smisel za varčevanje in nabiranje hranilnih vlog. Navedel je vrste prednosti nalaganja denarja pri domači hranilnici in posojilnici, ker je ta denar varno uporabljen v plodonosno korist skupnosti V okolici.
Na sestanku je bilo povedanoi, da polagoma izginjajo pomisleki in bojazen negotovosti za varčevanje, kajti V zadnjem letu so hranilne vloge pri kreditnih zavodih V Avstriji narasle za okoli 5 milijard šilingov, pri čemer je zelo močno udeležena tudi štedhja podeželjskega prebivalstva. Tudi kreditne zadruge, včlanjene pri Zvezi slovenskih zadrug, zaznamujejo od časa obnove razveseljiv procentualen prirastek vlog.
Vendar še daleč niso izkoriščene vse možnosti, da bi se Ves denar v naših zadružnih okoliših stekal v domače kreditne zadruge. Zato velja poslovodjem, in izkušenim zadružnikom ter predvsem mladim silam poziv, da zastavijo za nabiranje Vlog Ves Vpliv, svoj osebni ugled in druga propagandna sredstva,. Vsak za-
Z letom 1958 je stopila v veljavo pogodba o Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki so jo sklenile članice leta 1952 ustanovljene Zveze za premog in jeklo-, namreč Zapadna Nemčija, Francija, Belgija, Holandska, Luxemburg in Italija. Te države sedaj odpravljajo med seboj carinske in druge trgovinske omejitve in ustvarjajo skupni enotno urejeni gospo« darski prostor. Prej ali slej bo med, njimi prišlo tudi do neoviranega pretakanja kapitala in delovne sile, kar bo stavilo pod gospodarski pritisk sosedne države oziroma države na zap-adu Evrope, ki se po drugi strani z zgoraj imenovanimi državami V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje Evrope (OEEC) potegujejo prav za iste cilje, ki jih le-te že uresničujejo.
Bojazen pred pritiskom in odvisnostjo! s strani EGS, po drugi strani pa strah pred izolacijo s strani držav vzhodne Evrope in Azije, ki v svetu za vzajemno gospodarsko pomoč ustvarjajo sedemle-tko za države od Vzhodne Nemčije, Češkoslova-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Napredek živinoreje v Avstriji je v zadnjih letih velik. Prav tako pa se jel vzporedno s tem povečal tudi izvoz živine. Po vrednosti se; je izvoz živine povečal takole: leta 1949 je znašal 8,049.000 šilingov, leta 1955 75,698.000 šilingov, leta 1957 447,864.000 šilingov, leta 1958 pa je znašal že v prvem polletju 333,000.000 šilingov. Letos V prvem polletju je bil izvoz za 56 °/o višji kot lani v istem času. Med glavnimi kupci avstrijske živine je Italija, ki je v prvem polletju letos uvozila za 248,068.000 šilingov.
družnik naj da s tem delom svoji zadrugi življenjske vsebina. Vednoi še velja, da je s primerna prepričevalno besedo osebna propaganda od človeka da človeka najbolj učinkovita,. Pravilna, pravična in za pomoč pripravljena politika dovoljevanja posojil je brez dvoma tudi izrednega pomena kot propaganda za nove vloge. Prav tako je lahko uspešna nabiranje vlog pri starih vlagateljih in bivših posojilojemalcih, ki jim je zadruga sVojčas pomagala V stiski ali mu omogočila gospodarski napredek. Navedene so bile še številne druge možnosti za pridobivanje novih vlagateljev.
Najbolj primerna za pridobivanje vlog na kmečkem podeželju je jesen, ka kmetje prodajajo svoje pridelke, pa, tudi pozimi, ka obračunavaj6' prodaje lesa in zaslužijo za prevoze,. V mnogih naših krajih pa tudi ne smemo spregledati dohodkov, ki jih donaša, tujski promet. Možnost za pridobivanje hranilnih Vlog je tudi pridobitev upravičencev, da si pustijo svoj denar od mlekarne, svoje otroške doklade in starostne rente prenakazovati na domačo hranilnico in posojilnico.
Drugi del sestanka je bil posvečen temeljitemu razpravljanju o pravilnem vodenju in upravljanju hranilnih Vlog. Podpredsednik Zveze slovenskih zadrug je to področje poslovanja kreditnih zadrug izčrpno razložil, kakor ga zahtevajo zadružna pravila in zakon o urejevanju kreditnih poslov. V razpravi so tudi izkušeni zadružniki slišali napotila in navodila;, ki jih mnogo doslej še niso1 poznali in dojeli. Izvajanjem so vsi sledili z velikim zanimanjem ter jih sami izpopolnili še z zelo živahno in smiselno diskusijo.
Delovni sestanek je bil nad Vse umesten ter poučen. Izredno zanimanje dokazuje tudi dejstvo, da so zadružniki iz prepričanja izražali željo,, da bi Zveza slovenskih zadrug v zimskem času priredila še Več podobnih srečanj. Za. pripomoček Vsem zadrugam je Zveza slovenskih zadrug razdelila obširna navodila za prida bivanje in upravljanje hranilnih vlog, kar bodo lahko vse zadruge s pridom uporabljale.
ške, Madžarske, Romunije in Bolgarije tja do Tihega oceana, sta povzročila, da se je ostalih 11 držav članic OEEC mrzlično lotilo pogajanj s 6 državami EGS o sklenitvi pogodbe o Območju svobodnega trgovanja, ki bi zajelo vseh 17 držav članic OEEC. V ta namen je bil ustanovljen poseben meddržavni komite, v katerem šo zastopane! vse članice Organizacije za gospodarsko, sodelovanje Evrope. Njegovo prizadevanje gre za tem, da bi bila pogodba oi Območju svobodnega, trgovanja (Freihandelszonie) sklenjena še tekem, tega leta.
Na zadnjem zasedanju tega, komiteja, ki se je vršilo- zadnje dni oktobra, pa seje pokazala, da omenjena pogodba, letos ne boi mogla biti sklenjena. Francija se je na tem zasedanju trdovratno uprla sprejetju sedanjih pogojev pogodbe, s katerimi so se strinjale Vse ostale včlanjene države. Francija se- zlasti ne strinja s težnjami, ki jih v pogodbi zasleduje Anglija, katere predstavnik v komiteju je istočasno- njegov predsednik. Ker natem, zasedanju ni uspelo- pridobiti Francijo za sprejetje sedanjih pogojev pogodbe, je upanj ei, da bo le«ta sklenjena še pravočasno pred 31. decembrom t.. 1., padlo v vodo.
S tem se je nevarnost gospodarske diskriminacije 11 držav OEEC s strani 6 držav EGS, ki pa so tudi članice- OEEC, povečala, v organizaciji sami pa se je pokazala spričo nasprotij med vzhodom in zapadom neprijetna razpoka, ki jo bodo poskusili zamazati s-edaj s pogajanjem na najvišji, ravni med vladami Francije in Anglije za dosego prehodnega sporazuma p-red končnim zedinjenjem za, Območje svobodnega, trgovanja. Ne glede na rezultat teh pogajanj pa dela meddržavni komite naprej in urejuje- podrobna vprašanja pogodbe in odpravlja pri tem nastajajoča nesoglasja med posameznimi državami.
Teheran. — Iranski zunanji minister Ali Azgar Hekma-t je- V senatu izjavil, da Iran ni podpisal in ne- bo podpisal nobene vojaške p-ogoidbe- z, ZDA. To izjavo tolmačijo v Teheranu kot odgovor na sovjetsko noto, ki govori o- sklenitvi Vojaške pogodbe med ZDA in Iranom. Minister je še- dalje- izjavil, da, podpis tajnega; sporazuma te vrste- ni možen, ker mora iranski parlament po ustavi odobriti vse takšne sporazume.
Juneau, Aljaska. — Podpredsednik ZDA Nixo-n je izjavil na Aljaski, da utegnejo Havaji dobiti polažaj zvezne države. Dejal je, da lahko piostanejo-Havaji 50. zvezna, država, če bo vodstvo' demokratske- stranke v predstavniškem domu, in senatu soglasno, z željo republikancev, ki bi temu vprašanju radi dali prednost na prihodnjem zasedanju kongresa.
Kairo. — Konferenca nacionalnih gibanj afriških dežel, ki je bila prvotno določena za oktober, bo decembra v Akri, glavnem mestu Gane-. Iniciativni odbor konference je objavil poziv, da bo konferenca zahtevala urasničenje zakonitih pravic in političnih prizadevanj po neodvisnosti in samoodločbi. Poziv zahteva, vračanje zemlje Afričanom, enakost med rasami in spoštovanje deklaracije OZN o pravicah človeka. Na dnevnem redu boi Vprašanje boja proti kolonializmu in imperializmu, rasne diskriminacije- itd.
Washington. — Združene države Amerike so p-retekli teden priznale novo afriška republiko Gvinejo, ki se je ab referendumu za novo francosko ustavo-, 28. septembra t. 1., izrekla, proti ustavi in tako izbrala pot svobode, neodvisnosti in samostojnosti. Neodvisnost in samostojnost Gvineje je priznala tudi Velika Britanija.
Bonn. — Kancler Adenauer je ponudil zahodnenemško posredovanje v anglo« francoskem sporu o prostem trgovinskem območju v Evropi. Pravijo, da je Adenauer to izjavil na sestanku s francoskim zastopnikom zunanjega, ministrstva Joxenom„
Kairo. — Ameriška družba »Sahara Petroleum Company« je po- štiri in polletnem delu in iskanju nafte- v egiptovski puščavi zahodno od Nila prenehala delati. Zastopnik družbe je- povedal, da so za raziskave p-orabili okoli 35 milijonov dolarjev in da petroleja niso našli.
Moskva. — V Sovjetski zvezi so položili n-ov naftovod, ki povezuje evropske- petrolejske vrelce z mesti na Daljnem vzhodu. Naftovod je dolg 7000 km.
Washington. — V puščavi Nevade so pretekli teden V četrtek Američani izvedli največjo podzemno eksplozijo jedrske bombe. Atomska bomba je eksplodirala V globini 280 metrov. Imela je moč 20.000 ton TNT. Potres, ki je nastal zaradi podzemne eksplozije, so zaznamovali V New Yorku, na, Aljaski idr. Ta, eksplozija je bila že- 19. v sedanji seriji ameriških atomskih poskusov.
Bern. — Švicarski volivci so na posebnem referendumu zavrnili predlog, naj bi pooblastili vlado za skrajšanje delovnega tedna od 48 na 44 ur. Proti predlogu je- glasovalo 586.118 volivcev, z,a predlog pa 315.910.
Rim. — Ob smrti papeža, Pija XII. je italijanski p-ublicist E. Mattei v tedniku »II Tempo« zapisal: Uso-da italijanske politike bo- v rokah bodočega papeža. Njegovi sklepi utegnejo povzročiti odločilen preobrat v orientaciji največje italijanske politične stranke-. Pisec je prišel do tega zaključka na p-odlagi razglabljanja o vplivu Krščanske cerkve na krščansko demokratsko stranko Italije.
London. — Britanski minister za, kolonije Lennox-Boyd je izjavil, da ni nobenih razlogov, ki bi ovirali sklicanje trojne konference o Cipru, katere bi se udeležila Velika Britanija, Grčija in Turčija. Dodal je, da, Velika Britanija ne bi imela nič proti temu, če bi grška vlada določila ciprskega nadškofa Maka-riotsa za svojega delegata, na tej konferenci. Boyd! je- izrazil upanje, da bo konferenca že v kratkem sklicana.
Svobodno trgovanje še vedno v povojih
7 november 1958

Ob pričetku pouka na kmetijski šoli v Podravljah
Le vsestransko izobražen kmet danes lahko gre s časom
145-letnica rojstva Andreja Einspielerja
Vodilno vlogo v slovenskem kulturnem življenju in vlogo slovenskega literarnega središča v 50. in 60. letih 19. stoletja priznavajo Celovcu vsi slovenski literarni zgodovinarji. V času po letu 1848 stojijo na čelu slovenskega narodnega gibanja na Koroškem tri vodilne osebnosti: Matija Majar-Ziljski in Andrej Einspieler ter mladi Anton Janežič . . .
Andrej Einspieler se je rodil 13. novembra 1813, torej se bomoi prihodnji četrtek spominjali 145-letnice njegovega, rojstva.
Einspielerjevo delo je zelo obsežno in raznovrstno, kar je značilno za večino koroških kulturnih delavcev. Kot politik, ljudski poslanec, spreten časnikar-urednik političnih in šolskih glasil ter kot učitelj si je celo življenje prizadeval, da bi vzbudil in utrdil v zatiranem slovenskem ko roškem ljudstvu narodne zavest in usposobil ta obmejni del slovenskega naroda za obrambno delo proti naraščajoči germanizaciji. Njegov vpliv je segal celo dalje. Kot pripadnik napredno usmerjene struje je budil tudi takrat mlačno Ljubljano in se jezil na ljubljansko breziniciativ-nost. Zaradi svoje napredne usmerjenosti in brezobzirne odkritosrčnosti se je močno zameril tako imenovanim ljubljanskim prvakom pa tudi celovškemu Šketu kateri mu je celo zagrozil, da mu bo odvzel službo.
