j x The largest Slovenian Daily to the United States. list slovenskih ^delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and letal Holidays. 75,000 Readers. 1 i nUJBFOM: OOBTULVDT 8876 Entered as Second 01ms Matt«, September XL 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OOBfLANDT 2878 NO. 306. — STEV. 206. NEW YORK, THURSDAY. SEPTEMBER 2, 1926. — ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — USTNIK XXXIV POSLEDICE VELIKEGA POTRESA NA AZORIH Potres je porušil mesto H or t o na Azorih* — Tudi Grška je občutila sunke. — Ceni se, da je bilo u-bitih sest ljudi in nad štiristo ranjenih. — Pogled na mesto Fayal je strašen, — je sporočil župan v Lizbono. LIZBONA, Portugalska, 1. septembra. — Privatne in oficijelne brzojavke, ki so dospele včeraj semkaj, poročajo o uničevalnem potresu, ki se je pojavil včeraj zjutraj na Azorih. Mesto Horta na otoku Fayal je bilo skoro popolnoma uničeno. Dosti oseb je bilo ubitih ali poškodovanih. Kakorhitro so došle tozadevne novice, je bil sklican sestanek kabineta. LIZBONA, Portugalska, L septembra. — Zupan mesta Fayal pravi v svojem poročilu, da je o-tok "masa razvalin, posebno pa mesto Horta." Število poškodovanih vsled potresa cenijo na štiristo. Brzojavka župana je dospela po številnih urah molka in vsled tega je zavladal velik strah glede usode Portugalcev na Azorskih otokih. Pogled na otok Fayal ter trpljenje žrtev je bil naravnost strašen. Katastrofa se roga vsakemu opisu. Števila ubitih ne omenja brzojavka. Zdravstvena kolona je odšla včeraj ijutraj na otočje s tovornim parnikom. Tej koloni so sledile takoj čete na treh bojnih ladjah. Tekom popoldne in večera so bili centralni brzojavni uradi v Lizboni polni ljudi, ki imajo sorodnike na Azorih, a z otočja ni bilo nikakih sporočil. LONDON, Anglija, t. septembra. — Mesto Horta, glavno mesto otoka Fayal, v centralni skupini Azorov, je bilo deloma uničeno včeraj. Prvi sunek se je pojavil ob enajstih zjutraj. Te-mu je sledila cela serija sunkov, ki so se pojavili tako na Fayalu kot na sosednih otokih. Potres je spremljal velikanski morski val, ki je uničil majhno vas Fateira. Governer Horta okraja, ki je takoj obvestil vlado v Lizboni, ceni število ponesrečenih na petdeset. Domneva se, da so vključeni v to tako mrtvi kot ranjeni. V neki privatni brzojavki pa se glasi, da je bilo ubitih šest ljudi. Čeprav kažejo vsa znamenja, da so bila pretirana prvotna poročila, da je mesto Horta v razvalinah, je vendar jasno, da je trpelo mesto veliko ško do in da žive prebivalci na prostem, ker se boje na-daljnih sunkov. Ob istem času je obiskal močan potres tudi Grško. Vsa dežela je občutila sunke, vendar pa se glasi, da ni bilo povzročene dosti materijalne škode in da ni nikdo izgubil življenja. Azorsko otočje je vulkanskega izvora ter je vsled tega izpostavljeno pogostim potresom. Krajevna bolnica je polna poškodovanih. Seznam mrtvih ni bil še sestavljen, vendar pa se domneva, da bo obsežen. Vojaki so bili poklicani, da General Pangalos obtožen veleizdaje. Pangalos in njegovi tovariši so bili obtoženi veleizdaje. — Grški ju-stični minister pravi, da bo odstavljena skupina kaznovana za vse zločine. Plavač Vierkoetter upa poraziti svoj lastni rekord. ATENE, Grška, 1. septembrfa. Justični minister profesor Trian-tafilopulos je mnenja, da so ge-i Ligazanikuje Španske zahteve. Anglija in Francija sta informirali Špansko, da bosta zanikani njeni zahtevi glede Tangerja ter trajnega sedeža v svetu Lige. * PREM0GARSKI POLOŽAJ NA ANGLEŠKEM neral Pangalos in njegovi ministri septembra. — Predno je včeraj krivi veleizdaje ter utemeljil svo- zve*er nemški plavač Vierkoet-je stališče s podatki, o katerih bodo oblasti pozneje razmišljale. Režim Pangalosa, -— je rekel justiČni minister, —je bil ne-postaven, ker je predstavljal izključno le de faeto vlado. Izjavil je, da ni zadostovalo, da se je vzdržalo absoluten režim, v katerem je sila pravica, temveč da so morali vsi, živeči pod tem režimom, priznati, da je administracija pravična in da ne temelji na nasilju. General Pangalos je zatrl pravico govora in tiska in vsled tega ni bila oborožena vstaja z dne 22. avgusta nič drugega kot legitimna obramba proti usurpa-torjem, ki bodo vsled tega sojeni po obstoječih postavah, ne kot ministri, temveč kot posamezniki, ki so se polastili vrhovne sile. Vlada je sklenila obtožiti vse, ki so bili ministri med uveljavlje-njem diktature ter 22. avgustom. Smatrala jih bo odgovornim kršenja ustave tekom njih poslovanja ter najbrž zaplenila njih privatna premoženja. Z ozirom na zadnji sklep je rekel justičui minister, da je izvr- Nemški mojstrski plavalec, ki je preplavil Angleški kanal, h<^ce poraziti svoj lastni rekord. Dobil je ponudbo angleškega vaudeville gle- PARIZ, Francoija, 1. sept. — dišča Angleška in francoska vlada sta sklenili, da naj plača Liga ceno izstopa Španske iz Li^e, če bi bi-4o to potrebno za pripust Nemčije v Ligo. Z drugimi besedami re- j . . .. .. ... čeno sta dva najbolj mogočna čla-ter odpotoval proti Kolinu. le iz- . . . . ,r i i - i A , na Lige pripravljena sprejeti raj-javil:— v naslednjem letu bom v . >■ _ . _ . _ . . » * vi , • se izstop Španske iz Lige kot da pri preplavanju Angleškega ka-| , , . „ , , , , . , da bi se se enkrat blokiralo pri- Španska RT GRIZ NEZ, Francija, 1. Iznova je izginilo upanje na mir v angleški premogovni industriji.—Poslanska zbornica je razpravljala pet ur o vprašanju, a ni mogla predlagati nikake uravnave.—Premogarji so baje preprečili dogovor. — Poslanska zbornica se je cd-godila. — Ministri — služabniki baronov. nala porazil svoj lastni rekord za dve uri. Med plavači so nekateri zn trdno prepričani, da bo Nemec to dejanski izvršil. Da dobi denar za poskus tekom prihodnjega poletja, bo nastopal v nekem angleškem vaudeville aktu, za katerega se pripravlja sedaj. Tvot je znano, bo dobil za to po $2500 na teden. BERLIN, Nemčija. 1. sep-rmbra. Mrs. Vierkoetter. žena nemškega plavača. je izjavila časnikarskim poročevalcem: — Vem, da je moj mož najboljši plavač. V zadnjih štirih letih se je čudovito razvil, a ni še dosegel svoje višine. Mrs. Vierkoetter mora to vedeti, ker je bila sama do poroke pred enim letom mojstrska plavalka. Seznanila sta so tekom nekega tekmovalnega plavanja. Vierkoetter je znan kot mojster nemških rek. Ta naslov si je pridobil v preteklem letu tekom 1500 meterskega tekmovalnega BERLIN. Nemčija. 1. septem-. bra. — Najmlajši premagalee ka- šil režim Pangalosa razne zločine plavanja Pridobil si je sloves tuna račun države in privatnih po-1 d; g tem dfl preplaval v Spree sameznikov. ppt kilometrov v 48 minutah. ATENE, Grška. 