Za narodno delo se je Einspieler navdušil zlasti ob dogodkih leta 1848. Skupno z Matijo Majarjem je prevzel politično vodstvo koroških Slovencev, katerim je posvetil 40 let svojega življenja. Njegovo' delo je neločljivo povezano z zgodovino našega narodnega življenja, saj je bil kot časnikar Vnet buditelj, Voditelj in organizator, kot poslanec pa odločen borec za pravice in enakopravnost naroda ter njegovega jezika:. Svoje rojake je pozival, naj negujejo svojo materinščino, javnost pa je v slovenskem in nemškem tisku obveščal o položaju Slovencev. Zavzemal se je za uvedbo slovenščine V urade, šole in cerkev, torej za enakopravnost, ki jo je v svojem spisu »Narodna enakopravnost«, objavljenem V »Sloveniji« leta 1849, definiral z zahtevo »Dajte Slovencem v slc-venskih okrajih ravno tisto in v ravno tistej meri, kar Nemci in Lahi v svo-iih okregih imajo«. Statistično je ugotovil vse politične in sodnijske okraje na Koroškem, za katere je slovenščina potrebna ter zahteval namestitev slovenščine zmožnih učiteljev in uradnikov, zlasti sodnikov; dokazoval je zakonitost, slovenskih zahtev ter oporekal trditvi, da je Koroška nemška dežela (Carinthia 1849), pri čemer se je skliceval na številčno razmerje, na zgodovino in. slovenska krajevna imena. Nje-gova politika, je bila usmerjena tudi na Avstrijo sploh in se jei že takrat zoperstavljal povezavi med Avstrija in Nemčijo.
To borbo je vodil Einspieler pred sto leti in lahko trdimo, da isto borbo nadaljujemo koroški Slovenci še danes. V bistvu se je zelo
V začetku tega tedna je postala V slovenski kmetijski šoli v Podravljah, ki letos gre že v šesti letnik svojega obstoja, zelo živahno. Z vseh strani naše zemlje so prišti mladi fantje, da si v zimskih mesecih pridobijo za svoje življenje in kmečki poklic čim več znanja. Danes so kmetje Večinoma že sami spoznali, da je nujno potrebno, da pošljejo svoje sinove in hčere v šole in tečaje, kjer se jim posreduje znanje o sodobnem gospodinjenju in kmetijstvu. Druga skupina absolventov kmetijske šole v Podravljah jo v svoj »Podraveljski vestnik«, ki so ga iz-
malo spremenilo; čeprav je Avstrija od Einspielerjeve dobe že dvakrat postala žrtev nacionalizma, danes že spet nevarno bohoti plevel narodnega šovinizma, ki posebno poganja pri nas na Koroškem, kjer se moramo koroški Slovenci še vedno boriti za osnovne
nastala v Podravljah slovenska kmetijska šola, katere namen je, da slovenski kmečki mladini, ki je sicer bila prisiljena da no strokovno znanje o sodobnem kmetovanju in poleg tega še splošno izobrazbo obišče nemške kmetijske šole, nudi osnov-v slovenskem, jeziku, kar je za naše fante veliko olajšanje. Kmetijska šola v Pn-dravljah pa usposablja fante tudi v uporabljanju nemščine, ki jo mora naš človek kot državni jezik tudi obvladati
V šoli v Podravljah bodo fantje v lepo urejenih učilnicah in na posestvu, ki
narodnostne pravice. Če bi se Andrej Einspieler povrnil v naše vrste, bi danes lahko nadaljeval svoj boj tam, kjer ga je končal pred 70 leti in spet bi lahko zaklical: Avstrija lahko obstoja samo, če je vsem narodom pravična!
Kako dolgo bomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen ket uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
§ 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Vsa ostala določila so do danes ostala neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kakoi dolgo bomo še čakali?
Če Vas zanimajo odlomki iz zgodovine koroških Slovencev,
če želite zvedeti podrobnosti iz partizanske borbe na Koroškem, če si hočete obuditi spomin na dobo najhujšega nasilja — nacizma
potem kupite
Prušnikovo knjigo
„Gamsi na Plazu“
Knjiga, je opremljena s številnimi ilustracijami in dokumenti ter obsega 364 strani. Vezana v polusnje stane samo 45 šilingov.
Dobite jo v knjigarni »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse 15!
dali cfc zaključku šolanja, zapisala dokaj zanimivo ugotovitev, ki jo zaradi aktualnosti navajamo: »Ča's teče in kmetje se morajo otresti zaostalosti. Zato stopajo kmetijske šole vedno bolj v ospredje življenjskih potreb maldega kmečkega človeka!«
Da, potrebe zahtevajo od kmečkega člo veka splošno razgledanost in strokovno znanje. Prav iz teh potreb je' leta 1953
Premalo učnih moči
Pred nedavnim ie bila pri ministrstvu za prosveto pedagoška konferenca deželnih šolskih nadzornikov. Na konferenci so obravnavali osnovno šolstvo in izobraževanje učiteljev. Šolski nadzorniki so navedli težkoče ob začetku šolskega leta. ki so obstojale v tem, da ni bilo povsod na razpolago dovolj učnih moči. Ministra so opozorili, naj temu vprašanju posveti posebno pozornost.
V tej zvezi so obravnavali nadaljnje
je že kar dobro opremljeno s stroji in ostalimi kmetijskimi pripomočki, teoretično in praktično spoznavali sodobno gospodarjenje. Dosedanji uspehi kmetijske šole so dokazali, da, je šola na pravi poti. Absolventi šole so sami povedali, da jim pridobljeno znanje zelo koristi, da so> Veseli in se radi spominjajo uric, ki so jih preživeli v Podravljah. Ob vsaki priložnosti se radi vrnejo v šolo in obujajo spomine.
pedagoške in socialne ukrepe za številnejšo izobraževanje učiteljskega naraščaja. Ugotovili sol, da se zanimanje za učiteljski poklic dviga tako' pri starših, kakor tudli pri mladini. Da bi se za bodočnost preprečila: nevarnost pomanjkanja učnih moči, je konferenca priporočala praktične ukrepe za zboljšanje študijskih podpor in zagotovitev možnosti, da se bo-dci lahko tudi socialno šibkejši kandidati lahko izšolali za učiteljske poklice:.
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
L a d i n c e se imenujejo zadnji ostanki alpskih Romanov v odmaknjenih gorskih dolinah reke Avista, potokov Gard.eina in Babje ter rek Cordevole in Bolte, ki vsi izvirajo v območju skupine Selle1 13178 m) in znamenitih dolomitskih vrhov Marmc-late (3342 m), Tofane (3241 m) in Col di Lana. (2462 m). Pripadajoče doline Val di Fiemmp (nem. Fleimsertalt, val di Fasa (nem. Fassatal), val Gardeira (ital val Gardena, nem. Grodnertal), val Badia (nem. Ennebergta1), Fcdom (ital. Livina-lcngo, nem. Buchenstein.) in Vatle tPAirpczzo imenujemo danes »Ladinijo«. Strnjeno nienc ozemlje obsega okroglo 1200 kvadratnih kilometrov gorskih področij Dolomitov s središčem v skupini Selle. Še ta ostanek strnjene ladinske naselitve pa je vsled močne razko&ancsti na razne doline in: grape upravno razdeljen na tri različne upravne enote: val di Fiem-me in val di Fassa pripadata pokrajini Tridfent., vatle d'Ampezzo z znamenitim turističnim središčem Cortino pokrajini Belluno, val Ga.rdeina in val Badia pa bo-zenski pokrajini.
Tretja veja alpskih Romanov, kakor
Furlani nekdaj segajoča strnjeno do ozemlja sedanjih Ladincev, s© je razvila v precej različne skupino današnjih Roma n-čov jugovzhodne Švice, kjer naseljuje pokrajini Graubiinden in Engadin ob zgornjem teku rek Rena in Inna, združenih v kanton Graubiinden. Tudi ta, skupina pa je vsled pomanjkanja zemljepisne enotnosti ozemlja in s tem povezanega enotnega razvoja deljena na tri jezikovne skupine, ki si niso mogle ustvariti enotnega pismenega jezika ter so dane® deljene na posebno ergadinsko, os.redhje in surselVsko jezikovno področje. Središča, so za: sur-selvsko področje starodavni škofijski sedež Coiva (nem. Chur), za osrednje področje Trun in znameniti Davos., za Engadin pa Sa.maden in St. Moritz. Skupno' naštevajo' danes na ozemlju Graubiindena okrog 40.000 Rcmančov.
Kljub ustavni enakopravnosti in, naklonjenosti švicarskih zveznih oblasti pa je tudi število teih Retcrcmancv v vpadanju. Nikakor ne zaradi odrekanja formalne enakopravnosti. Nasprotno je od leta 1938 re-toromanski jez/k ustavno priznan kot četrti uradni jezik Švice137). To priznanje pomeni
137) Pripomba: Poleg nemščine, francoščine in italijanščine.
avtomatično' tudi zaščitno določbo za nadaljnji obstoj ter ohranitev dosedanje razširjenosti jezika. V ta namen določa švicarska ustava za priznane narodne jezike posebne garancije in obveznost podpiranja po zvezi.138) In v resnici podpira zvezna vlade s pomebnimi prispevki ohranitev in gojitev kulturnih in jezikovnih svoi-stvenesti reto romanskega, kantona, predvsem še otroške vrtce in osnovno šolstvo Rcmančov. Kot zanimivost naj boi omenjeno, da je osnovno šolstvo' urejeno pa podobnih načelih pouka na osnovi materinskega jezika posameznega otroka z dolžnostjo priučitve drugega učnega jezika, torej romanščine in nemščine, kakor v takozva.nih »dlvojezičnih« šolali Južne Koroške, k[ so stalni predmet kričanja in ščuvanja nemških šovinistov V Avstriji.
Še mnogo bolj zanimiva pa je splošna ugotovitev Romančov Švice in zavednih Ladincev v Italiji, da formalna enakopravnost. jn uveljavljenje formalnodemckratič-nih načel v danih narodnostnih razmerah, ki so sad dolgodobnega zanemarjanja, zapostavljanja in zavestnih krivic sosednih večinskih državnih narodov, nikakor ne omogočata pravične, kulturne in sodobne humane rešitve vprašanj obstoja in zavarovanja ogroženih narodnostnih skupin.
V obeh slučajih temelji to spoznanje na ugotovitvi zgodovinskih dogajanj ter
,38) Pripomba: Člen 116 zvezne ustave Švice!
tem sledečim življenjskim pogojem, ki so dovedli do abnormalnega in nenaravnega gospodarskega, kulturnega in socialnega stanja prizadetih ljudstev. Prav to pa je — po našem mnenju — tudi problem koroških Slovencev. Zato- tudi ob nadaljnjem opisovanju vprašanja Ladincev ne bo težko brez. posebnih pripomb spoznavati paralele.
Takšno srečamo že- ob Vprašanju, k> nas po pregledu izvora ljudstva ter po kratkem opisu, nekdai mogočnega obsega strnjene naselitve alpskih Romanov posebno zanima,: Kako je bilo možno tako občutno skrčenje naselitvenega prostora ter zmanjšanje števila do današnjih ostankov Ladincev v gorskih dolinah ob vznožju Selle? Nemški zgodovinarji za ta pojav doslej niso znali najti zgodovinskih virov niti »ne vedo razlage«. Nikakor pa niso baš dosledna njihova, ugibanja- o »popolnoma mirnem in prostovoljnem vkliu-čeVanju Ladincev v nemštvo« ob dokazih, ki jih nudi kritični pregled listin, ki pove', da je že v devetem stoletju po Kr. r. izginila najprej ladinsko zemljiško plemstvo, ladinski kmetje, tlačani in hlapci pa šele v 11. stoletju! Tai razvoj Vendar z mnogo večjo verjetnostjo' govori za to, da je ladinsko ljudstvo postalo žrtev stalnega in brezobzirnega širjenja bavarskih zavojevalcev in njim sledečih priseljencev iz severa.
• (Nadaljevanje sledi)
V načrtu je gradnja nove šmarješke poti
Počastitev spomina dragocenih žrtev
Vreme jei bilo dne 1. novembra skrajno neugodno', ko je vsakdo hotel na pokopališče, da se ob gomili svojih dragih rajnih bolj kot kdaj med letom V tihi misli, ljubezni in globokem spoštovanju približa onim, ki so nam bili nekdaj na življenja poti ljubi in dobri, toda so pred nami polegli v grobove. Dež in gost sneg nista mogla preprečiti številnega obiska grobov, tisti pa, ki prvi dan niso šli na po:-kopališča, so to storili drugi dan, v nedeljo, ko je bilo vreme prizanesljivejše. Vsi smo se V tožnem spominu oddolže-vali dragim pokojnim, uredili in okrasili grobova in polagali vence in zadnje jesenska cvetje na gomile.
Nas koroške Slovence in vse demokratično misleče ljudi pa druži trajna vez z ono velika družino številnih naših dragocenih žrtev, ki so darovale svoje življenje za ideale svobode, za obnovo neodvisne Avstrije, za mir 'in dobro sožitje med narodi na svetu ter za obstoj in ohranitev našega ljudstva.
Prepričali smo se lahko, da so letošnjo jesen domačini v Vseh krajih posebno lepo okrasili gomile padlih junakov. 2e pred Dnevom mrtvih so jih skrbne in ljubeče roke očistile, zrahljale in uredile. Nega grobov dragocenih žrtev je hkrati dragoceno spričevala, da naše ljudstvo ni pozabilo njihovega doprinosa za lepšo pravičnejšo bodočnost ter se njihovemu spominu klanja v globoki ljubezni in spoštovanju. To dejstvo: je predvsem značilno, da se ljudstvo« V času, koi se spet jača dejavnost nacističnih krogov za še hujše okmjeVanje naših najosnovnejših pravic, čimbolj zaveda pomena žrtev, ki so jih doprinesli padli partizani.
Brez bcrbei in žrtev ni zmage! Osemintrideset pokopališč po naši izmučeni zemlji je posejanih s partizanskimi grobovi, kjer spe pokopani množično ali posamezno. Njihove gomile so nam svetišča, kamor vedno radi poromamo in črpamo tudi zase Voljo' in poguma za nenehno' prizadevanje zai vse lepo in dobro.
Kakor Vsako leto je tudi letos Zveza koroških partizanov položila lepe vence na groboVer padlih partizanov na vseh 38. pokopališčih. Lepo potezo samoumevne pietete so ljudje vsepovsod z velikim razumevanjem in zadoščenjem odobravali. Tudi V krajih, kjer naša govorica ni Več doma, kakor V Svincu, Golovici in Šmart-nu na Dholici, so izredna lepo uredili grobove treh partizanov, katerih imena pa niso znana. Zveza koroških partizanov je po svojem predstavniku tudi V te kraje prinesla vence in ganljiva je bilo, ko se je V eni teh Vasi stara, žena, ki skrbno neguje partizanski grob, srčno zahvalila za poklonjeni venec. Zveza koroških partizanov se prisrčno zahvaljuje Vsem, ki so vsepovsod izkazali tako lepo in zgledno pozornost zadnjim počivališčem naših borcev.
Tudi člani generalnega, konzulata FLRJ so, kakor Vsako leto obiskali Vseh 38 poi-kopališč in položili na gomile padlih partizanov lepe lovorjeve vence s trakovi v jugoslovanskih državnih barvah. Tako so se s spoštovanjem oddolžili padlim junakom.
Venci na, gomilah bodo oveneli, sveče so zgorele, toda junaki, ki počivajo v naši zemlji ne bodo pozabljeni. Naglašamo znova: Vedno so nam spomin in opcmin, da ohranimo in utrdimo pridobitve za katere so žrtvovali najdražje. Resen opomin pa so partizanske gomile vsem tistim, ki jim po glavi še vedno blodijo misli v narodnostnem zatiranju in prevladovanju, o izkoriščanju ter nasiistvu.
Celovec
Minulo nedeljo je nenadoma preminul celovški mestni fizik dr. Norbeit Kohl-mayr, star šele 53 let. Dr. Kohlma,yr je bil Vodja mestnega zdravstvenega urada,. Ze kot mlad medicinec se je zanimal z,a uradna zdravstvena dejavnost. V Celovcu je kot mestni fizik deloval od' maja leta 1948, kjer je svojo odgovorno službo izvajal zelo vestno. Zadnje njegovo! veliko delo je bila organizacija zaščitnega cepljenja proti otroški ohromelosti. Za pokojnim žalujejo mestna občina ter številne ustano-ve in organizacije kot marljivim in dragocenim sodelavcem.
Šmarjeta pri Pliberku spada V občino Libuče. Velik del kmetijskih obratov raz-trešene gorske naselbine še nima prave prometne povezave z ravnina in poslovnimi ter trgovskimi središči. Stare in strme poti omogočajo le težavno in naporno vožnjo malih količin tovomine na domove ali pridelkov do kupca. Skozi Borovje na Belšak je sicer izvedena primerna pot, ki omogoča promet z motornimi vozili, toda jo more izkoriščati le del Višje in ob poti ležečih kmetijskih obratov, posebno pa, ustreza transportom iz grofovih gozdov. Kmetje pod cerkvijo do šmarješke dolinice pa ustrezajoče prometne žile doslej še niso deležni.
Kakor slišimo!, se je novi občinski odbor pod županstvom g. Kristana zelo zavzel za izpeljavo te prepotrebne poti in
bo tekla od že dobroi urejene poti iz šmarješke dolinice, od ustrezajoče prometne poti, kar je V veliki meri zasluga uvidevnega kmeta Žepi j a Bromana, mimo Osrbana, Kajžra in Tomaža do cerkve, kjer se bo spojila z že obstoječo potjo Pliberk — Belšak.
Kmetje tega hribovitega naselja z Veseljem pozdravljajo razumevanje občinskega odbora z županom Kristanom na čelu za njihove potrebe in težnje. Nova, pot bo izdatno pripomogla, k lažjemu obstanku na hribovitih kmetijah, kjer se je itak že marsikateri bavil z mislijo, da bi svojo domačijo zapustil ter se preselil V ravnino. Končno bo s tem korakom vsaj nekoliko pomagano gospodarsko zaostalemu in po različnih okoliščinah nerazvitemu kraju tik pred državno' mejo. Ne
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V nedeljo, 9. novembra 1958
Koncerta
v ŽELEZNI KAPLI ob 11. uri dop. V kinot-dvorani v DOBRLI V A S I ob 3. uri pop. v dvorani Narodnega doma
Pojejo združeni mešani in moški zbori Slovenskih prosvetnih društev iz Kct-mare vasi, Bilčovsa, Radiš in Št. lija pod vodstvom centralnega zborovodje Pavla K e r n j a k a . Pevke bodo prvič v Podjuni nastopile v slikovitih rožanskih narodnih nošah.
Vemo, da bosta prireditvi nudili spet vsakemu, ki si želi lepega in plemenitega razvedrila, globok in nevsakdanji umetniški užitek. Zato bomo na koncerta pohiteli v obilnem številu od blizu in daleč. Srčno vabljeni Vsi!
V nedeljo, 16. novembra 1958 koncert
na BISTRICI V ROŽU, ob 3. uri popoldne v gostilni Barenwirt.
Pojejo združeni podjunski moški zbori pod vodstvom zborovodje Zdravka Hartmana.
SPZ
kakor kaže ne brez uspeha. Občinski odbor je na svoji zadnji seji minulo nedeljo sprejel sklep in V glavnem načrt o gradnji ceste. Prizadevanju za blaginjo občanov zelo zaskrbljenega župana je pripisati, da se bo moglo z gradnjo pričeti že prihodnje leto ter so gradbena dela predvidena V dveh letnih etapah, kakor bodo pač dopuščala razpoložljiva sredstva. Pot
Borovlje
Boroveljska občina spet lahko zaznamuje lep uspeh. V četrtek minulega tedna je izročila šestim najemniškim družinam novo stanovanjsko hišo na razpolago. Svojemu namenu je objekt izročil župan Sor-go<, koroško deželno vlado pa jei zastopal deželni svetnik Scheiber. Ob tej priložnosti so se spomnili bivšega župana, Langa, ki je V svoji osemletni delovni dobi izgradil 40 občinskih stanovanj.
Po običajnih nagovorih je deklica Tatjana Kupper, hčerka Danila Kuppeirja, ki je tudi postal srečen najemnik primernega stanovanja, pogumno: in prisrčno deklamirala lepo pesmico. Zupanova hčerka je podarila deželnemu svetniku Scheiberju in gradbenemu referentu Richterju šopka rdečih nageljnov, ki pa sta jih izročila zaslužnemu bivšemu županu. Lepo slavnost so1 še poživile in olepšale godbene in pevske točke domače godbe na pihala ter pevskega društva »Stahlklang«.
Velinja ves — Mošženiea
Tudi iz Velinje vasi in Moščemice: hočemo sporočiti potom našega, lista veselo novico. Mlada človeka sta si podala roke za skupno nadaljnjo življenjsko pet. V Velinji vasi pri p. d. Rupiju so se v družini veselili precejšnjega števila otrok. Toda čas hitro' mineva in tudi sreča skupnega družinskega življenja prekmalu mine. Prav tako se ja zgodilo tudi pri Rupiju. Hčerke so se pomožile in ustanovile svoja lastna družinska ognjišča.
Za starša, ki sta s pridnostjo in delavnostjo največ doprinesla k blaginji družine in napredku ter ohranitvi kmetije, je na precej obsežnem gospodarstvu nastala potreba, da ju nadomestijo mlade moči. Sin Tonej si je moral poiskati družico za življenje in domačiji mlado gospodinjo. Velinja vas spada pod faro Bilčovs in neštetokrat je Tonej prehodil pot iz do-
naVsezadnje boi ustrezna prometna možnost koristila tudi tujskemu prometu v pokrajinsko lepi šmarješki okolici.
Med ostalimi 13 točkami dnevnega reda je občinski odbor sklenil priporočati tudi prošnjo podjetnega Blažeja V Zgornjih Libučah za podelitev gostinske koncesije, kar naj bi tudi doprinašalo k poja-čenju tujskega prometa v libuški občini.
mače vasi v imenovani kraj. Hodil je skozi Moiščenico in ni mu ostato prikrito, da imajo pri Linčeju pridno in brihtno hčerko Nanijo. Na tihem je pri sebi sklepal; da bi bila Nani praVa nevesta zanj. Opogumil se je in povprašal za roko Anice. Končno sta starša želji ugodila in seve Anica sama tudi. Dne 25. oktobra je bila vesela svatba. Pa cerkvenih poročnih obredih v bilčovski cerkvi je bilo V gostilni pri Miklavžu Veselo ženitovanjsko slavje, kjer so se številni gostje prav dobro počutili. Na ženitnim je novoporočence-ma spregovoril in izrazil najboljše želje za bodočnost domači g. župnik Štih.
Nevesta Anica je bila pevka in igralka pri domačem slovenskem prosvetnem društvu. Lepo' je storil mešani in moški pevski zbor, ki ji je prišel čestitat. Predsednik društva Rupert Gasser je izrekel nevesti in ženinu srčno zahvalo1 za njuno: plodonoisno sodelovanje v naši prosveti, društvo pa jima je podarilo skromen in lep spominski dar. Veselo slavje je trajalo do jutranjih ur. Mnogo soi prepevali naše domače pesmi in tudi godba je neutrudno igrala poskočne komade.
Mladima novoporoičencema iskreno čei-stitamo in želimo mnogo lepega in prijetnega na skupni življenjski poti!
Drveša vas pri Pliberku
V petek minulega tedna je umrl Franc Potočnik, daleč naokoli znani in spoštovani gostilničar V Drveši vasi pri Pliberku, Pokojnemu Potočniku je zibelka stekla pred 81 leti v Dobračevi pri Zireh na Kranjskem. Mlada leta je preživel v skromnih razmerah V zelo štedljivi družini. Fant je moral že zelo mlad od doma, da se je preživljal s svojim delom. Franc pa se je pri svojih delodajalcih kaj kmalu uveljavljal. Povsod so ga zaradi njegove pridnosti, vestnosti in skromnosti radi imeli, posebno pa zaradi njegove gibč-
nosti in spretnosti, ko je razumel storiti vsako delo V zadovoljstvo svojih delodajalcev.
V tistih letih je prišel v Celovec, kjer je bil V hotelu Sa.ndwirt zaposlen najprej »kot fant za vse«, pozneje pa kot natakar. Iz Celovca je prišel V Beljak V hotel Pošta, kjer se je prav tako uveljavil. Zvest geslu »kdor varčuje, si bodočnost kuje« je France štedil in varčeval. Ni. skoparil, toda prilagal je krono h kroni s ciljem, da se osamosvoji in postane neodvisen gospodar na svojem.
In zares je svoje prihranke pametno naložil. Okoli leta 1905 je kupil sedanjo Potočnikovo hišo v Drveši vasi, kjer si je priboril gostinsko obrt. Leta 1907 se je poročil z nevesto Julijana, gostilničarsko hčerko iz domačega kraja. Mlada zakonca sta združeno vložila svoje moči za razvoj gostinskega podjetja in skrbi za kmetijstvo. Rodili so se jima otroci, gostilna pa ie kmalu pridobila na veljavi v bližnji in daljnji okolici. Postala je priljubljeno zbirališče gostov brez razlike na mišljenje in prepričanje. Posebno znano in rado obiskana je postala gostinsko kegljišče ob bistriškem potoku.
Potočnikova, gostilna jei vedno Veljala za slovensko podjetje, ker gostilničar in njegova žena nikoli nista prikrivala sVo^ je narodne zavesti. Zaradi izredne poštenosti in korektnosti si je Potočnik osvojil simpatije gostov brez razlike. Odločna narodna zavednost pokojnega očeta Potočnika je lahko zgled njegovim otrokom in poznejšim rodovom.
Pokojni Franc Potočnik je do zadnjih tednov marljivo in Vestno še sam stregel svojim gostom, potem pa ga je izmučila bolezen, ki ji je tik pred Dnevom vseh mrtvih podlegel.
Velika množica je pokojnega Franca Potočnika spremila minulo nedeljo na njegovi zadnji poti na, libuško pokopališče. Pliberški prošt g. Trabesinger je v zares stvarnih besedah orisal pokojnikovo življenjsko pot in njegov značaj. Legal je jesenski večer na otožno pokrajino, ko je črna zemlja zagrnila za vedno telesne ostanke blagega pokojnika. Žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
Obirska
Nenadoma je neizprosna smrt povzročila hudo vrzel v Strožekovi družini na Obirsikem. Šele 49 let stara mama Angela je nenadoma umrla. Smrt jo je iztrgala iz srede ljubljene družine tgr skrbi in delu posvečenega življenja. Pokojna mati je bila silno marljiva, za svojimi delovnimi dolžnostmi je naravnost tekala. Njena pridnost je s sodelovanjem Vseh družinskih članov rodila lepe uspehe, ki jih je mogoče opazovati tudi na vzorno urejeni in zgledno vodeni kmetiji. Prav tako je odlikovalo' Strožekovo družino lepo in Vzorno družinsko' sožitje.
Po svojem prepričanju je bila pokojna Strožekova mati zavedna Slovenka ter je svoje razumevanje za naša skupna prizadevanja vedno izpričevala tudi v dejanju in žrtvi. Med narodnoosvobodilno' borbo, ko so se partizani borili za enakopravno življenje našega ljudstva in njegovo bodočnost ter za obnovitev demokratične Avstrije, je žrtvovala mnoge noči, ko je borcem proti krivici in nasilju stregla, jim šivala in pletla ter jih poi svojih močeh vsestransko' podpirala:. Zato je njen nenadni odhod tudi bridko odjeknil v vrstah bivših koroških partizanov. Sploh je bila Strožekova mati spoštovana in priljubljena pri Vseh, ki so jo poznali in se radi oglašali na njenem domu.
Ob navzočnosti številnih žalnih gostov so v sredo položili Strožekovo mater k zadnjemu počitku na pokopališču v Železni Kapli. Številna udeležba na pogrebnih svečanostih je še posebej priča, kako je bila pokojna, mati spoštovana. Zapušča moža, hčerko in sina, katerim velja naše najgloibje sožalje!