1. septembra. Ministrski predsednik Kondilis je izjavil, da je njegov sklep glede proporcionalnih zakonodajnih volite zaključen, neglede na opozicijo večine strankarskih voditeljev, ki so zahtevali absolutno večinski sistem. Proti-venezelistični voditelji so zapretili, da se bodo vzdržali soudeležbe pri volitvah, če ne bo uporabljen proporcionalni sistem. Nadaljne težkoče novega ministrskega predsednika vključujejo uglajenje sporov, povzročenih v gotovih armadnih krogih, v katerih zahtevajo odpust častnikov, ki so bili glavni stebri Pangalo-sovega režima, ki pa so v zadnjem trenutku prispevali k strmoglav-Ijenju Pangalosa s tem, da so stopili na stran Kondilisa. pust Nemčije, če bi jistrajala pri svoji pretnji, da bo zapustila Ligo, če ne bo dobila ! istočasno z Nemčijo trajnega sedeža v svetil Lige. Seveda ostaja še vedno možnost, da bo Španska blokirala pripust Nemčije v Ligo s tem, da ne bo hotela privoliti kot član sveta, vendar pa se domneva, da je obljubila Španska Parizu in Londonu. da ne bo šla do tega ekstrema in da bo vse. kar bo storila v Ženevi. omejeno na akcijo, tikajoče se njenega lastnga Statusa. Španci so izvedeli sedaj tako od Angležev in Francozov, da se jim nikekor ne bo prepustilo Tangerja in da ne bosta Pariz in London privolila v konferenco glede Tangerja v Ženevi tekom tekočega ali prili od njega tedna. Španci so bili obveščeni, da se ne sme u-stanoviti nikakili odnošajev med vprašanjem Tangerja ter vpraša-sedežev v svetu Lige. Madrid ve sedaj, da se zavzemajo vodilni narodi Lige za načrt. na temelju katerega naj bi dobila Španska napol trajen sedež v svetu, mesto začasnega, ka- ; terega je zavzemala izza rojstva . __ * , • ženevske organizacije. Napol tra- nala. Ernest \ lerketter, je bil od- „ ^ tln- :„ ! ell sedež bi v vsakem slučaju po-likovan od drzavnozborskega od- lpt V menjal sedež za dobe petin let. \ kolikor sta prizadeta London in seka za telesne vaje z veliko ko-lajuo. predstavljajočo orla. Ta kolajna je najvišje oficijelno priznanje. katero more podeliti nemška država za atletične zasluge. CALAIS, Francija, 1. septembra. — Vse sovraštvo." izvirajoče iz vojne, je bilo pozabljeno, ko je vprizorilo mesto banket na čast Nemcu Vierkoetterju. ki je preplaval kanal. Župan Vincent mu je izročil svetinjo. "Ven Krupp" baje poskusil samomor. ALBUQUERQUE. N. M.. 31. avgusta. — Mladi mož. ki se na-; liaja tukaj v zaporu in ki trdi. da Pogreb letalca Rogersa. je baron Friderik von Krupp --j mlajši, je vprizoril včeraj saido- j Nem55je?z jeznim odkopom HAVRE DE GRACE. Md.. 31. morilni poskus v svoji celici s tem. h uajbolj odličnih članov Li usta. — Na Lions Hill so se vr- da je snedel par glavic užigahe. gpanske in Brazilije. Pariz mora vzeti Španska le pol hlebca kruha, pustiti stvari kot obstajajo sedaj ali pa zapustiti popolnoma Ligo. Nikdo ne skuša zanikati, da bi se smatralo umaknenje Španske za velik udarec a Ligo, a nepri-pust Nemčije bi se smatralo še za večji udarec. V francoskem glavnem mestu ustraja razpoloženje, da bodo Španci popustili v zadnjem trenutku, posebno če jih ne bodo preveč ustrajno poživljali Italijani, naj ustrajajo na svojem stališču. Splošno se priznava, da je položaj za Ligo skrajno težaven, kajti skrajno težko bi bilo spraviti v soglasje duha miru in harmo-11 nije, katerega bo baje značil pri- " ' j \T____v * _ ^ ~ ! rk/lcf/\T\A111 zastražijo ceste in poslopja v mestu, katera so zapu- • vr>era. ^^ slnvpsnftsti za Pojavilo se je močno bruhanje, a Stili lastniki. ' [letalnim častnikom John Roger-' zdravniki so prepričani, da bo o- WASHINGTON, D. C., I . septembra. - Naj-' som. ki se je v petek smrtno po- kreval. močnejši potres v zgodovini Azorov je povzročil ob 1 nesrfčil v PhiladelP,liMed ža/| čutno »kodo v Horti. soglasno s poročilom Horace | ^^ZZ^istt Znan vijolinist operiran. Kemillarda, ameriškega konzula. — Najmočnejši potres v zgodovini Azorov, — se glasi v brzojavki. Hiše porušene. Nemogoče je oceniti izgubo lastnine in življenj. Domneva se, da so vsi Amerikanci varni. Ljudje žive na prostem. rarrmgton je šel med kapitaliste. SPRINGFIELD. 111., 31. avgusta. — Eksekutivna oblast je včeraj odstavila Frank Farringtona, dolgoletnega predsednika premogarske organizacije v fllinoisu To He j« Zgodilo potem ko je Farring-ton potrdil vest, da je sprejel neko mesto pri Peabody Coal Co., ki mu bo- coal o #25,000 ne leto. Eksekutivi je odrekel prSVico, da mu dela predpise, kje sme delati. Odirava suženjstva. ALLAHABAD, Indija, 30. avgusta. — Mah ara dža iz Nepala je razveljavil tlačanstvo 57,889 svojih podanikov. Dosedanji sužnji so dobili zem- admiral Rogers in njegova žena. t edini preživeli brat pokojnika ter drugi sorodniki. Ofieijelni Washington sta zastopala pomožni mornariški tajnik Robinson ter admiral Moffet. Danes so odvedli truplo v "Washington, kjer bo pokopano na Arlington pokopališču. Smrt pod konjskimi kopiti. Dva otroka farmskih delavcev sta bila do smrti poteptana včeraj na neki farmi v bližini River-heod. N. Y. od para vpreženih LONDON, Anglija, 1. septembra. — Poslanska zbornica in izvrševalni svet premogarske federacije sta včeraj zopet uničila upanja, da bo mogoče uravnati stavko premogarjev. Obe zastopstvi sta se odgodili ter pustila položaj tak kot je bil poprej. Poslanska zbornica, ki se je sestala predvčerajšnjim, da podaljša pomožne regulacije, se je odgo-dila do 9. novembra po pet ur trajajočem prerekanju glede premogarske stavke. Kljub opoziciji bivšega ministrskega predsednika MacDonalda je poslanska zbornica ob petih popoldne sprejela predlog Churchilla, da se odgodi, s čemur je bil poražen predlog MacDonalda, naj se zbornica zopet sestane v teku enega tedna, da razmišlja o katerihkoli predlogih, ki bi prišli z narodne konference premogarskih delegatov, ki se bo pričela v četrtek. Winston Churchill, ki je vodil vladne sile v odsotnosti ministrskega predsednika Baldwina, je izjavil, da ne ve ničesar, kar bi upravičilo idejo, da bo prišlo v tekočem tednu do fundamentalnih iz-prememb v položaju. Izvrševalni svet premogarjev, ki se je sestal včeraj tukaj, je z večino enega glasu odločil, da ne bo formuliral na konferenci v četrtek nikakih mirovnih predlogov. Odkar je dal Cook, prejšnji skrajno radikalni član sveta, izraza svoji želji za mirovne predloge, se je upalo, da bo mogoče najti kak temelj za mirovna pogajanja. Z večino enega glasu pa je bil poražen. V poslanski zbornici je otvoril MacDonald debato ter stavil predlog, naj se iznova prično pogajanja glede uravnave stavke med premogarji in lastniki na konferenci, katero bi sklicala in kontrolirala vlada. V svojem govoru je obdolžil vlado, da je ona kriva mrtvila ter rekel, da je kabinet *'lojalen in zelo pokoren podkomiteju lastnikov." V odgovor na to je rekel delavski minister Maitland, da bi bila intervencija vlade brez koristi, dokler vztrajajo premogarji na svojem dosedanjem stališču. Prejšnji ministrski predsednik Lloyd George je podpiral MacDonaldov načrt. Izjavil je, da so premogarji sedaj spoznali, da ne morejo doseči svojih ciljev in da je dozorel čas za vladno intervencijo. V imenu vlade je izjavil Churchill, da ne more storiti vlada ničesar, dokler ne pride kak definitiv-ni prelog s te ali one strani. Obstaja pa vprašanje, — je rekel, — glede katerega se je vlada popolnoma odločila, da ne bo namreč plačevala nikakih nadaljnih podpor. if Dr. Albin Tiers, ki je operiral na slepiču svetovno znanega vijo-linista Jaso ITeifetza. jp izjavil včeraj, da se vsak dan izboljšuje zdravstveno stanje bolnika, ki se nairaja v Mount Sinai bolnišnici. Hindenburg v Bavarskih Alpah. BERLIN. Xenu-ija, 1. septembra. — Predsednik Hindenburg se mudi sedaj v bavarskih Alpah, kjer lovi divje koze. Njegov poletni glavni stan je v Dietrams-zell. Vsak dau gre v gore. kar pomenja zanj in njegovo spremstvo, da mora vstati najpozneje ob štirih, zjutraj. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je triba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno se, aio boste vpoitevali svojo korist 'in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji m Lira Din. ____ 500 .... % 0.45 Lir ... 100 ____ .. $ 4.30 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... ' 200 .... .. $ 8.40 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.30 Din. .... 6,000 .... $ 92.00 Lir .. ... 500 .... .. $20.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Za pošlljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa DvatisoC Lir dovoljujemo poseben tnesku primeren popust. Nakazila p« brzojavnem zrn stroške izvrinjemo v najkrajšem Posebni podatki. Pristojbina n Ispla- Hla ameriikHi dolar. J«t t Jugoslaviji In Italiji znaša kakor dedi :z» $25. ali ninjii znesek 75 centov; od |2B. naprej do $3*9. p« 3 cente od vsakega dolarja. Zn večjo wrote po pi-■Denen dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street phom; gobtlandt New Ypr& &L ^ ............^m- \ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) GLAS NARODA, 2. SEP. 1926 Owned and Published by S BLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Frunk Bakser, president. Louis Benedik, treasurer. Plmce of buaine« of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt St^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "'Q LAS NARODA" _ "Voice of the People" _S very Day Except Sundays and Holidays. Za telo Uto velja list sa Ameriko Za New York^aceloleto - Kanado--------------------$6.00 Za pol leta ------------------$3.00 Ve četrt leta--------------------$ijo $7.00 Za pol leta________:________$8.50 Za inozemstvo ta celo leto -~$7.00 Za pol leta_______________$3.50 __Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. (Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Novre iz Jugoslavije Dopi« bree podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje ____________ _ najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876. POBRATIMSTVO Pred par dnevi je madžarski regent Hortliy namignil, da bo kmalu sklenjeno prijateljstvo med dvema starima tovražnicama — med Madžarsko in Jugoslavijo. Povod je baje dala Jugoslavija že spomladi. Vrše se tajna diplomatiena pogajanja in dosezajo se veliki uspehi. Da, prav je povedal Horthy, da vlada med Madžari ;n Jugoslovani staro sovraštvo. Posebno med Madžari in tistimi Hrvati, katere je bila usoda palinila pod krono pv. Štefana. Madžari so se izkazali kot zatiralci prvega razreda. rioveku se morajo ježiti lasje, če pomisli, kaj so počeli s Slovaki. No, tudi s Hrvati niso bili nie bolj gentle-manski. O tem lahko pričajo Banatei, Slavonei in celo Zagreb-tarn, kljub temu, da je bil Zagreb izrazito hrvatsko mesto. Diplomatje sklepajo prijateljske pogodbe, toda narod iima boljši spomin kot ga imajo diplomati. Stara sovraštva se pri zelenili mizah le uavidez zabrišejo. .V srcu pa ostanejo, dokler ni krivica že vsaj deloma poravnana. Ninčič naj skiene sto prijateljskih pogodb, naprimer z Mussolinijem, toda našega naroda ne bo z nobeno pogodbo prisilil, da bi smatral Mussolinijeve metode za poštene. I STRAJK ANGLEŠKIH PREMOGARJEV Že štiri mesece štrajkajo angleški premoga rji. Trdna vztrajajo v svojem težkem boju. Vztrajajo, stradajo in trpe vsakovrstno pomanjkanje. Voditelji so že pričeli kolebati, premogar pa še ni upognil svojega hrbta. Pa ga bo inoral prej ali slej. Anglija dobiva ves premog, ki ga potrebuje, iz Nemčije in Združenih držav. Ta premog kopljejo v Nemčiji in Združenih državah organizirani premogar ji. V zvezi s tem nastane čuden paradoks: nemški in a-ineriški premogarji so dobri člani svojih delavskih organizacij, točuo plačujejo prispevke ter se pokore odlokom svojih uradnikov — pa kljub temu opravljajo skebsko delo. JUGOSLOVANSKE STRANKE Neki rojak nam je pisal: "V vesteh iz starega kraja čitam večkrat o političnih strankah v Jugoslaviji. Prosim sporočite mi, koliko je teh strank in kakšni so njihovi programi. Za te podatke vam bom jako hvaležen." V resnici povemo, rojak nas je spravil v zadrego. Zadnjih volitev v Beogradu so se naprimer udeležili naslednji: « * radikalci, neodvisni delavci, demokrati, republikanci, socijalisti, neodvisni radikali, naprednjaki, srbska stranka, zemljoradniki, nova stranka, Bobičevi radikali, komunisti in samostojni radikali. To so menda vse srbske stranke. Par ducatov ftir&nk je tudi v Sloveniji in na Hrvatskem. Kaj te stranke pravzaprav hočejo, pa rojaku pri najboljši volji ne moremo povedati. :e niti same ne vedo. •e na "Glas Naroda", največji Zaljubil se v lastno hčer in — sc ustrelil. Na pristavi Jugovo polje v osi-ješki okolici je živel priseljenec iz Like Vaco Lukač. Žena je ostala v Liki. prišla pa sta ž njim 36. letna hčerka in desetletni sin. Mož se je zaljubil v lastno hčerko, ki je pa to čudno ljubezen odklanjala in se nedavno vrnila k materi v Liko. To je "očeta" tako potr-lo, da je segel po revolverju in se ustrelil. Italijani-študenti v fašistovskem kroju v Splitu. Te dni se je pripeljala v Split skupina italijanskih dijakov trgovske fakultete v Trstu. Jugoslovanske oblasti so jim šle a* vsakem ozira na roko in jim razkaza-le vse znamenitosti mesta. Veliko nezadovoljstvo med občinstvom pa je vzbudilo, da so prišli dijaki v Split fašistovskih črnih srajcah in fašistovskim znakom. Občinstvo je protestiralo z žvižganjem. nakar so dijake, da se iz-oprnejo novim incidentom, odpeljali po stranskih ulicah nazaj v luko. Nagla smrt. Te dni se je sekcijski svetnik pri zagrebškem velikem županstvu AHadimir Derkos podal na inšpekcijsko potovanje v Veliko Gorico, kjer je inspiciral urade kotarske oblasti. Nenadoma mu je pri uradnem poslovanju prišlo slabo in kmalu se je mrtev zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Dobrovoljec-kolonist zblaznel. V okolici Novega Sada je na pristavi "Marija" zblaznel dobro-voljec Stevo Radojkovič. Oborožen