Petek, 7. november: Engelbert Sobota, 8. november: Bogomir Nedelja, 9. november: Teodor Ponedeljek, 10. november: Andrej Torek, 11. november': Martin Sreda, 12. november: Martm Četrtek, 13. november: Stanislav
Nepregledne vsote denarja za
Medltem koi je za časa Julija Cezarja (v drugem stoletju našega štetja) veljalo življenje enega Voijaka 75 dolarskih centov, pa, je ta cena v minuli vojni spričo razvite tehnike narasla na 200.000 dolarjev. Zdaj, v dobi hladne Vojne, so se stroški z uvedbo raketnega in atomskega orožja še povečali. Tako stane eno reaktivno letala povprečno' 250.000 ameriških dolarjev, s stroški za štiri nosilke letal tipa »Forestal«, ki so skupaj Veljale 800 milijonov dolarjev — to jel okoli
20.000,000.000 avstrijskih šilingov — pa bi lahkoi spravili na noge gospodarstvo Bližnjega vzhoda. Združene države Amerike so vložili okrog 3.000,000.000 dolarjev v proizvodnja letečih trdnjav tipa B-36. Ko so izumili nov, modernejši tipi letala, so te leteče trdnjave kratkomalo poslali med staro železo-. Za denar, ki so ga porabili za izdelavo letal B-36, bi lahko kupili tri milijone rešilnih avtomobilov, kar bi zadostovalo za Vse reševalne postaje V Evropi.
Tudi v ladjedelništvu so Vojne ladje čei-dalje dražje. Navadna radarska ladja za kontroliranje obale stane 100 milijonov dolarjev. Zlasti drage so atomske podmornice. Medtem koi je klasična podmornica s pogonom na dizlove motorje stala 5 do 7 milijonov dolarjev, pa stane atomska podmornica 45 do 60 milijonov dolarjev.
Običajno lovsko reaktivno letalo, kot sta na primer sovjetski MIG-15 ali ameriški F-80, stane 150.000 dolarjev. Toda tudi ti pionirji reaktivnega, letalstva zaradi naglega razvoja letalske tehnike že sodijo medi staro šaro. Zdaj je med drugim na dnevnem redu zboljšana Verzija reaktivnega letala. F-100, ki lahko nosi manjšo atomsko bombo. Toi letalo že stane
640.000	ameriških dolarjev.
Še dražja soi mornariška letala. Medtem ko je prej mornariški lovec stal
125.000	dolarjev, je zdaj šestkrat dražji. Za novo letalo! z nadzvočno hitrostjo mot-ra ameriška mornarica odšteti okroglih
10,000.000 dolarjev.
Pa tudi raketno orožja je zeloi drago. Amerika je članicam »Atlantskega pakta«
Ameriško mornariško letalo na reakcijski pogon. Letaio poganja 4 reakcijskih agregatov, ki dajejo letalu v višini 12.000 m brzino 1000 kilometrov na uro.
poslala nekatere vrste raket, toda ta »darilni paket« boi članice Atlantske zveze Veliko stal. Rakete so resda brezplačne, tcida montiranje strelišč je silno draga stvar. Eno samo od-strelišče stane
10.000,000.000 francoskih frankov.
23 milijard letno za hazard
Na žrtvenik boginje Fortune poilože Vsako leto po svetu 23 milijard dolarjev! Neka ameriška revija je prek svojih 120 dopisnikov v raznih deželah izvedla anketo in tako so dobili to velikansko Vsoto. Izračunali so jo na podlagi pod,alkov o prometu pri konjskih stavah, loterijah, nogometnih stavah in najrazličnejših igralnicah.
Igralska strast človeštva stane letno približno toliko, kolikor so Združene države porabile med prvo svetovno vojno za vojsko in 300-krat Več kot znaša letni proračun Združenih narodov. Na prvem mestu pri hazardnih igrah so stave na konjskih dirkah z 10,7 milijarde dolarjev, nato pa slede loterije (1,4 milijarde dolarjev), nogometna stava 452 milijonov in igralnice 369 milijonov dolarjev. V Ameriki potrošijo letno tri milijarde dolarjev za igralne avtomate, v Angliji 342 milijonov dolarjev pri pasjih dirkah, Brazilija pa 28 milijonov dolarjev za Bicho (živalska loterija).
Kar zadeva izdatke za hazard na enega prebivalca, ima Avstralija absolutni svetovni rekord pri igrah n;a srečo (160 do-larjev letno- na prebivalca), slede ZDA (90), Nova, Zelandija (52), Velika Britanija (30), Švedska (22), Venezuela (20), ^Argentina (17), Kanada (13,5), Južna Afrika (12) in Španija (9). Srednja Evropa je razmeroma manj okužena s stavami in igrami na srečo. Tako se vsaj zdi, abso*-lutne številke pa kažejo precej drugačno sliko: v ZDA izdaja letno 15 milijard dolarjev za hazard in razne stave, Na drugem mestu je Velika Britanija z 1,5 milijarde, na tretjem Avstralija 1,4 milijarde. Slede Brazilija (480 milijonov), Zah. Nemčija (430), Indija (380), Japonska (370), Argentina (270), Francija (260), Španija (259), Kanada (220), Italija (170), Južna Afrika (170), Švedska (160), Nova Zelandija (150) in Venezuela (120).
Lahko si mislimo, koliko upov in želja in razočaranj in črnega obupa se skriva za temi suhimi številkami.
grmade orožja
V minuli vojni, ki je terjala 50 milijonov ubitih in pohabljenih, soi topništvo imenovali »bog vojne«. Toda medtem ko je klasični top stal 500 do 25.000 dolarjev, pa stane atomski top natanko
1,000.000 dolarjev.
In tako sta seveda drago orožje in vojaška oprema napravila tudi življenje enega vojaka dražje. Za Cezarja so' stroški za enega Vojaka znašali 75 centov, Za Napoleona že 3000 dolarjev, v prvi svetovni vojni 21.000 dolarjev, v drugi svetovni Vojni pa kar 200.000 dolarjev. V korejski vojni je ta cena narasla že na okrog
300.000	dolarjev. V to' ceno so pedantni Vojaški strokovnjaki vračunali vojakovo življenje, njegovo vrednost in vrednost vsega dela, ki ga moral sodobna industrija potrošiti za opremo enega vojaka. Naj pripomnimo, da potrebuje sodobno opremljena divizija dnevno okrog 2000 vozil in 700 ton živil.
Kar zadeva atomsko oborožitev, je treba reči, da eksplozija ne posebno velike atomske bombe stane toliko, kolikor znaša letni proračun srednje Velike države — v velikosti dveh Avstrij. Po drugi svetovni vojni pa je prišlo do eksplozij okrog 200 manjših in večjih atomskih in vodikovih bomb! Poskusne eksplozije atomskih bomb pa niso samo izredno draga zadeva marveč tudi ogrožajo nadaljnji obstoj in zdrav razvoj človeštva in sp1 oh razvoj živih bitij na svetu.
Petje varuje pred tuberkulozo
Zdravljenje pljučnih bolezni s petjem je terapija, ki dobiva po* svetu čedalje več pristašev. Zdravljenje te vrste je prvi začel uporabljati dr. Bogomolec. Dolgo časa je bil ta ugledni medicinski znanstvenik edini, ki uporablja to metodo.
Poskusi V Washingtonu pa je omogočil, da so1 napravili 350 do 400 ljudi, o katerih so menili, da bodo zboleli za; tuberkulozo, odporne nasproti tej bolezni.
Britanski zdravnik dr. Purwin je ugotovil, da dihalna tehnika, ki jo poučujejo na pevskih šolah, zboljša zdravstveno stanje pri pljučnih boleznih.
V Parizu je dr. Pierre Collins pri poskusih s 6000 bolniki ugotovil, da petje zbolj-šuje krvni obtok.
Na Švedskem, kjer so Več tisoč ljudi ozdravili na ta način prve faze tuberkuloze, priporočajoi vpis V pevsko društvo vsem ljudem, ki so spričo svojega poklica v nevarnosti, da bodo zboleli na pljučih.
2500 let star zaklad
Ko je okopaval svojo njivo, je neki bajtar V Sevilli udaril ob trd predmet. Ko je zatem z rokami oprezno razgrnil zemlja, je zagledal veliko, umetniško izdelano amforo, v kateri je bilo nekaj desetin kilogramov zlatnikov, raznega dragocenega nakita in draguljev.
Arheologi sodijo, da gre za zaklad Argantoniosa, ki je vladal na jugu Španije v šestem stoletju pred našim štetjem.
Mekaj o meteorjih in meteoritih
•	Najobilncjši »meteorski dež« so opazili nad, Bostonom v noči med 12. in 13. septembrom. 1833. leta, ko so padali tako imenovani Leonidcvi meteorji. Po oceni strokovnjakov je takrat v nekaj urah zašlo v zemeljsko ozračje okoli 240.000 meteorjev!
•	Največji krater, ki ga je izkopal orjaški meteorit pri padcu na Zemljo, je Chubb Crater v severni Ungavi (Kanada). Prvikrat so ga opazili iz letala, ki je 20. junija 1943. leta letelo nad tem, predelom. Krater je sedaj zalit z vodo; v premeru ima skoraj 12 kilometrov, globok pa je okoli 450 metrov.
•	Največji suhi meteoritski krater na
svetu pa je Coon Butter Crater, ki leži blizu Vražjega kanjona v'Wilsowu (ZDA). V premeru 1.330 m, globok je okoli 183 metrov, njegov rob pa se dviga 50 metrov nad površino okolice. Strokovnjaki so izračunali, dla je morala tehtati gmota, ki je izkopala ta krater okoli 25.000 ton in da je morala prileteti na; Zemljo s hitrostjo okoli 50.000 km na uro!
•	Največji znani meteor leži v zemlji pri Hoba Westu V Grooitfonteinu V jugozahodni Afriki. Ima približno obliko kvadrata velikosti 3 X 2,75 m tehta pa okoli 60 ton.
•	Največji meteorit, ki ga hranijo v muzeju, je tako imenovani meteorit »Tent«; težak je 32,5 tone, meri pa 370 X 230 X 170 cm. Hranijo ga V heydemskem planetariju
V	New Ycrku. Našel ga je admiral Peiary
V	Cape Yorku na Groienlandu, kjer so ga domačini imenovali »savikase«, kar pomeni po naše »veliko! železo«.
•	Največji meteorit, ki je doslej padel na Zemljo, je tehtal okoli 200 ton! Padel je 30. septembra 1908. leta v pragozd blizu Vanovare v Sibiriji. Povzročil je pravo razdejanje; požgal in polomil je nekaj kilometrov pragozda, nato pa se je zaril globoko v zemljo1. Meteorita niso izkopali, njegovo težo so izračunali po razdejanju, ki ga je povzročil.
Bolnišnica pod zemljo
V New Jerseyu nameravajo zgraditi bolnišnico, katere glavni del bo pod zemljo. Tako bo baje bolniško osebje lahko učinkoviteje delalo. Operacijske dvorane, varnostne naprave, oddelki za hude bolnike, vse bo pod zemlja. Gre za »bolnišnico bodočnosti V vojni in miru« s 650 posteljami. Očitno je, da je ta načrt posledica! vojne psihoze.
|F	% Kje sle, Eamutovi ?
6	Anton Ingolič	.:•••:
»Zakaj ne bi šel? Na Strmcu ni kruha in ga ne boi. Takile fantje odbirajo naj-	
prej kamenje, tam ni velik zaslužek, ko pa pridejo k huntom, je že bolje. Nič nimam proti temu, 'če že jutri gre, samo če ga vzamejo.«
»Ti že ne, lcer tebi je vseeno-, kakoi je s fantom in kako z menoj.«
»Samoi ne v jamo, ne v jamo,« je zagodel dedek tam s praga, kjer si je sončil svoje suhe noge, iz katerih mu je še vedno teklo.
»Zaslužek bi dajal vam, mati,« sem se spet oglasil.
»Kaj mi boš le dajal! Koliko pa mi daje oče?«
»Mati, vse vam bom dal.«
»Kolikor bi zaslužil, toliko bi raztrgal obleke in obutve. In kdo mi bo pomagal pri delu? Si videl, kako je bilo letos? Toliko da se nisva raztrgala od dela. Vidiš, da sama ne zmorem, da ...«
»Kaj pa Štefka? Velika je že in močna,« sem še rekel.
»Jutri bom vprašal, če bi tei vzeli,« je
obljubil oče, vendar, kakor sem čutil, bolj iz nasprotovanja materi, kakor da bi ustregel meni.
»Ti skrbi za Mo-lankinega otroka, za svoje bom skrbela jaz!«
Oče je vrgel nekaj grdih psovk materi nazaj in odhitel po sadovnjaku navzdol. Ko se je izgubil spodaj v' Podmenikovem gozdu, se je mati glasno1 jokajoč opotekla V hišo in z dedkom sVa ostala sama pred kočo.
»Vidiš, Marko, vidiš,« je dedek ponavljal s piskajočim glasom, »to je jama. Pa bi še ti šel dol? Ne, ne, to pa ne.«
»Bom šel V jamo!« sem zaklical, bolj kot kdaj prej odločen, da se rešim neveselega, mučnega! življenja, kakršnega smo živeli na, Strmcu.
Vendar tedaj še nisem šel. Toda ne zaradi dedkovih svaril, tudi ne, ker bi menil, da se moram poi napornem jesenskem delu odpočiti. Nisem šel zaradi matere. Vedel sem, da se ne bi mogla sprijazniti s tem, da bi tudi jaz odhajal zgodaj zjutraj in se vračal šele na večer. Toda z bivšimi sošolci, ki soi že delali V separaciji, sem imel ob nedeljah neskončno dolge razgovore o njihovem delu, zaslužku in rudniku. Vedel sem, da me nekega dne ne bo moglo zadržati ne dedkovo javkanje, h tudi ne materine prošnje.