z revolverjem in dolgim nožem je letal po novosadskili ulicah ter ogrožal pasante. Policija ga je končno obvladala in spravila v bolnico. Krvav zločin v Splitu. Te dni so odkrili v Marčeličevi ulici v Splitu strahovit zločin. V pritličju neke hiše v imenovani ulici je stanovola vdova Jerica Oh, stara 51 let, s svojim 21 letnim sinom. Ta je odšel te dni v svoj rojstni kraj Trpanj. Jerica Oh je bila zaposlena v nadzor-ništvu Jadranske Piovitbe kot u-radnica. Iver je dva dni ni bilo v >lužbo, je njen šef poslal slujro na njen dom. da vidi, kaj je. Ker so bila vrata zaprta, so jih šiloma odprli. Našli so Ohovo z razbito glavo mrtvo preko postelje. Videlo se je, da je bila včekrat udarjena s sekiro. Policija je kmalu ugotovila, da je bil v njenem stanovanju 21-letni trgovski potnik Rista Konstan-tinovič iz Sarajeva s svojo zaročenko Riko Pa p. Ta je osumljen, da je iz%'ršil zločin posebno, ker je nih. ------ Dvajset let gre mimo nas, dvajset let dela in truda za obstanek in potrebno domačo in narodno izobrazbo stoji pred nami, da se zamislimo nazaj v one lepe in ču- izginila za njim vsaka sled. Trdi se, da je imela Čehova pri sebi o-koli 7000 Din., ker se je pripravljala, da kupi novo pohištvo. Težka nesreča na železniškem tiru. Ko se je Katica Dobrošak med osebnim in tovornim kolodvorom zagrebške postaje Sava vračala precej vinjena po železniškem ti-j dne čase, ko se se je porodila v ru domov, jo je zagrabila lokomo- j naših pijonirjih želja, da si na-tiva ter ji odrezala obe nogi pod1 pravijo in začrtajo pot, ki jih bo kolenom. Ponesrečenka je bila z vodila k skupnemu delu za ple-reŠilnim vozom prepeljana v bol-menito ustanovo. Započetek ni bil nieo. j tako lahek, ker ideje so bile raz- Beda in poštenje. Uclične, skupine nerzrazovite, po- Sarajevska policija je aretirala : ^ 1>a °biln?' da ni 1UO- . i ■, cn , . . v, gla vsem odgovarjati na en mah. nekega nad 60 Jet starega postne- ® . , , ~t , , . , .i loda nassli so se možje, ki so šli ga uslužbenca, katerega je neki! ' gostilničar ovadil, da je v njego- ven grmovju odpriral in trgal ni- Dvajset letnica Slov. Narod. Čitalnice v • r Cleveland«!, Ohio. Peter Zgaga JANKO N. ROGELJ je: g. Rajko Fajgelj, ustanovnik, kateremu gre prva zahvala, da imamo sploh Čitalnico in da se je pričela tako dobro razvijati. Potem g. Anton Benedik. ki je bil vedno mož na mestu, kjer se je šlo za koristi Čitalnice. On je bil istočasno tudi tajnik "Slovenskega ->kola' \ Po preteku enega leta, priglasile so se tudi ženske in dekleta. Postale so članice Čitalnice." Toliko imamo dane.s na razpolago podatkov o ustanovitvi na-'>e Čitalnice. Rad bi bil dobil kaj jasnejšega [tz prvih zapisnikov, toda teh ni več. Poslužil sem .se listnih izročil do leta 1910. kjer se zopet pričenja pisana zgodovina- V naši Slovenski narodni čital-ni visi slika prvega odbora. Na sliki so: Fr. Černe, Jože Kalan, Župančič, Ivan Avsec, Ivan Špe-hek, Rajko Fajgelj, Anton Benedik. Peter Pikš in Fr. Pirnat. (zadnji trije so že umrli) ; manjka le Louis Pirca, ki je bil tudi v odboru. Ustno izročilo pove, da .se je opisalo ob ustanovitvi 28 članov, med katerimi je bil poznani in delavni čitalničar F. Korčc, ki je veliko primogel k temu, da je dobila Čitalnica pomen, ki gre takemu kulturnemu zavodu. Leto 11)07. in še drugo leto se je poznala kriza, ki je bila med delavci v Clevelandu. Denarja ni bilo, in tako je prišlo tako daleč, da je bila Čitalnica v denarnih zadregah, o yemur bomo še šlisali pozneje. Treba je bilo plačati 15 dolarjev najemnine, toda denarja ni bilo. Čitalničar Fr. Černe je burno demonstrirali, vendar je! kom Peter Pikš, glavnimi tajni- takrat stopil do članov in drugih, policija kmalu napravila red. Ko,koni- ustanovnik čitalnice, g. Raj-j da preskočijo na pomoč. Nabral je o prišli Sokoli popoldne na vež-(ko Fajgelj. blagajnikom pa g. Lvoto 65 dolarjev. Čitalnica se je zopet opomogla. sina. Stari mož je krivdo takoj priznal. Izjavil je, da je v službi od leta 1896 in da je do nedavno vedno zvesto služboval. Leta 1024 je bil upokojen. Ker je imel majhno pokojnino, je za gazil v bedo in dolgove. Ivo je bil reaktiviran, se ni mogel izkopati iz dolgov in posegel je po nedopustnem sredstvu. A tudi pri tem ni imel sreče. Odprl je približno 70 pisem ter se o-koristil za celili SO dinarjev. Preiskava se nadaljuje. Mož je ostal v zaporu. Krvavi spopadi med separatističnimi Sokoli in omladinci v Srem-ski Mitrovici. Te dni je prišlo v Sremski Mitrovici povodom 20-letnice tamkajšnjega Hrvatskega Sokola do krvavih spopadov med separati-' stičnimi Sokoli in omladinci. Že i preko ovir. dali ideji kos samostojnosti in pot v bodočnost. Treba je bilo odločnosti, treba je bilo pojmovati pomen čitalnice in njeno veliko nalogo, da se je prišlo do enotne misli: Ustanovimo čitalnico, ki bo služila potrebam narodovega hrepenenja in njegove -mu zadoščenju. Dvajset let nazaj, na dan 29. avgusta PJ06. se zberajo v Knau_ sovi dvorani 'zavedni Slovenci, med njimi tedanj urednik 11 Nove Domovine" g- Rajko Fajgelj. da se posvetujejo o ustanovitvi čitalnice. Bili so povečini člani "Slovenskega Sokola", " Triglava" in "Naprej". Ni bilo teško takrat, na tisti seji. povedati, svoje mnenje, kajti večina zavednih pijonirjev je rekla: Ustanovimo, i O tem početku nam "Koledar" tiskovne družbe "Nova Domovina" za leto 11)08 podaja sledeče pri sprejemu prvih gostov na ko- l)010^l° -lodvoru so padli klici: "Doli s liu-| <vo grd madež na zgodovini člo- socijalno vprašanje v Mehiki je t i • vestva. vsaj tako ostuden, kakor ( ustanovitev domače mehikanske divjanje Svete inkvizicije, ki je industrije ter osamosvojitev od deset in desettisoče nedolžnih lju- tujega kapitala, ki je industrijsko gala in pomorila z bestijal-' delavstvo, zlasti pa ono iz kuiet- di Bp nirn miičeništvom. Leta 1020 pojskih hiš. silno izkoriščal. Kristovein rojstvu pa je vendar j Reševanje prvega kot drugega treba Soeijalne dogodke motriti vprašanja je naletelo na silen odpor reakcije, ki so jra podpirali drugače, kakor skozi zaprašena in zarjavela očala kakejra samotarskega župnika, a tudi drugače, HČI BOLGARSKEGA KRALJA prizadeti inozemski, zlasti angles- j ki, španski in francoski kapitali-. lika svojim bralcem j sti. Z njihovo pomočjo se je po-J ki hoče biti moderno ( stavila v prve bojne vrste proti, agrarni reformi ter proti domači industrializaciji katoliška duhovščina, ki je vse storila, da bi strmoglavila ("allesa in njegovo vlado. Zlasti je politikujoča duhovščina rovarila proti kmečkim šolam. ki jih je vlada uvedla, da ž njimi odstrani nepismenost. Leta 1021 je bilo namreč v Mehiki baš po zaslugi klerikalizma od vsega J prebivalstva še okoli 80 odstotkov nepismenih ljudi. Duhovščina je rotila kmete s peklom in hudičem ter hujskala ljudstvo proti zidanju šol in proti