Tako je minila zima, minila je pomlad in nastopilo je poletje. Zdaj oi odhodu ni bilo govora, bilo je preveč dela doma in
na sosednjih kmetijah. Seveda se ne dedku ne materi niti sanjalo ni, da sem tudi tisti čas razmišljal o rudniku, morda celo več koi prej.
Oče pa je moral vedeti, kajti nekega dne me (je vprašal: »Marko, še misliš na jamo?«
Pogledal sem ga pričakujoče.
»Mislim, seveda mislim.«
»Izvedel sem, da bi sprejeli dva fanta, menda so neko žensko odpustili, ker je kradla premog, nekoi dekle pa sei je ponesrečilo. Priložnost je, kakršne ne bo kmalu.«
Nisem Vedel, čemu oče želi, da bi si tudi jaz našel delo v rudhiku. Seveda si tedaj s tem nisem belil glave, pozneje pa sem včasih razmišljal o tem, a nisem mogel ugotoviti, ali je bila res samo želja:, da bi mi pomagal do boljšega zaslužka, ali pa je hotel nekaj materine jeze zvaliti name. Očeta nisem mogel nikoli spoznati do dna, mati pa je bila odkrita in preprosta ženska.
»Res?« sem se razveselil očetove novice.
»Ce si se odločil, lahko jutri povprašam.«
»Odločil sem se že lani,« sem pohitel. A takoj mi je splahnilo veselje. »Samo' kaj bodo rekli mati?«
»Ne boš se menda do konca življenja držal matere za krilo!« se je zasmejal oče.
»Fant si! Mati ima doma še Štefko in Pepčka.«
»Povprašajte, o-čei!« sem zaprosil.
Noč brez spanja, dan pa s samimi sanjami.
»Vzamejo te.« je povedal oče zvečer, ko me je potegnil za kočo'. »To se pravi, so te že Vzeli. Jutri začneš z delom. Jutri ob šestih bodi v separaciji!«
Tudi ta noč je bila brez spanja, toda naslednji dan ni bilo več. sanj.
Zjutraj sem še pred očetom na skrivaj zapustil Strmec. Ves zasopi j en sem prišel v separacijo-, kjer sem že imel tri, štiri znance. Razveselili soi se me.
»Imaš češnje?«
»Jutri jih dolbite, jutri!«
»Prinesi jih, za gotovo jih prinesi!«
Stopila jo k meni MoHanka.
»Si ti Lamutov Marko?«
V Molankinem glasu je bilo poleg prijaznosti tudi nekaj sovražnega, kakor da bi še dejala: ti si torej tisti, ki mi je vzel Lamuta!
Nisem odgovoril, le zardel sem kakor še nikoli dotlej.
»Marko, pridi, gospod mojster že prihaja!«
S hvaležnostjo sem pogledal Frančka in naglo stopil za, njim.
Čudno delo-: mimo mene je drsel širok trak s premogom, toda med črnimi grudami je bilo tudi kamenje. Te kamne sem moral izbirati. Zgrabil sem kamen in ga

ZA GOSPODINJO IN DOM
„Hrana stoletnikov44 imenujemo jogurt zaradi njegovih lastnosti
Nekaj zgodovine
Jogurt je bolgarska jed, čeprav nekateri mislijo, da je turškega izvora. Turki so ga odkrili o«b invaziji Balkana leta 1393. Neki Armenec je z jogurtom pozdravil kralju Ludviku XIII. želodčno; bolezen. Ruski biolog Metčikov pa je ugotovil, da v Bolgariji živi veliko večje število stoletnikov, kot kjerkoli drugje na svetu. Vzrok temu naj bi bilci v veliki meri uživanje jogurta,
Jogurt najdemo sedaj že povsod po svetu. Njegov zdravilni učinek na prebavne organe je dokazan in tudi sami lahko to ugotovimo, posebno pri raznih motnjah, ki nastanejo zaradi preobilice zaužite hrane.
Kdaj in kake uživamo jogurt
Nekateri mislijo, da je jogurt najbolj učinkovit, če ga jemo zjutraj na tešče. V resnici pa jogurt enako' osvežujoče in zdravilno vpliva na naš organizem, pa naj ga jemo na tešče ali po raznih obrokih. Jogurt predstavlja tudi odlično malico, pa naj bo to s sladkorjem ali brez njega. Za tiste ljudi, ki uživajo: veliko jogurta je priporočljivo, da spreminjajo njegov okus z raznimi dodatki, ker bi se sicer lahko naveličali Vedno istega okusa.
KdO' lahko uživa jogurt in kdo ne
Redki so primeri, ko uživanje jogurta ni priporočljivo. Sem spadajo ljudje, ki imajo gastritis, preveč želodčne kisline in podobno. Razen teh redkih primerov pa
je uživanje jogurta za Vse priporočljivo, posebno pa za otroke in za vse tiste, ki težko prebavljajo, za okrevajoče, za ljudi brez teka in za otroke, ki SO' podvrženi raznim prebavnim motnjam,
Enostavni načini priprave
Najenostavnejši način za izboljšanje jogurta z raznimi dodatki je ta, da mu dodamo: razne sadne sokove kot so borovničev, malinov, jagodov, češnjev in podobno in sicer eno veliko žlico na kozarec jogurta. Prav tako mu lahko dodamo marmelado, ki pa ne sme biti pregosta. Dodamo jo v isti količini kot sirup, le da moramo vse skupaj bolje premešati.
Jogurtu lahko dodamo tudi kavo ali ka-kao. Kavnega ekstrakta dodamo na, kozarec jogurta 1 Veliko žlico in pol in dve kavni žlički sladkorja. Kakao najprej premešamo s sladkorjem, ga razredčimo z nekaj kapljami vode in ga dodamo jogurtu po okusu.
Kumarčna juha z jogurtom
Tri velike kumare olupimo in razreže-
mo na kocke. Štiri krožnike podrgnemo z olupljenim česnom. Na tako pripravljene krožnike potem razdelimo zrezane kumar-ce, pol litra jogurta, 4 žlice limonovega soka, 4 žlice olivnega olja. in nekoliko sesekljane mete. Dobro premešamo in serviramo. Tako pripravljena jed je zelo osvežujoča in lahka.
Torta z jogurtom
Najprej prevrnemo: dve skodelici vode in dve skodelici sladkorja, da dobimo neke vrste sirupa. Premešamo skodelico moke z žličko kvasa. V posebni posodi stepemo štiri jajca s skodelico sladkorja, tako da je masa lepo gladka; temu dodamo skodelico jogurta, eno žličko drobno sesekljane limonove lupine, moko s kvasom in vse skupaj diobro premešamo. To stresemo v posodo, ki smo jo prej namazale z maslom, in damo za približno pol ure v toplo peč. Ko torto> vzamemo iz pečice, jo obli jemo s sirupem in pustimo, da se shladi. Torto lahko serviramo z dodatkom smetane.
Nega zob
Lepi in zdravi zobje so najlepši okras obrazu. Slabi in nenegovani zobje pa so često posrednik raznih prebavnih motenj in notranjih obolenj. Da jih ohranimo lepe in zdrave — nekaj kratkih navodil:
1.	Zobe imamo, da z njimi grizemo! Cim čvrstejša je hrana, tem več dela ima zob. Torej, jejmo zapečen kruh, surovo kore-
ZDRAVSTVEN! KOTIČEK Sadje — naše vsakdanje zdravilo

(Nadaljevanje in konec)
Ni potrebno', da vsak pozna tabele o procentih vitaminov, ki jih vsebujejo posamezne sadne in zelenjavne vrste, nujno pa je treba vedeti, da uživanje sadja, sadnih sokov in raznih zelenjavnih vrst v surovem, kuhanem ali dušenem stanju pospešuje razvoj organizma, ga ohranja zdravega, mu daje moč in svežina. Sadje in zelenjava pa, predvsem pri starih ljudeh — vzbuja tek, čisti kri, pospešuje preba vo. Pri kuhanju kompotov je treba paziti, da sadje ne pride V dotik z golim železom, ker železo razkraja vitamine, razen tega pa tudi slabo vpliva na okus. Emajlirane posode so primerne za, kuhanje kompotov in zelenjav le v primeru, da nimajo nobenih okvar na emajlu. Posebno idealno je jensko steklo, iz katerega danes izdelujejo najrazličnejše posode.
Tudi poapnenje žil in razne oblike revmatizma lahko omejimo z rednim uživanjem sadja. Oni ljudje, ki opravljajo težko telesno delo, svoje telo lahko osvežijo in okrepijo s sadjem, ljudem pa, ki duševno delajo, nudi sadje svežino in nudi možganom naravno hrano.
Ako na, primer hočemo doseči, da bo želodec hrano popolnoma izkoristil, je tre-
ba od časa do časa notranjost želodca nevtralizirati, ker razne hranilne snovi vsebujejo večje množine kisline. Med te spadajo razne maščobe, meso, jajca in druge snovi, ki vsebujejo več beljakovin. Mi torej rabimo za izravnavo hranilne snovi, ki izenačijo odvišne kisline in tako preprečijo neprijetno gorečico, želodčni katar in. celo želodčne čire.
Idealna prehrambena sredstva, ki skoraj v nobeni meri ne kažejo kakega od,viška za želodec škodljive snovi so jabolka, in lešniki. Iz tega torej sledi koristen nauk: »Ne pustite nobenega dne mimo vas, ne da bi pojedli Vsaj enega jabolka!« To bo posebno letos lahko dosledno izvajati, ko so naše sadne shrambe napolnjene ali prenapolnjene z jabolki.
Lahko prebavljive organske kisline uničujejo škodljive bakterije, pospešujejo izločanje raznih želodčnih in jetrnih žlez, žlez kože in potemtakem učinkujejo na čiščenje krvi. Zadnjo gripo, ki je niso mogli ustaviti niti z raznimi antibiotiki, so najlaže prestali tisti, ki so pridno uživali sadje. Iz Vsega tega, kar smo ugotovili, sledi, da moramo uživati mnogo sadja, zelenjave in sadnih sokov!
nje in jabolka. Vitamina A in C, ki jih vsebujejo, bosta ohranila zdrave Vaše dlesni in sluznico. Krepko žvečenje okrepi tudi zobne korenine in povzroči, da se dlesni dobro prekrvijo.
2.	Zobe si očisti vsaj dvakrat dnevno! Nikdar ne pojdi spat z neočiščenimi zobmi, sicer tvorijo škodljive kisline, ki nač-no zobno sklenino. Še prav pozorno naj si čistijo: zobe kadilci, da jim zobje ne porumene.
3.	Leno žvečenje, enostranska mesna hrana, pomanjkanje vitaminov, tverba zobnega kamna in, zanemarjena nega so: najboljši posrednik za oslabljeni e dlesni; to pa ima za posledico izpadanje zdravih zob, para dentozo.
4.	Obišči zobozdravnika redno! dvakrat na leto! Tako se izogneš bolečinam in izgubi zob. Kdor gre k zobozdravniku šele, ko čuti bolečine, naj se ne čudi, če ga bo bolelo tudi plombiranje in zdravljenje zob.
5.	Kakor na svoje zobe, pazi tudi na zobe svojih otrok; tudi te pelji redne« k zobozdravniku. Mnenje nekaterih staršev, da mlečnih zob ni treba zdraviti, je popolnoma zgrešeno.
6.	Sladkarije so sovražnik zob. Sladkor in slina tvorita kisline, ki uničujejo zobno sklenino.
7.	Žene naj še zlasti skrbe za svoje zobe med nosečnostjo' in dojenjem. Vitamin A in kalcijevi preparati so V tem času zelo priporočljivi.
8.	Izgubljen zob je treba takoj nadomestiti! Ne samo, da na vidnem mestu manjkajoči zob kvari videz in povzroči občutek potrtosti in sigurnosti, zmanjšana je žvečilna meč čeljusti, premalo prežvečena hrana pa, povzroči prebavne motnje.
Ploske noge pri otrocih
Pri otrocih so ploske noge dokaj pogost pojav. Stopala se oblikujejo med osmim in osemnajstim mesecem življenja, dotlej pa imajo dojenčki vsaj po navadi debele, mehke, vzbočene nožiče. Če se stopalo ne oblikuje do omenjene starosti, se pravi, če ne otrdi in ne zavzame rahlo usločene oblike, nekaj ni v redu. Opazili bomo, da se tak otrok med hojo naglo utrudi; hkrati izgublja prožnost in noge ga b-olijo.
Ortopedski čevlji nedvomno pomagajo, ker odstranjujejo neugodne posledice, ne pa tudi vzroka, torej ne popravijo ploskih nog. V ta namen se priporoča telovadba. Ce bo otrok stalno telovadil, se mu bodo: stopala oblikovala pravilno, hkrati pa se bodo krepile tudi mišice na negah.
Dvoje primerov za take gimnastične vaje: otrok naj leži na ravnih, trd;h tleh in vrti stopala v krogu. Nato naj sede z nogami rine od sebe srednjeveliko žogo in jo spet vleče k sebi.
Drug primer: vaja v hoji. Otrok naj redno napravi nekaj korakov na prstih nato na petah, nazadnje pa naj hodi po zunanjih robovih stopal. Pri tem naj se drži ravno, hkrati pa naj se prožno giblje. Zlasti je treba paziti na položaj hrbtenice in pleč.
Nakaj o kavi
Kava je beseda, ki zveni nekake« eksotične:, popotna beseda, beseda navade, beseda nagnjenja, beseda pretveze. Ali nismo tudi mi v manjši ali večji meri oboževalci kave? Zjutraj jo pijemo z mlekom, največkrat s cikorijo: in drugimi dodatki, privoščimo si jo po kosilu, zaželimo si je, premraženi od dežja, po kakem razburjenju, naporu itd. Zaradi dobrega vonja, ker je poslastica in ker nam daje moči, je zapeljiva kakor ljubek otoček, ki se koplje v soncu. Toda... pozor! Kava in kava je lahko dVcje različnih reči. Trebi je je znati pripraviti.
Kave ne praži sama: to je kočljivo dolgo in težko opravilo. Vsake' vrsto kave je namreč treba posebej in drugače obravnavati.
Ne kupuj kave, ki se sveti. Bleščeča se črna, zrnca niso dobra.
Izberi motno kavo, svetloriave barve.
Kave ne hrani dolgo, da ne bo: izgubila dobrega vonja.
Nikoli je ne hrani blizu druge hrane, na
primer zraven sira, čebule ali popra, da se ji okus ne pokvari.
Glede količine kave hrani vsak ljubitelj svojo skrivnost, navadno pa, odmerimo zvrhano žličko drobno mlete kave na skodelico!.
Naj kava nikoli ne vre. S kuhanjem bi ji pokvarili okus.
Zmeljim.o kavo v kar se da droben prah, Vrzimo ga v vrelo in sladkano vodo; potem jo pristavimo k ognju samo toliko, da zakipi; ponovimo trikrat, nato pa prilijemo nekaj kapljic mrzle vede, da splava usedlina na dno.
vrgel v jašek v bližini. Na videz lahko delo. Vendar ni bilo tako lahko, kakor se mi je zdelo spočetka. Sprva nisem takoj prepoznal kamna od premoga, posebna manjši so ušli mejim zbeganim pogledom, pozneje so me začele boleti noge saj sem moral ves čas stati, največ na eni sami nogi, ker sem se moral stegniti, da sem dosegel kamen na drugem koncu. Tako različni občutki me še niso obhajali ori nobenem delu. Največ sem seveda, mislil na mater, ki gotovo niti no sluti, kam sem šel. Sprva me je klicala; ker me le ni bila od nikoder, je poslala Štefko k Pcdme-nikom, Plevnikom in še kam, ko se je Štefka vrnila domov sama, jo je morda poslala d!ol v vas.
»V jamo je šel!« se ji je končno posvetilo. Planila je k dedku, ki se je prav tedaj privlekel na vežni prag. »Oče, oče,« je kriknila, »Marka ni, šel je šel...«
»Kam je šel?« je dedek Vprašal nejevoljno:; oib jutrih je imel trde in premrle ude, zato je bil sila siten.
»V jamo! Luka ga je odvlekel dol! Ampak jutri ne bo šel, ne jutri in nikoli več!«
Pri Podmenikovih so sušili, vreme ni bilo stalno, zato so hiteli, jezili so s«, ker ni bilo mene, ki sem bil pri obračanju najbolj uren. Zavest, da me pogrešajo, mi je prijala, doživljaj pa sem tudi trenutke, ko se mi je zdelo odbiranje kamenja v primeri s tem, kar sem delal dotlej,
nezanimivo, dolgočasno in celo neumno. Kako? Ves dan, tedne in tedne naj stojim na istem mestu in segam med premogove grude po kamenje? Naj se ne ganem iz tega velikega poslopja, kjer stroji tako'hrumijo, da, ne slišiš niti svojega glasu, kamor sonce ne posije, kjer se že ziutraj vale oblaki črnega premogovega prahu? Medtem pa na Strmcu sije toplo: sonce, prijetno osvežujoč veter pihlja z Motnika in vse naokrog prijetno diši pc senu.
Drugo, kar me’ je begalo, je bila misel, da delam skupaj z Molanko, z žensko, zaradi katere mati Vsa leta ni imela in še nima lepega dne in spokojne noči. Tudi ona je izbirala kamenje, nisem je videl, delala je nekje zgoraj, toda njeno prisotnost sem čutil Ves čas.
»Pazi, pazi, fant!«
Velik kamen se je zapeljal mimo mene.
»Ne samo oči, tudi glavo' moraš imeti pri tem, delu.«
Podil sem misli na mater, na Strmec, na Podmenikovei senožeti, na, Molanko in očeta; popolnoma jih seveda nisem mogel od1-poditi. Z olajšanjem, sem se spustil na kup premoga, ko so razglasili odmor.
Drugi dan ni bilo nič bolje kot prvi, tudi tretji dan ne. Da ni bilo v meni vroče želje, da prej ali slej pridem. V rudnik, bi bil najbrž popustil. A tudi osramotiti se nisem hctel, ne pred šolskimi tovariši ne pred očetom in tudi ne pred Molanko. Da, tudi pred njo ne! Bil sem sin Srabct-
nikove Roze z Motnika, naj vidi, da zaradi tega nisem nič slabši kakor je otrok, ki ga je ona imela, z očetom. Seveda me je spodbujala tudi misel, da bom s, svojim zaslužkom pomagal materi. Videla bo, da bom kot rudar Strmcu v Večjo pomoč, kot bi mu bil, če bi po domači njivici in po tujih njivah vihtel motiko ali V gozdovih podiral les.
Počasi sem se privajal delu. Roke me niso več bolele, noge so stale trdno kef stebri, očem ni ušel noben večji‘kamen. Tudi pred Molanko nisem več zardeval, čeprav mi je bilo še vedno nerodno, če sem jo nenadoma srečal. Samo oglušujočemu ropotu, slabemu zraku in vročini brez sonca se nisem, mogel privaditi. Vso: pot do doma, sem, pljuval in na jasi v Pod-menikovem gozdu sem se se zleknil na hrbet, s široko odprtimi očmi strmel v sinje nebo, zamaknjeno poslušal šumenje smrek in hlastno vdihaval zdrav gozdni zrak.. Kako uroi sem tako ležal, gledal, poslušal in dihal. Vstal sem kot prerojen in naglo nadaljeval pot. Doma sem, lačen pospravil, kar mi je mati nastavila V pečico — naj je zjutraj še tako robantila, obed je bil zame vedno pripravljen z Vsakim dnem izdatnejši. Po obedu sem takoj prijel za, delo doma ali šel k sosedom. Šele v trdi temi sem legel. Zgodilo se je že, da me je mati zvečer spodila od dela.
»Dosti imaš! Kdaj boš pa spal!?
Zdelo se mi je, da se otaja. Ko' ji bom
izročil prvi zaslužek, bo, kakor sem bil trdno prepričan, popolnoma pridobljena.
Zdaj pa: stavka, živio, stavka,!
Sonce se je že izmotalo: izmed rdečkastih oblakov in pripekalo z julijsko vročino. Po Vsej priliki bo tudi danes vroč dan, kljub nevihti, ki je zjutraj divjala
V	revirjih in se najbrž še ni utišala. Ob pogledu na rudarsko kolonijo, na rudniške zgradbo t.am spodaj in na vse svetlejši in redkeiši dim, ki se ie dvigal izza Zavrha, me je nenadoma obšlo dotlej neznano zadoščenje: torej se spodaj v rudniku Vsakdo lahko gospodi postavi po robu, ne samo izkušeni rudarji, kakor so Čepin in drugi, celo takšni negodneži, kakor sem jaz! Ker nam Premogovna družba ne daje toliko, kolikor si zaslužimo, kratko malo ne gremo na delo. Vozači, zavirači, sprejemniki, pofiskači, vi a črnki in kopači n;so šli v jamo, razk.ladač', vsipači, presejalke in tudi mi iz.birači nismo šli
V	separacijo, a ključavničarji, kovači! mizarji in drugi obrtniki niso šli v mehanične delavnice. Kaj naj mojstri, paizniki, nad-pazniki in uradniki napravijo brez nas? Niti tone premoga ne morejo nakopati. Zdaj se bo torej le Dokazalo, kaj so vredne naše roke. Mogočne stroje imajo v separaciji, t.Ud:i V delavnicah so najrazličnejši stroji in stroji so baje celo v jami, ampak sam stroj nič ne opravi, potrebna je delavčeva roka.
(Nadaljevanje sledi)

A. P. CEHOV:
Priletni ženin
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
Konstantin Simonov:
Taborišče uničenja
(Nadaljevanje)
Nekega prostega popoldne je obiskala železniškega sprevodnika Zukina vrla, d;ei-beluhasta žena štiridesetih let, Ljubov Gri-gorjevha, ki se je med drugim ukvarjala, tudi z ženitvenim posredovanjem.
»Zelo me veseli, da sem se seznanil z, vami, spoštovana gospa«, je dejal Zukin in puhnil cigaretni dim predse. »Moj prijatelj Semjon Ivanovič mi vas je priporočil, češ ' da bi mi mogli pomagati v neki kočljivi zadevi. Glejte1, Ljubov Grigorjevna., dvainpedeset let mi je, drugače povedano sem V letih, ko imajo drugi že odrasle otroke. Sem soliden človek, ne pijem in imam dobroi službo. Manjka pa mi življenjska družica. Zato1 je moije življenje pusto in prazno in nikogar nimam, da bi skrbel zame, če bi zbolel. Zato je moja vroča, želja, da se poročim stanu primemo s krepostno žensko1.«
»Dobra misel!« je menila Ljubov Grigor-jevna.
»Živim zelo skromno in nikogar tu ne poznam. Zato Vas nujno prosim, Ljubov Grigorjevna,, da- mi pomagate. Vi poznate Vse mesto in Vam bo lahko poiskati mi nekaj primernega . ..«
»To bi se dalo’ morda napraviti...«
»Na vaše zdravje torej! ... Izvolite, prosim ponižno!«
»Dalo bi se napraviti,« je ponovila Ljubov Grigorjevna in v dušku izpraznila čašico. »Povejte mi samo, kakšno nevesto želite. Nikolaj Nikolajevič?«
»Jaz? . . . Hm, kakršno bom dobil. . .«
»Toda vsak človek ima svoj okus ... Temu so' všeč plavolaske, drugemu črne.«
»Glejte, Ljubov Grigorjevna,« je rekel Zukin in pobožno vzdhin.il. »Kot rečeno sem resen, soliden človek in svoja, načela imam. Lepota,, sploh zunanjost, zame ne igra posebne vloge. Razen tega, Veste, ima človek z lepo ženo mnogo opraviti... Torej se mi zdi, da pri ženski ni odločilna
ilJo/zi/ (j/rudni h:
Vitogoj
(Odlomek)
Kot grabežljive roparice-ptice so prišle tolpe vašei v naše kraje, oplenile so hiše nam in staje in pokončale polja in gorice.
Ce smo mrmrali, ste nas bili v lice, in če smo tirjali nazaj, jokaje, kar ste ukradli nam, ste radi vstaje metali nas v podzemeljske temnice.
Žene ste nam oskrunili in hčere in z njimi ste plodili gnusen rod, ki ne pozna več svojega ognjišča,
ki je odpadel od pradedov vere in pljuva zdaj še na bogov svetišča, zaničevan od vseh, izdajski skot.
Potem izdali ste ukaze: »Tlaka!«
In kar ni rok še vklenjenih v okove, se trudi in se trapi cele dnove, samo za vas, od zore pa do mraka.
Vsa naša zemlja, naša hiša vsaka, vsa polja, lesi, kar po vodah plove, kar v zraku leta; vse se vaše zove, in naše je nebo in puh oblaka.
Le žulji naši so in srage slane, od vaših bičev vedno nove rane in dež in mraz in glodajoči glad,
zunanjost, marveč duša in duhovne vrline. Seveda je zeloi prijetno, če ima žena lepo, okroglo postavo; toda za obojestransko srečo to ni tako važne. Glavno je — razum! Dasiravno; če prav premislimo, ni nujno' potrebno, da je žena pametna. Tedaj je navadno samo domišljava in po glavi ji roje najrazličnejše muhe. Docela neizobražena pa v naših časih tudi ne more biti. Zelo prijetno je, če razume žena francoski ali nemški, toda kaj ti to koristi, če pa ti, denimo, ne zna, prišiti gumba?«
»To je samo po sebi razumljivo...«
»Pa še nekaj je važno. Bogate ne potrebujem. Zaslužim, dobro in z denarjem se nočem oženiti. Pri tem mora imeti vlogo tudi čustvo. Reve pa, tudi ne maram. Saj sami veste, pri tej draginji ... Pa tudi otročički se utegnejo roditi...«
»Saj bomo našli tudi neVestoi z, doto,« je dejala, Ljubov Grigorjevna.
»Na vaše zdravje! Kar izvolite, prosim ponižno!«
Kakih pet minut sta molčala.
»Ali vas, smem zdaj vprašati,« je rekel sprevodnik v zadregi, koliko bi zahtevali za posredovanje?«
»Eh, batjuška, o tem. se bova že sporazumela. Navadno mi plačajo petindvajset rubljev in, povrhu dobim še blagoi za obleko.«
Zukin je Vzdihnil in dejal po kratkem premisleku: »To, je pa zame mnogo predrago!«
»Ah, kaj še, Nikolaj Nikolajevič! Saj vendar ni preveč! Prej, ko> je bilo porok več, sem’ bila včasih zadovoljna tudi z manjšim plačilom, zdaj pa, saj veste, kaj vse mora človek kupiti. Če zaslužiš dvakrat na mesec po petindvajset rubljev, si pa kar zadovoljen.«
Zukin je pogledal Ljubov Grigorjevno in dejal presenečeno:
»Tako? Dvakrat po petindvajset rubljev, pravite? Saj to je petdeset rubljev mesečno! Toliko ne zasluži vsak moški! .. .
Izvolite, prosim ponižno!«
Ljubov Grigorjevna je z,vrnila tretjo čašico, ne da bi trenila z, očesom. Zukin jo je molče premeril s pogledom od pete do glave, rekoč:
»Petdeset rubljev mesečno! To1 znese na leto šest sto rubljev. S takšnimi dohodki, Ljubov Grigorjevna, bi vam ne bilo težko najti primernega ženina.«
»Ah, kaj ne poveste:...« se je zahehe-tala Ljubov Grigorjevna. »Saj sem vendar prestara za možitev ...«
»Nikakor ne! Nasprotno, moški se še prav lahko zaljubi v vas«, je menil Zukin in prisedel k njej. »Če najdete pridnega, solidnega in varčnega moža, bi mu lahko bili spričo njegovih dohodkov in vašega zaslužka povrhu zelo všeč, Verjemite mi!«
»Bog ve, kaj govorite!«
Spet sta umolknila. Zukin se je začel na ves glas usefcovati. Ljubov Grigorjevna ga je nekaj časa trezno gledala, napo-
in skrb in strah in jok, ki srd ga tlači in skrita moč, ki je v zaviti kači, kedar napadniku zadrgne vrat.