učiteljem. — To so dejstva, ki jih objektiven človek ne sme prezreti, ako si ho-! če ustvariti jasnejšo sliko med državo in katoliško duhovščino. — Nihče ne more niti na eni, niti na drugi strani odobravati ekstrem-nosti. Vsekakor imajo Mehikanci pravico, da si svoje avtonomno državno življenje urede. kakor se jim to zdi prav in kakor jim najboljše prija. kakor jih "Slovenec in nepreduo glasilo slovenskih katoličanov. Z lažjo in hujskajočim raz pni jeva njem verskih strasti se morda verska zavest pri nerazsodni množici trenotno nekoliko o-krepča. a temvečje in trajnejše je razočaranje za vse pametne in trezne ljudi, čim spoznajo, da je resnica bila ]K>pražena in da so se ti svetovni dogodki drugače in radi drugih vzrokov vršili, kakor so to na prevarantski način narodu dopovedovali demagogi. Kaj je torej v resnici vzrok in kaj cilj kulturnega boja v Mehiki? Vsekakor je ta kulturni boj posledica tiste politike, s katero se je katoliška duhovščina polastila v Mehiki vse posvetne moči ter zavirala kulturni in gospodarski razvoj tamošnjega prebivalstva. Tristo let jf bila cerkvena gospoda absolutna gospodarica v Mehiki, saj je bila ta dežela dolgo dobo kolonija najbolj katoliške evropske države Španije. — Takrat, ko je bila moč duhovščine v Mehiki največja, je tamkaj najbujuejše cvetela trgovina s sužnji, ki so jo na pritisk drugih držav odpravili šele leta 1925. Mehikanski poslanik v Washing! omi je nedavno glede na kulturni boj v Mehiki izjavil, da se katoliška duhovščina v času svoje popolne politične moči v Mehiki ni izkazala napram ljudstvu kot konstruktiven činitelj in da se ta-mošnja katoliška cerkev ne more primerjati s cerkvami v Združenih državah. Klerikalizem je via- NASVET ZAKONCEM MENItV.MIUXIt. rum o. C. Najmlajša hči bivšega bolgarske ga kralja princesa Evdoksija študira na neki poljedelski šoli na Bavarskem. Slikati se je dala na vozu krompirja. Revizija ustave na Poljskem. ČLOVEŠKI VAMPIR Mehiki tristo let, ne da bi lil deželo in ludstvo, ki je uirimi državami kulturno sil- iikr iti, da se omeji izključno lia vtio delo. Obenem je izjavil nik. da je politika predsed-Callesa samo izvedba Ijud-»ke volje ter udejstitev idej usta-re iz leta 1857, reformnih zako-iov iz leta 1*51? ter ustave iz leta 1917. Boj v Mehiki ni v prvi vr*ti rerski Hoj, marveč gospodarski in foeijalni. To je boj med tistimi, ki so He na račun nekulturnosti ta-mosnjejra prebivalstva okoristili s posvetnimi dobrinami v znamenju kri/.a in meča, in tistimi, ki pravijo. da kraljestvo božje na zemlji ni v polnih mošnjah. Verskih obredov mehikanska clada ni prepovedala, pač pa jih je prepovedala cerkev, da bi s tem nahujskala "tdoboko verno in pobožno ljudstvo" proti vladi, ki hoče dati temu ljudstvu, kar mu gre po božjih, naravnih in človeških postavah. Najbolj pereče gospodarsko in socijalno vprašanje v Mehiki je agrarno vprašanje. Največji veleposestnik v tej državi je bila ka-cerkev ter njena duliov-Nejevolja ljudstva je radi >kih kmetskih metod stalno tol Kakor smo že poročali, je bilo izvršenih zadnje čase na Slovaškem več bestijalnih umorov, ki so vzbudili med prebivalstvom tem večje ogorčenje, ker je šlo za nedolžne žrtve, ki jim je neznani morilec po umoru tzpil kri. Tako je bil umorjen v Prešovu 14-letni deček Ludvik Ondeček, čigar u-mor je ostal dolgo nepojasnjen. Pozneje je bila umorjena v Miško-vu mlada deklica. Tarjanova. in alo. Z ločitvijo države od vse je kazalo, da je morilec isti je hotelo duhovščino človeški vampir. Orožnistvo je napelo vse sile, da izsledi nečloveš-kejra morilca, toda zaman. Sele te dni je izsledilo človeškega vampirja v osebi bebca Jožefa Len-gviela. in sicer čisto slučajno pri nekem vlomu, pri katerem je bil ndel«*žen tudi Lienjryjel. Tjenjryjel je seveda spočetka vse tajil. kr» so pra pa na policiji pošteno prijeli, .ie svoje zločine priznal. Detektiv ga jo odpeljal na travnik, kjer je umoril Ondečka, in tu je morilec popisal vse podrobnosti svojega zločina. / Dne 20. maja je odšel Lengvjel k nekemu znancu v okolici Prešo-va. Spotoma se je ustavil pri potoku, da se napije vode. Ko se je ozrl. je zagledal dečka, ki je šel s steklenico po vodo. Ko se je deček Lengvjelu približal, ga je ta udaril po glavi in mu razbil lobanjo. Deček je vzkliknil in se zgrudil mrlpv na tla. Morilec je potegnil dečku iz žepa nikljasto uro. ki jo je potem prodal nekemu ciganu. Z listjem je pokril krvave sledove in se vrnil k truplu, kjer je zagrešil še drugo gnusno dejanje. Nato je odpotoval v Tvošiee. kjer je imel stalno bivališče. — Služkinji je naročil, naj mu opere la. zadnjih petnajst let pa so okrvavljeno srajco je neprestano revoltirali pro-ki, ki *o jo morali delati ccr-im in drugim velc|M>sestvom. vajoč, da- se zemlja' razdeli KAŠELJ IZGINE rudriienje in hrapavost se odstrani x pravočasno rabo zdravila Severa's Cough Balsam. J« pri ljub leno zdravilo ta kom ladnjih 45 let; v&iodtaga. j« praitkuianOk Cona 28 in 60 centov. Vprašajte ruj Ukaraak. w. p. umi co., Morilčeva izpoved se popolnoma strinja z A*semi okolnostmi. — Mož je bil radi raznih deliktov osobito radi abnormalnega spolnega naprnenja, že opetovano kaznovan. O umorjeni deklici Tarja-novi noče ničesar vedeti. Orožni štvo je prepričano, da ima Lengv jel tudi to žrtev na vesti. Nova grobnica japonskih cesarjev Japonski kronski svet je skle i nil sezidati svojemu vladarju in njegovim potomcem novo veličastno grobnico, ker je postala se danja premajhna. V njej je f>oko panib že 119 bivših japonskih vladarjev. "Današnja vladarska hiš? na Japonskem, se smatra kot naj starejša na svetu. Pilsudski je srečno izvedel prvi del svojega programa, revizijo ustave ki daje predsedniku republike oziroma ministrskemu svetu mnogo večjo oblast nego jo je i-mel po dosedanji ustavi. Revizija ustave se je dosegla popolnoma legalnim potom, kakor ga predpisujejo ustavne določbe; državni sejm je sklenil ustavno reformo in •'jo sprejel s kvalificirano večino dveh tretjin navzočih poslancev. Uspeh Pilsudskega je na prvi pogled nekoliko iznenadljiv, zlasti če se pomisli, da so nekatere stranke levice, tako naprimer tudi predstavniki slovanskih manjšin. glasovali, proti vladnim predlogom. Vlada je tedaj mogla prodreti s svojim načrtom le. ker je tudi centrum in celo del desnice glasoval zauj. Potreba po reviziji ustave se je namreč v Poljski priznavala splošno. Ne le Pilsudski s svojimi ožjimi prijatelji, marveč prav tako tudi politične stranke, v prvi vrsti baš stranke centruma in desnice, so zahtevali spremembo ustavnih določb, in sicer prav v isti smeri, kakor je storila Bartelova vlada po inteneijah Pilsudskega, to je, povečati oblast predsednika republike, oziroma sploh vlade kot izvršilnega organa države. Vladni reformni projekt, ki pra je naposled sejm sprejel v tretjem čitanju. se je omejil na ojačenje