In samo naša — naša govorica_______
Za muke vse od vaših zlob spočete in za darove vaše vse preklete nam ona je samotna tolažnica.
Zatrli vse ste, ne zatrete klica, ki ga ima za svojo: mater dete, in pesmi ne, ki v naših bojih pete, nam vnemajo sred plamen in lica.
In če nam zadnje gnezdo pokončate in vse otrujete, da bratje brate morili bodo, hčere mater klele
z besedami, ki so nam zdaj še tuje, v besedah, ki jih nihče ne izruje, o nas še naše skale bodo pele.
Pel Triglav, peli bodo vsi vrhovi, kjerkoli pasejo se naše črede, vse njive; gaji, gozdi, vrtne grede, potoki, reke, viri in slapovi.
In nemi peli bodo še grobovi in duh, rojčn iz naše srčne srede, obnavljal bo navade in obrede, ki bodo bitja našega sledovi.
In duh budil iz dna grobov bo mrtve: »Dovolj trpljenja je, dovolj je žrtve, vstanite, prišla ura je osvetel«
sled pa je vprašala: »In koliko zaslužite vi, Nikolaj Nikolajevič?«
»Petinsedemdeset rubljev. Nagrade posebej. Razen tega mi pade nekaj od steari-n:ovih sVeč in slepih potnikov.« Zukin je vstal in začel razburjeno hoditi po sobi sem teir tja.
»Mlade žene pa ne maram!« je dejal. »Saj tudi sam nisem Več med najmlajšimi in potrebujem ženo... takšno; kakršni ste vi, priletno in solidno... In vaše postave ... No, kaj bi tu dolgo razmišljala. Vi ste kot nalašč po mojem okusu in tudi potrebne lastnosti imate! Ali vas smem zasnubiti?«
Ljubov Grigorjevna se je najprej razjokala., potem pa zasmejala in trčila s sprevodnikom v znak, da privoli.
»Zdaj pa,« je rekel srečni ženin, »mi dovolite, da vam pojasnim, kakšen način življenja in kakšno vedenje pričakujem od1 svoje bodoče žene...«
Sedel je, vzdihnil in začel razlagati nevesti svoje nazore o zakonskem življenju in dolžnostih zakonske žene.
Mi poznamo taborišča, kakor so Dachau, Oswiencim ali »Grosslazaret« V Slavuti, kjer so jetnike in vojne ujetnike stopnje-ma:, počasi morili z batinami, z lakoto in boleznimi. Toda: v Lublinskem »taborišču uničenja« je bilo skombinirano to in drugo'. Tukaj, V barakah, so živeli deset tisoči jetnikov, ki so neprestano gradili, dograjevali in prezidavah svojo jetnišni-co. Tukaj so: bili tisoči vojnih ujetnikov, ki jih od jeseni 1942. leta dalje niso, puščali na delo; ti ljudje so dobivali manj hrane celo v primeri z jetniki in so neverjetno hitro umirali od lakote in bolezni. Tukaj so bila polja smrti z grmadami. in sežigalnimi pečmi, kjer so se pogubljali tisoči in deset tisoči ljudi, ki so jih imeli v taborišču le nekoliko ur ali dni, — ravno tolike: kolikor je treba časa, da se Večja ali manjša skupina ljudi preišče in sleče do golega. Tu so bile navadne »gubitke« na avtomobilih in trdno zgrajene, betonirane kamere za zaduševa-nje s plinom »ciklon«. Tu sc sežigali na staroindijski način, popolnoma primitivno: sloj hlodov, slej trupe1, zopet sloj hlodov sloj trupel. Tu so sežigali v kreme.tornih pečeh preprostega tipa, ki so imele obliko velikih železnih kotlov, pa tud’ V specialno zgrajenem in dovršenem krematoriju za bliskovito sežiganje. Tukaj soi ljudi streljali V jarkih in jih ubgali z železnimi palicami, s katerimi so jim, prebijali vretenca: tilnika. Tukaj so jih utapljali v bazenih in obešali na razne načine od' na,-vadnih Vislic s prečni co pa, do izpopolnjenih prevoznih vislic na škripec in z za-mašnjakom. TO’ je bil kombinat smrti, v katerem sta regulirala število: vsakodnevnih usmrtitev dva faktorja: število ljudi, ki so jih pripeljali v taborišče, in pa količina potrebne delovne sile na tej ali oni etapi brezkončno nadaljujoče se graditve.
Točne številke se bodo dognale pozneje. Toda nekatere začasne številke so V obrisih že sedaj. Vsega skupaj je taborišče obratovalo več ko tri leta. Ko je vstopila v Lublin Rdeča Vojska je našla tam le nekaj stol RusoV. Po izpovedi prič so Nemci, ko smo se mi spomladi približali Kovlju, evakuirali iz taborišča 12 do 16 tisoč jetnikov1. Če Vzamemo celo število 16 tisoč, tedaj ob koncu obstoja taborišča ni preostalo v njem niti 17 tisoč ljudi. Pri tem pa: je bilo srednje število prisotnih jetnikov po dnevnih listah sprejemnega urada, leta 1943. okoli 40 tisoč ljudi, enkrat nekaj tisoč več, drugič nekaj tisoč manj. In če se Vzame splošna številka ljudi, ki so bili privedeni v taborišče
V	teku več ko treh let, tedaj Vidimo, da. znaša razlika med poslednjo številke: 17 tisoč in številom vseh ljudi, privedenih v taborišče, mnogo sto tisoč ljudi. To je približno število ljudi, ki so bili pogubljeni neposredno v taborišču, ne: vštevši onih, ki so bili tam umorjeni, še predno sp bili registrirani kot jetniki. Vsi ti podatki so vzeti iz uradnih poročil administracije taborišča za vsa leta njegovega obstojal.
Ko sem govoril o prihajanju jetnikov za časa začetne grddbe taborišča, sem se: ustavil pri 'maju 1942. leta,. V aprilu in maju 1942. leta so začele prihajati V taborišče množinske partije Judov iz lub-linskega in okoliških getov. Tekom poletja je dospelo iz Slovaške in Češke še 18 tisoč ljudi. V juliju 1942. leta je: prišla prva partija Poljakov, obtoženih partizanske dejavnosti. Samo v tej partiji je bilo 1500 ljudi. Istega meseca je prišla Velika partija političnih jetnikov iz Nemčija Decembra 1942. leta1 je prišlo sem iz taborišča: OsVencim pri Krakovu neko-likoi tisoč Judov in Grkov. 17. januarja 1943. leta so pripeljali 1500 Poljakov — moških in) 400 žensk iz Varšave. 2. februarja je prišlo' 950 Poljakov iz Lvova, 4. februarja — 4000 Poljakov in Ukrajincev iz Talome in Tarnopola. V maju 1943 je prišla 60-tisočna partija iz Varšavskega geta,. Tekom Vsega poletja in jeseni 1943 so vsakih par dni prihajali transporti iz vseh glavnih nemških taborišč:	Axen-
hausena, Dachaua, Flossenburga, Neu-hamma, Grossenrosena in Buchenwalda.
V	nobeni med temi partijami ni bilo manj
ko tisoč ljudi. Odkod so prihajali novinci, to se je V taborišču vedelo ne samo iz tega, kar sol sami pravili, — temveč takoj tudi po njihovi zunanjosti; Vsako taborišče jim je pritiskalo svoj žig. Na primer V Oswiencimu je bilo vpeljano, da so vse jetnike; tudi ženske, obrili do kože; številk pa jim niso' obešali na vrat, kakor povsod, temveč jih vžigali na ro: ko. Iz Buchenwalda, so prihajali ljudje, ki so s težavo: prenašali sončno svetlobo: V filijalki tega taborišča, po imenu »Dora:«, je obstojala v skalah podzemna tovarna, V kateri so izdelovali proslule »V-l«, nemška raketna letala. Tam so delali izključno Slovani, ponajveč Rusi in Poljaki. Od tega dela niso nikoli smeli iti na beli dan, po polletnem podzemskem' delu so jim oči tako oslabele, da so jih takoj v partijah odpravljali v »taborišče uničenja« V Lublinu.
Navedel sem samo nekatere številke in nekatera taborišča, ne z namenom, da dam resničen račun o mrtvih, temveč le zato, da bi si bilo mogoče predstaviti vsaj delno sliko. V dopolnilo je treba reči par besed o narodnostnem sestavu ljudi, ki so zapadli taborišču. Med umorjenimi v taborišču je bilo Veliko števila Poljakov. Bili so tu talci, partizani, resnični in dozdevni, in sorodniki partizanov in velikanska množica kmetov, zlasti izseljenih iz onih krajev, kjer se je vršila nemška kolonizacija. Za Poljaki se Vrsti Ogromno število pogubljenih Rusov in Ukrajincev. Prav takoi Veliko je število' Judov, ki so jih pokončali Nemci; zvozili so jih v taborišče, dobesedno iz Vseh dežel Evrope, začenši od Poljske pa do Nizozemske. Dalje slede solidne številke — vsaka po več tisoč: to so' Francozi, Italijani, Nizozemci in Grki. Manjše, toda še VedhO' strašne številke padajo na Belgijce, Srbe; Hrvate, Madžare in Špance (poslednji SO' očividno republikanci, zajeti v Franciji). Poleg tega so med dokumenti umrlih najdeni dokumenti najrazličnejših ljudi in najrazličnejših narodov — Norvežanov, Švicarjev, Turkov in celo Kitajcev. V pisarni taborišča je soba, v kateri so vsa tla, pokrita z debela plastjo listin,, legitimacij in izkaznic ubitih; brez izbiranja sem zagrabil nekoliko teh dokumentov in tekom desetih minut sem našel izkaznice predstavnikov skoraj vseh evropskih narodov. Tu je bila izkaznica, Sofije Jakovljevne Du-ševič iz Vasi Konstantinevka, Kijevske oblasti, Ukrajinke, delavke; rojene leta 1917. Tu je bil dokument s pečatom »Re-publique Francaise« Evgena Durame, Francoza kovinarja, rojenega: V Havru 22. septembra 1888. Tu je; bilo spričevalo iz ljudske šole V Banji Luki Rala Žuniča, dovršivši šolo leta 1937. Tu jei bil potni list Jatiranoviča, rojenega v Zagrebu, izdan, na Hrvaškem 2. januarja, 1941. Tu je bil potni list Jakoba Borhardta, rojenega v Rotterdamu 10. oktobra 1917. Tu je bila izkaznica Edvarda Alfreda Sacco, rojenega leta 1914. V Milanu, Via Plimo št. 29 »visok 175, postave čokate, posebnih znakov nima«. Tu je bila izkaznica št. 8544, izdana, Savarantisu, Grku z otoka Krete. Tu je bila nemška legitimacija Ferdinanda Lotmanna, inženirja iz Berlina; rojenega 19. avgusta 1872. Delavska knjižica s pečatom »general gubematorstva«, dana Zigmundu Remoiku, Poljaku, delavcu, rojenemu 20. marca 1924. v Krakovu. Bila je kitajska izkaznica s fotografijo in kitajskimi črkami, ki jih nisem mogel pre-čitati. Bile so tam listine, zalite s krvjo in izmite z vodo; raztrgane na kose in iaz-teptame. Ta strašna gora izkaznic je bila orjaški grobni holmec vse Evrope, zožen v meje ene same sobe.
Težko si je celo misliti, kakšne mučne podrobnosti bodb še prišle na dan pri podrobni analizi teh dokumentov in zaslišanju neštetih prič. Morda se bodo tu našli sledovi največjih evropskih ljudi, ki so izginili in umrli za, časa nemškega gospodovanja. Jaz sem preživel v tem taborišču samo: nekoliko dni in govoril le z neznatnim delom onih prič, ki so tam. In vendar sem že v teh dnevih naletel na porazno zgodbo;
ooooooooooc* cxx>oooooooooa
Stran 8
Celovec, petek, 7. november 1958	Štev. 45 (861)
Velika zmaga ameriških demokratov
Okrog 48 milijanciv Američanov je v torek volilo no*Ve poslance za senat in predstavniški dom. Razen tega so volili guvernerje 32 ameriških držav. Splošno so pričakovali, da bodo na teh volitvah zmagali demokrati ter bo Eisenhowerjeva republikanska stranka utrpela znatne izgube. Pričakovanja; so se uresničila, vendar je bila zmaga demokratov ta.ko velikanska, da govorijo o presenetljivem političnem prevratu.
Pa še nepopolnih podatkih so demokrati dobili za predstavniški dom od 435 mandatov 276 (44 več kot doslej), republikanci 143. Za senat bodo demokrati dobili 61 do 62 sedežev (pridobitev 25 do 26), republikanci p*a morejo računati s 34 do 35 sedeži. Podatki so še nepopolni, ker bo Aljaska Volila šele 25. novembra, pa tudi
za Wyoming podatki še niso objavljeni. Od 32 guvernerskih mest jih je odpadlo 24 na demokrate (pridobitev 5 mest) in 8 meist na republikance.
Veliki uspeh demokratske stranke1, ki je bolj napredno usmerjena, pripisujejo raznim odločilnim faktorjem, med drugim gospodarski recesiji in gospodarskim p*ro*-blemom zadnjega časa, napredni usmerjenosti demokratov, korupcijski aferi odpuščenega EisenhoweTjevega svetovalca in pa dejstvu, da je v Združenih državah Amerike pri volitvah vedno tista stranka na slabšem, kateri pripada prezident.