predsednikove oblasti. Vse štiri glavne stranke, ki so tvorile večino Wit oso vc vlade, krščanski narodnjaki, nacijonalni demokrati, krščanski socijalci in Ijud. stranka so predložile sejmu načrte za revizijo ustave in ti štirje predlogi so vsi zahtevali ojačenje predsednikove oblasti, kakor Pilsudski — tako da razlike med vladnim projektem in temi predlogi nikakor niso bile velike. Vzpričo tega ipak ni bilo pretežko, združiti večino glasov za vladno formulo. Revidirana ustava daje predsedniku republike, deloma njemu samemu, deloma skupno z ministrskim svetom, zelo veliko oblast. Razpustiti more sejm in razpisati nove volitve; vladati more brez sejma ter dekretirati zakone in celo proračun, ako tega ne stori sejm v določenem roku in vpliva lahko na sklepe sejma s tem. da je dobil pravico veta zoper veljavnost zakonskega sklepa, kar sili parlament, da znova razpravlja in sklepa o njem. To so vsekakor zelo dalekosežne reforme, ki bodo odslej tvorile osnovo politiki močne roke, kakor jo boče i-meti Pilsudski. Poljska politična javnost je prepričana, da je državna ustava po osvobojen ju preveč skrbela za čim širšo svobodo posameznika, da pa je premalo gledala na koncentracijo moči v rokah izvršilnih državnih organov in da morejo v tem pogledu samo spremembe nekaterih ustavnih določb obvarovati Poljsko pred hujšimi nesrečami. Stranke imajo v. načrtu še druge reforme osnovnih državnih zakonov, naprimer reformo volilnega reda, pri čemer se zahteva viša starost tako za aktivno kot pasivno volilno pravico, dalje nadomestitev proporcijonalne-ara sistema pluralnim, skrčenje števila poslancev in drugo. Ali o teh točkah vlada še ni predložila nikakega načrta, zato o njih še ni razpravljalo. Pilsudski svojčas ni sprejel izvolitve za predsednika republike, ker je dejal, da ima ta pozicija premalo moči na vodstvu državnih poslov. Zdaj je ta stvar že nekoli-,ko drugačna in zdaj bi bilo to mesto že prikladna pozicija za izvedbo njegovih načrtov. Morda pride že v kratkem do spremembe na predsedniškem mestu, morda tudi ne; dosedaj si je Pilsudski temeljito utrdil svoje stališče s tem, da kot vojni minister urejuje armado po svojem okusu. To pa je nedvomno najzanesljivejša osnova njegovim nadaljnim načrtom. ki z revizijo ustave gotovo še niso saturirani. UKRADENI ZAKLAD Proces, ki se sedaj vodi v Ango-ri proti vodilnim članom mlado-turške unijonistiČnc stranke, možem. ki se morajo zagovarjati radi zarote proti Kemalu paši, se bo najbrže izobličil v svetovno kriminalistično senzacijo. — Glavni problem, ki vstaja pred sodniki v vedno jasnejših obrisih, tvori vprašanje, odkod so zarotniki dobili ogromna denarna sredstva, s katerimi so pridobivali ljudi za svoje namene. Ko je bil sultan Abdul ITamid II. vržen s prestola, je vodil mla-dotnrško stranko Enver paša. Ob prevratu, ki je pomedel s sultanom, pa je izginil poleg drugih dragocenosti, ki so bile sultanova osebna last. tudi sultanov zaklad. ki je predstavijal vrednost štirih milijonov turških funtov. Za ta zaklad se ni vedelo, kam je izginil ,niti, kdo ga je ukradel. Žele v sedanjem obravnavanju zarote pred angorskim sodiščem, je izpovedal eden izmed obtožencev, dr. Našim bej, da je bil Enver paša tisti mož. ki je spravil zaklad sultana Abdula TTamida na "varno . Zaklad je bil prenesen iz Cari grada v Berlin, kjer ga je Enver s pomočjo zanesljivih pomagačev vnovčil. Del izkupička je šel v blagajno unijonistične stranke, ki pa je morala izplačati dokaj visoke provizije osebam, ki so pomagale pri tatvini iu prenašanju zaklada. Knver paša. vodja mladoturŠke-ga prevrata, je leta 1013 na nepojasnjen način izginil. Raznesla se je vest, da je Enver paša padel v bojih na Kavkazu. Toda tr.rška javnost ne zaupa tem glasovom prav nič, ker je čisto mogoče, so raznešeni s tendenco, da se Enver paši omogoči skrivanje in u-živanje plena, ki ga je odnr.s?l sultanu, daleč proč od turškega sveta, za hrbtom muslimanske javnosti. (Zanimiv predlog angleške sufra-žetke.) j -a j Ločitve zakonov so postale po vojni vsakdanji pojav in ako bo [i šlo v tem tempu še par let naprej,) i bomo imeli kmalu več ločenih ka-' | kor pa omoženih žena. Olasom I zadnje statistike je vsak zakon v( j zapadni Evropi že v prvem (!) letu ločen. Te vedno bolj naraš-j ca joče razporoke postajajo s časom resna nevarnost za človeško družbo in mnogo učenih mož si tare glave, kako bi se dala ta povojna bolezen najhitreje in naj-radikalnejše izlečiti. Mnogi so že poskušali in stavi-j li tozadevno različne predloge, iz-; med katerih je najzanimivejši in j izgleda, da bi bil tudi riajuspeš-l nejši predlog neke angleške su-i fražetke. — Ona predlaga uvedbo j neke vrste 'zakonskih zrcal", to j je pisem, ki bi jih zakonca vsako leto vsaj enkrat napisala drug drugemu in v katerih bi opisala vse napake, ki jih medsebojno o-pažata in ki so jima neprijetne ter v stanju, da pokvarijo medsebojne odnošaje. Ako se vzame ves problem raz-porok s praktične strani, pride človek do zaključka, da pri večini razporok ne igrajo odločilne vloge velika nasprotja in nesoglasja. temveč po največ neznatne malenkosti. Velike nesreče v družini, nenadno obuboža nje. neozdravljive bolezni in eelo dokazana nezvestoba so bolj redki vzroki zakonskih ločitev. Pač pa v i pretežni večini ločitvenih procesov igrajo malenkosti, manjvažne lastnosti, zanikrnost, površnost itd., ki dobe s časom a* očeh zakoncev ogromne dimenzije, glavno in odločilno vlo«ro. Iz teh malenkosti se s časom izcimi takozvana medsebojna odvratnost, in zakon, ki je bil morda več let srečen, razpade. V prvih medenih mesecih sta običajno obe polovici skrajno popustljivi. S Časom pa postaja ta popustljivost vedno manjša in že vsaka malenkost začne povzročati neko notranjo odtujenost. Moški cesto ne morejo videti nepoče-sane ženske. Ako žena temu ne posveča pažnje. se ta mržnja do nepočesanih las s časom raztegne na vso žensko in nič ni menda več v stanju izlečiti tak zakon. Nasprotno pa se pri ženali često pojavlja nerazpoloženje do moža. Ver ji ta ne prinaša darov. To je neke vrste psihoza, v kateri se ženi dozdeva, da je mož ne ljubi več, da je napram njej ravnodušen in s časom je taka žena prepričana, da jo mož zanemarja. — Tn od tejra razpoloženja je samo še korak do očite mržnjo, sumni-čenj in v normalnem stanju nerazumljivih domišljij. Do teh zaključkov je prišla tudi angleška sufražetka. Najmanjše, sprva jedva opažene diferenco radi brezpomembnih malenkosti dovedejo s časom do največjih često celo fizičnih razračunavanj. Zato predlapra ona vsem zakoncem. ki hočejo ohraniti zakonsko harmonijo, naj si vsaj enkrat v letu medsebojno napišejo vse o-čitke, ki jih imajo drug proti drugemu in ki ostanejo navadno zamolčani. V tem pismu naj drug drugemu odkrito povedo, kaj jim ne ugaja in kake izpremembe si žele pri svojem zakonskem drugu. Vse to naj se pa zapiše, cfasi bi se dala ta ali ona svar morda ust-meno razpravljati. Toda angleška sufražetka, ki menda dobro pozna svoje Evine sestre, odločno svari pred ustmenimi razpravami, ker te dovedejo običajno do prerekanja in prepira. Razume se, da o teh pismih ne sme nikoli in nikjer tudi med štirimi očmi pasti nobena beseda. Najpametnejše je. da se ta pisma po preči tan ju zopet zamenjajo in sežgo. Jugoslovanska Kat. Jednota v Ely, Minnesota bratska podporna organizacija, ki ne meša niti vere, niti poli. tikc v svoja pravila in poslovanje. Njeno premoženje znaša okoli $900,000.00 in je po proračunu veščakov več kot solvent na. Šteje okoli 17,000 članov in članic v obeh oddelkih. Njeno lastno gla-silo "Xova Doba" izhaja tedensko in je do istega opravičen vsak član odraslega, oddelka. <_!Lani J. S. K. Jednote se zamorejo zavarovati za $-50. $500. $1000, $1500. ali $2000 posmrtuinc in $1, $2 ali $3 dnevne bolniške podpore. Plačuje tudi odškodnine in operacijske podpore. Za vstanovitev novega društva zadostuje osem novih kandidatov. Vsa nadaljna pojasnila daje drage volje glavni tajnik J. -S. K. Jednote: JOSEPH PISHLER: ELY, MINNESOTA HARMONIKE Dohri igralci pravijo, tla so stare KRANJSKE HARMONIKE najboljše na svetu.- V zalogi imam 2 vrstne, 3 krat uglašene, nove in stare harmonike, prodajam no najnižji ceni. Kot strokovnjak garantiram in vrnem denar, če ne boste zadovoljni, ali pa poAljem drnge. (Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim. — .JOHN WEISS 614 Seneca Avenue. Brooklyn, N. Y. Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto. ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je- bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. WALTER PREDOVICH naslednik BAKTJLICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF. ■5 —i ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s pa mikom Znamenite slike v Madridu ukradene. Kakor poročajo iz Madida, so odnesli nepoznani tipi iz stanovanja sina bivšega španskega ministra originalna dela Yelesqneza. Tiziana in Van Dycka. Ukradene slike se cenijo 2 milijona pe-zet. "PARIS" KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. I. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. IMPORTIRANO ORODJE Kranjske ^KOfeif z rlAekom, Iz guran-tiranega jekla, 24, 26, 2«, 30 palcev $2. KLEPILNO ORODJE ..........$1.25 . MOTTKA ........................ .90 SRP -............................85 PRA"LCA ........................ .30 BRUSNI KAMEN ...............50 RIBEŽEN za repo, a 2 nožema $1.35 Kosi3& ...........----:... $2.— Poštnina prosta. Malh. Pezdir ■ox 77*, City Malf New York, N. "V. 1 Pozor rojaki! Y zalogi Imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjigi je kriumo trdo vezana ter slane ¥3.00« Slovenic Publishing Company 83 Oortlandt Btrnt Mow York, U. T. • ..... Rojaki, naročajte se na "Gl^s Naroda",' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. . '.L-J J: '•_«.' . .. . iafj. saiki- v: AVSTRALEC »I, / k i 1 ^ ^ / • - ROMAN 12 ŽIVLJENJA. j w < __ i * I n Za "GLAS NARODA" priredil O. P. 0 / 4 !M ANGLEŠKI PRINC MED BOt-SCOUTI hitro. (Nadaljevanje.) ■ / Gospa Lepograjska ni nikakor napravifia na Ralfa istega ugodnega utiša kot njeni dve hčerki. Instinktivno je čutil nepristnost njenega bistva. Tega pa seveda ni {»kazal na zunaj. — Iskreno upam^da bom mogel vas in vaši hčerki obvarovati pred iiadaljniini neprijetnostmi. Predvsem bi se rad dogovoril euo fctvar .Saj veste, da bo moral biti grad prodan, po položaju, stvari? Gospa Helena je vzdihnila in Lota s»n je hitro obrisala skrivno solzo. — Da, gospol Jansen, znano mi je, da ne bo mogoče preprečiti take prodaje. Najhujše za .nas bo, da bomo morale izgubiti dom. Ralf je le videl, kako je Daginar tolažeče gladila roko svoje sestre. Ganila ga je nesebičnost Dagmar, ki se je izražala v tej kretnji. Njegove oči so blestele in globoko je yzdibnil. — Vsled tega vam hočem sporočiti, da bom jaz eventualno kupil grad. Že vedno sem imel namen ob primerni priliki povečati svoje posestvo. To je taka prilika. Upam, da ne bo damam mučnejae, ce kupim jaz posestvo kot da bi prešlo v kake druge roke. — Ah. ee se že moramo ločiti od na&ega ljubega gradu, potem se bo najbolj varno nahajal v vaših rokah, gospod Jansen, — je re-lila Lota s tresočim se glasom. S svojimi dobrimi očmi se je ozrl nanjo tako sočutno, da bi mu najrajše stisnila roko. Gospa Helena je vzdihnila ter posegla z roko preko oči. — Moja hčerka daje izraza svojim lastnim mislim, — je rekla elegično. k 4 . fc £\ , , , , 4 M Ralf se je ozrl na Dagmar. , t ^ — In vi, kontesa? Kako mislite o tem? — Mislim kot mati in moja sestra, gospodična Jansen. — Potem se bom rad lotil nakupa, če ne bo mogoče preprečiti dražbe. Treba pa bi bilo preceniti vse od izvedencev. — To se je že zgodilo, — je odvrnila Dagmar. — LaJiko vam povem, kako visoko se je cenilo grad s celim živim in mrtvim inventarjem. Gospodje upnik i so se glede te točke dosti jasno izrazili v moji navzočnosti. Imenovala je svoto. Half se je nekoliko vznemiril. Bilo mu je neprijetno, da je poznala Dagmar tako natančno kupno evno. On sam ni bil v dvomu, da bi bil grad s to svoto pošteno plačan, a on je hotel več plačati zanj, da preskrbi damam par centov. Vtedel je namreč, da so dosegle zahteve upnikov isto višino. — To mojem mnenju je lo precej nizko cenjeno, — je rekel * \ X / K6ntesa p« jo zmajala z glavo. — Ne, po-s|»ofi .Jansen. Gospodje so menili, da je to v najboljšem slučaju najvišja svota, katero bo prinesel grad. Računali so celo s tem, da bo treba grad prodati cenejše. Ralf ni smel ničesar več reči glede te točke, ker bi postala Dagmar pozorna ter pričela slutiti njegov namen. — No. to se bo izkazalo, Na vsak način je treba natančno pre-eeniti grad. Govoril bom glede cele zadeve z bankirjem Volkma-nom. Samoposcbi umevno se ne sme posestva prenizko ceniti, da ne l.om prišel na suni. «1„ sem zlorabil vaš položaj, da napravim* dobro kupčijo, — je rekel dobrodušno. Impulzivno mu je podala Dagmar roko. — Kaj takega gotovo ne bo nikdo mislil, gospod Jansen. Zelo ljubo nam mora biti. da najdemo hitro kupca, da bo vse urejeno in da bomo lahko napravili načrte za našo bodočnost. Priklonil se ji je. — Požuril se bom, da spravim vse na pravo pot. Ali mi hočete izstaviti polnomoc, milosti ji va gospa? Gospa Helena je vstala. — To se bo takoj zgodilo. Prosim, ali mi hočete povedati, kako naj napravim to? Ralf ji je dal navodila, katera si je zapomnila. — Oprostite mi, dokler ne izgotovim tega. S temi besedami je gospa Helena odšla. Ralf se je dvignil ob istem času ter stal negotov gospodičnama nasproti. — Ali hočete zopet sesti, gospod Jansen? — je vprašala Lota. Priklonil se je ter sedel zopet na stol. Nosil je oficijelno obleko za obiske ter izgledal v