Po očitni zmagi demokratov pri volitvah je prezident Eiserihower izjavil, da ta zmaga ne bo imela nobenega vpliva na dosedanjo ameriško zunanjo in notranjo politiko.
Alžirski narod želi svobodo in neodvisnost
Prvega novembra so minila že štiri leta, odkar se je V Alžiriji začelo prelivanje krvi in kruta borba za svobodo in neodvisnost alžirskega naroda. Vendar še danes ni nobenih pozitivnih znakov, da bi bilo to krvava početje končano. Francija, ki je prav zaradi ogromnih izdatkov za alžirsko Vojno V zadnjih letih doživela številne pretresljaje in vladne krize, tudi pod De GaulloVim režimom ne kaže nobene pripravljenosti, da bi preprečila nadaljnje prelivanje krvi. Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je kot prvi dal pobudo za setanek z De Gaullom, seveda pod pogojem, da ga ta prizna kot predsednika alžirske vlade. Pogajanja naj bi bila v Parizu ali kakem nevtralnem kraju izven Francije. Abas je V zvezi s tem naglasil, da- alžirska vlada ne more privoliti v premirje na alžirskih bojiščih, dokler ne bodo na pogajanjih dosegli zadovoljivih rezultatov.
Da bi prišlo do pogajanj, je Abas prosil za posredovanje med njim in De Gaullom generalnega sekretarja OZN Hammarsk-jolda, predsednika Glavne skupščine OZN Malika ter novoizvoljenega papeža. S tem je alžirska vlada jasno dokazala, da je
za mirno rešitev težkega vprašanja. Podpredsednik in vojni minister alžirske vlade je ob 4. obletnici vstaje pozval alžirske borce, naj nadaljujejo1 borbo, dokler se ne doseže neodvisnost Alžirije.
Doslej je alžirska vojna zahtevala že
100.000	mrtvih alžircev in Francozov. Razen tega se nahaja v francoskih koncentracijskih taboriščih okoli 100.000 Alžircev, s katerimi francoske oblasti surovo ravnajo. Zaradi tega je alžirska Vlada objavila oster prosetst, V katerem je rečeno, da pomeni kruto in nečloveško ravnanje z Alžirci v francoskih ječah kršitev mednarodnih pogodb o pravicah političnih jetnikov. V protestu je še rečeno, da tako ravnanje francoskih oblasti kaže, da se je De Gaullei odločil »V nasprotju s svojo izjava nadaljevati agresivno' politika«.
Skrajšan delovni čas zaradi krize s premogom
V Zahodni Nemčiji postaja kriza s premogom vedno ostrejša. Zaradi tega so mnogi rudniki skrajšali delovni čas. Vsled tega je bilo prizadetih 162.000 rudarjev. Zmanjšanje plač znaša namreč okoli 3,8 milijona mark.
Jugoslovanska mladina zaključila dela na avtocesti
Vse letošnje poletje in še jeseni je jugoslovanska mladina v mladinskih delovnih brigadah gradila moderna avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb, ki je dolga 80 kilometrov. Delovne akcije v letošnjem letu se je udeležila skupno* 53.430 mladincev in mladink z Vseh strani Jugoslavije. V mladinskih delovnih brigadah je bilo 30,4 °/o kmečke mladine, 29,4 °/o študentov in srednješolcev ter 25,7 °/o delavske mladine, manj je bilo uslužbencev, učencev v gospodarstvu in pripadnikov drugih poklicev.
Med graditelji avtomobilske ceste je bilo kakih 6000 mladincev in mladink, ki so že sodelovali V mladinskih delovnih akcijah, kakih 3500 jih je sodelovalo1 že dva ali Večkrat. Statistični podatki kažejo;, da so brigadirji povprečno stari od 17 do 25 let.
Brigadirji V brigadah pa nisoi samo delali na cesti, marveč so se vsestransko izobraževali, gojili telesno vzgojo in prirejali kulturne prireditve ipd'. Med dru-
gim je V času bivanja v brigadi obiskovalo
18.000	fantov in deklet tečaje avto-moto zveze1, 6573 brigadirjev je opravilo izpit za mopediste, 1639 za motorna kolesa in 139 za šoferje avtomobilov. V šestih mesecih so imeli 3846 predavanj o poznavanju motorja in 1752 predavanj o prometnih predpisih. Razen tega je bilo še mnoga predavanj z drugih področij.
Ponos jugoslovanske mladine je dokončano asfaltno cestišče, ki Veže Ljubljano z Zagrebom. Od Zagreba do Beograda pa je prav tako mladina v prejšnjih letih zgradila moderno avtocesto. Novo cesto bodo svečana dvorili 23. novembra, Prav gotovo boi to Velik praznik za všo jugoslovansko mladino, ki je v času nove Jugoslavije opravila že lepo Vrsto uspešnih mladinskih delovnih akcij in dokazala, da današnja mladina, ni slaba,, da, je sposobna nekaj ustvariti, če se jo postavi pred naloge, usmerja njeno delo* in se ji nudi vse pogoje za svoboden razmah.
Tudi papirna industrija bo zastopana na Koroškem velesejmu
Predstavniki Koroškega velesejma — avstrijskega lesnega sejma so vodili razgovore s predstavniki avstrijske papirne industrije. Razgovori so bili uspešni in na prihodnjem celovškem Velesejmu, ki bo od 6. do 16. avgusta 1959, boi sodelovala tudi papirna industrija Avstrije, ki je doslej stala ob strani in se ni udeleže*-vala velesejmov. Znano pa je, da je glavna surovina papirne industrijei les,, ki je obenem tudi glavni faktor koroškega velesejma. Avstrijska papirna industrija ima namen, da na Velesejmu pokaže pomen in važnost te industrijske panoge za splošno* gospodarstvo, obenem pa podčrtati veliki pomen predelovanja lesa kot surovine v gotove produkte in njihov izvoz. Čim več
Spet mednarodni
Danes teden je bil V Ljubljani slovesno odprt V. mednarodni sejem radija, televizije, telekomunikacij in avtomatizac;ie, ki ga kratko naziVajoi sejem »Sodobna elektronika«. Na sejmu sodeluje 128 ia*z-stavljalcev iz Jugoslavije ter 13 drugi : evropskih dežel in ZDA. Med inozemskimi razstavljalci sta posebna močno* zastopani Nemčija in Amerika.
Posebni namen, in značaj tega sejma je v tem, d;a prikaže nainoVejše tehnične dosežke na področju elektronike in njene praktične uporabe V gospodarstvu, ter ostalih področjih javnega življenja. Kakor
doma predelamo, temveč ljudi je potrebnih v industriji in tem višja je zaposlenost V državi.
Predstavniki velesejma sc* priložnost bivanja na Dunaju izkoristili tudi za razgovore s predstavniki avstrijskih železnic in tudi z njimi sklenili sporazum, da se bodo prihodnje leto tudi avstrijske železnice udeležile Velesejma in pokazale pomen železnic pri prevažanju lesa in ostalih lesnih produktov.
Prav gotovo je, da se* boi pomen Koroškega Velesejma z udeležbo* aVstriiske’ papirne industrije) in železnic še povečal ter bo pritegnil v prihodnjih letih še mnogo novih obiskovalcev in tudi domačih in tujih trgovcev in podjetnikov.
sejem v Ljubljani
je V otvoritvenem govoru poudaril pokrovitelj sejma ter predsednik zvezne industrijske zbornice Nikola Djuverovič. ie uporaba elektronike in avtomatizacije* tudi v jugoslovanski industriji posebnega pomena za razvoj gospodarstva, povečanje produktivnosti in znižanje proizvodnih stroškov.
Obisk sejma »Sodobna elektronika« je zanimiv za vsakogar, posebno pa seveda za strokovnjaka, kaiti »velika hala — je zapisal o razstavi ljubljanski list — Gospodarskega razstavišča dobesedno migota od samih zapletenih naprav ...«
RADIO! PROGRAIM
H/\DTO CF.I OVFC
Poročila dnevno: I. orogram. — 5.45, 6.45, 7.45. 12.30, 17.00. 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00. 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 8. november:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Oddaja za mladino — 16.45 Iz parlamenta —
18.15	Folklorne slike o Martinovanju (slov.)
—	20.15 Zabavn' koncert — 21.00 Naš quiz za 100.000 šilingov.
II.	program: 9.30 Glasba za dopoldne
—	14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 17.40 Ljudstvo in domovina — 18.10 Za vesel konec tedna — 19.35 Operni koncert.
Nedelja, 9. november:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije —
11.30	Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna godba — 19.00 Šport — 20.55 Valčki.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 13.15 Glasba po kosilu — 15.00 Operetni zvoki — 16.00 Plesna glasba — 19.10 Prijetne minute — 20.00 ,,Lahka kavalerija" opereta.
Ponedeljek, 10. november:
I. program: 8.45 Zapiski z domovine
—	14.00 Poročila, objave. Kdo ve? (slov.) —
17.10	Tempo! tempo! — 18.20 Za vas, za vse! — 18.40 Za ženo in družino (slov.) —
19.15	Od plošče do plošče — 20.15 V slučaju slučaja ...
II. program: 8.20 Za zabavo — 15.30 Za ljubitelje popevk — 17.15 Znanje za vse
—	17.55 Popoldanski koncert —	19.30
Haydnu v spomin — 21.00 V spomin in opomin.
Torek, 11. november:
I.	program: 8.45 Domači zdravnik —
14.00	Poročila, objave. Zdravniški vedež (dov.) — 16.00 Za dobro voljo — 17.10 Popoldanski koncert — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Wagner: „Walkiira“.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočepi traku — 14.40 Bodočemu človeku — pesmi
—	15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Za žene
—	17.55 Samo za vas — 20.00 Za delopust
—	21.00 Štirje proti štirm.
Sreda, 12. november:
I. program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko Polže; pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
(slov.) — 17.10 Melodije, ki se nam dopade-jo — 18.40 Na Turah sneži — 20.15 Življenje polno glasbe: Wilhelm Dumka.
II. program: 8.20 Za prijazne trenutke — 14.15 Avstrijski komponisti — 15.30 Za vesel popoldan — 16.30 Glasba za naše male — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 „Poročn:k Gustl“ novela.
Četrtek, 13. november:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Gospodarska šola za vsakogar (slov.) — 14.30 Stara glasba — 16.00 Zaljubljena glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 XY ve vse —
19.00	Prilcesinja dneva — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Za-
ljubljene go li —- 17.55 Popoldanski koncert
—	20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Operni koncert.
Petek, 14. november:
I.	program: 8.45 Pesmi, glasba in koroško narečje — 14.00 Poročila, objave. Aku-st čni mladinski list (slov.) — 16.30 Koncertna ura — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.40 Pripovedke in pravljice s Koroškega — 19.05 Zgrabi rečo — 20.15 „Ifigenija na Tavridi“, igra.
II.	program: 8.20 Za zabavo — 15.30 Popevke — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Ljudska glasba — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Pozdrav z Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5 05. 6.00. 7 00. 13.00. 15 00.
17.00,	22.00.
Sobota, 8. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Mladina poje — 10.10 Narodne pesmi in poskočn'ce
—	11.00 Na obisku pri mojstrih češke opere
—	12.00 Francoske popevke — 12.15 Kmečka univerza — 12.40 Izpod zelenega Pohorja
—	14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.25 Zabavni album — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet — 21.00 Zabavne melodije.
Nedelja, 9. november:
6.00	Za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Soldaške narodne pesmi — 9.20 Zabavna matineja — 10.30 Pokaži, kaj znaš! — 12.00 Vošč la — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.30 Pesmi in zborovske skladbe —
17.30	Galileo Galilei — radij ka igra — 20.00 Variete na valu 327,1 m — 21.00 Verdi — velikan italijanske opere.
Ponedeljek, 10. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Orkestralna matineja — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 10.10 Iz operne in solistične glasbe — 11.35 Popevke potujejo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25
Narodne pesmi, druga za drugo — 13.30 V ljudskem tonu — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.15 Makedonske narodne melodije — 18.30 Športni tednik — 20.45 Kulturna tr buna — 21.00 Simfonični koncert.
Torek, 11. november:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Poje ljubljanski komorni zbor — 8.40 Potopisi in spomini —
9.00	Od ariie do arije — 9.45 Veseli godci so med nami — 10.45 Za dom in žene —
11.30	Oddaja za otroke — 12.00 Pesem in pic z Balkana — 12.15 Kmečka univerza —
13.30	Pisan venček slovenskih narodnih —
14.15	Zanimivosti — 1.4.30 Voščila — 16.00 Za glasbene ljubitelje — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Igra plesni orkester.
Sreda, 12. november:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 stasi napevi, nov ritem — 9.00 Jezikovni pogovor' — 10.10 Venček domačih narodnih napevov — 11.00 Popevke — 11.20 Ciganske melodije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne pesmi — poskočne melodije —	13.30 Sprehod med
španskimi vrtovi — 16.00 Koncert po željah
—	17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Narodne pesmi z Dolenjskega 'n Idrijskega — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 S Salzburškega festivala.
Četrtek, 13. november:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Solistična glasba — 9.00 V svetu opernih melodij —
10.10	Igra Tončkov kvintet — 10.30 Odprite sprejemnik — 11.30 Oddaje za cicibane
—	12.00 Vesela godala — 12.15 Kmečka univerza — 14.30 Voščila — 16.00 Iz zabavne glasbe — 18.15 Domači zabavni ansambl* v plesnem ritmu — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 14. november:
5.00	Pisan spored — '8.05 Odlomki iz opere „Štirje grobijani" — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Španski 'n italijan-ki napevi — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Moderni ritmi — 17.40 Poje moški zbor iz Kranja — 18.00 Radijski leksikon — 18.10 Zabavne melodije — 20.00 Po tipkah in strunah — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.