njej zelo eleganten. — Nisem imel še prilike, milostijiva gospodična, da vam izrazim svoje sožalje vspričo težke izgube, ki vas je zadela, — je rekel Loti- l . i *i Č.ju« .. Lota je vzdihnila. — Svojemu sočutju ste dali kaj zgovoren izraz, gospod Jansen. Z jutranjo pošto je dospHo nebroj izrazov sožalja, s številnimi besedami. Noben naših dobrih prijateljev pa ni čutil potrebe, da nas vpraša, če nam sme pomagati. Vi ste edini človek, ki je dal svojemu sočutju izraza na tak način. Dovolite mi, da se vam zahvalim za to. Zardel je od zadrege. Negotovo se je ozrl v Dagmar, ki je zrla nanj gorko in prijazno. —- Moja sestra iiiix prav, gospod Jansen, — je rekla s svojim mehkim glasom. — Ne smete me osramotiti. Mogoče imatn zelo egoistične razloge, da vam |>onudim svojo pomoč. Dagmar se je nasmehnila. Ta smehljaj je segel v njegovo srce kot solnčni žarek. — Ne trudite se. da bi me prepričali o svojem egoizmu. — Dagmar ima prav. to bi bilo povsem brezuspešno prizadevanje, gospod Jansen. Jaz sem namreč dobra poznavalka ljudi, — je potrdila Lota živahno. • ' Ralf se je nasmehnil. Bil je to jasen smehljaj, ki mu je prišel naravnost iz srca. — Ali res, milosti jiva gospodična? — Da, vprašajte le mojo sestro. Jaz vem takoj, koliko je udarila ura, če spoznam kakega človeka. Pri meni je ugotovljena Stvar, da ste se nam približali z najbolj plemenitimi, nesebičnimi nameni. Vi lahko trdite drzno nasprotno, a jaz bi tega ne vrjela. Do vas sem (rojil* *e vedno pošteno simpatje, ko vas se nisem osebno poznala. Nagnenje pa občutim vedno le do dobrih ljudi. — Zelo me veseli, gospodična, da simpatizirate z menoj, čeprav ne vem, a čem naj bi to zaslužil. — Na ta ali oni način, kaj ne, Dagmar? Imeli sva vedno dobro mnenje o gospodu Jansenu. Dagmar je smehljaje prikimala. ♦C To Jahfco potrdim/ Ralf se j« motreče ozrl v konteso. — Torej ste že preje včasih govorili © meni t KAJ PRAVI AMUNDSEN VNMK*oeo.* unsumos. m. v.i Na sliki vidite skupiuo angleških bov scoutov pri Llandrindod, Wells. Med njimi sedi angleški princ in kadi pipo. — Celo zelo pogosto, — je odvrnila Lota, predno je mogla odgovoriti Dagmar. — Vi pač ne slutite, da se je zanimala zas cela okolica. Vsi so govorili o vas. Jaz in moja setra pa sva bili vedno istega mnenja o vos ter prepričani . . . No. jaz sem klepetulja in ravnokar sem hotela reči nekaj, česar ne sme ženska reči moškemu. In razventega bi bilo škoda, če bi postali nečimurni. — Mogoče sem že nečimuren. — Ne, nečimuren hvala Bogu niste. — Kako veste to? — To tiči v čutu. Ne morem vam povedati, zakaj vas ne smatram nečimurnim, ter vem le, da niste. In to je dobro. Nečimurni moški so strašni. Dagmar je prijela sestro za roko, kot da jo hoče posvariti. — Sedaj pa je res dovolj, mala klepetulja. Lota se je udarila z roko po ustih. — Da, Dagmar. pravi križ jc z menoj, ne znam držati jezika 2a zobmi. Kar mi gre skozi glavo, mora ven. Dozdevam se vam zelo kle petava in jezična, gospod Jansen, in mogoče tudi brezčutna. Tain leži moj oče in srce mi je polno strahu in bede, — a klepetati moram vendar. Prosim ne mislite slabo o meni. Ralf se je priklonil te ji pogledal v oči. (Dalje prihodnjič.) A. I. K U PRIX: 0 kodru. Kretanje pantikov - Shipping Hewn Pri nas doma imamo črnega psička; kodra. Kličemo ga "Lumpi". Tega imena mu pa seveda nismo dali zato, da bi žalili njegovo pasje do.stojan.stvo. Dal .smo mu ga namreč zaradi tega, ker je grizel. kadar so ga prav posebno srbeli zobje, noge miz in stolov, žvečil različne priljubljene nam slike in jih spravljal v umazano in na-gnusno stanje, se kakor besen za. ganjal v kurnik hišne lastnice in podil vse kokoši ter silno lajal na nje, da .so piške begale po dvorišču sem in tja, kokodakale in zgu • bljale perje. Nekoč nam je popolnoma pokvaril priljubljeno, lepo rastlino: kaktus Nekega dne, ko smo imeli majhen, domač koncert, je pridrvel v sobo in začel tabo grdo s «kun-dirati znamenitemu goslača, da isti od tistihdob prev nobenkrat več ni prišel k nam, in težko, da še pride kdaj. c 0 onih neprijetnostih, kar jih je povzročil služinčadi, pa rajši sploh ne govorim. Za vse tisto so ga menda itak natihem p ret e pava 1 i v kuhinji. Danes zjutraj sem mu ponudil kruha s sirovim maslom, toda po-lizal je previdno in menda iz «;oio vljudnosti le ma^lo ter se na;o zopet vleg;l k mojim nogam ter me gledal žalostnimi, vpra-ši 'Cniii očmi. _ i*lro vem, je star zdaj že ■cU dni in da ' » torej že čas, da gre malo naokoli, ali vem pa za-tudi to, .la se je v tej vlogi ž ?; lic. zbudila cudn j zavesf ter d. je radi tega postala nasrečna. Ntpienehom* me vljudno m p "».vain o nagovarja, naj grem sedaj žnjim ven, naj si najamem ir> ožeka ter se petera. on pa da bc • »'i tf. eas skaki j d poleg voza ter «;» nad kolesom, ki se suče! Nato bo tekel spredaj !?r se lajajoč za-g. 3 proti ko'i-jkcmu gobcu. 1 a takrat pravi konju.- — Lepo te pr i;'m počakaj; da p v isJim, zakaj se suče kolo, jaz n. r trein tega razumeti., a vedeti t' «tm. V-*'. iuihI.m pred bičem in misli na oves. Tedaj se pa ubogi, črni koder zopet povrne k meni, skoči na voz, se v.sede zraven mene in jo-ka: — Razjasni mi že vendar, ti, umni, za mene nerazumljivi ea-rodejnik. ti, ki znaš delati čudeže, užigatPogenj, ti, ki si tako z lahkoto pridobivaš svojo hrano, ti, čegar pogleda jaz ne morem prenesti — razloži mi: zakaj, se suče kolo ? Čemu živim na tem svetu, Cemu sem tako čisto navezan na te? Ali ne bi bilo boljše, če bi se kakor sestradan in krvoločen volk podil po goščavah, spal pod koreninami dreves iu za naslado iskal kri zajčkovo, ki sem mu pregTiznil vrat ?... Dragi, ljubi, ubogi psiček, prijatelj moj !. . . Saj bistveno tudi jaz ne živim nie bolje kakor ti. Saj pač tudi jaz poljubljam robove z zvezdami posutih oblačil gospoda Boga ter ga s tesnobo in mukami vprašujem: — Kaj je to, čas? Kajf je to, gibanje? Zakaj živim tako kratko in tako brezmiselno 1 In čemu je vsak korak mojega življenja zagrenjen s trpljenjem? Včasih celo s sladkim trpljenjem!? Dragi in ljubi moj psiček, na tale vprašanja nama pač nikdo ne da odgovora- In morebiti On sam zdaj kje bridko joka ter se muči od groze, bolečin in od tega, ker se je v Njem zbudilo spoznanje. Ali pa je morda vse to tako lahko in enostavno, da sva midva s svojimi mukami celo smešna? Ali sedi mogoče kje kak tak preme-tenec, ki prav dobro ve, da vsebuje bistvo vsega tega kaka lepa, lahka in prav navadna algebrajska formula ? Sedi in ve, toda iz same nevo-ščljivosti nama tega ne razloži^ ti moj ljubi črni psiček Lumpi". Nikoli ne razloži! V triumfu se je sivi raziskovalec povrnil domov. Sprejeli so ga v Oslu ministri, reprezentanti, ves narod. Amundsen je očividno ve-J sel; mehak smehljaj neprestano vibrira v markantnih potezah obraza. Zmagovalec polarne pokrajine odzdrcivlja tisočerim pozdrav nim vzklikom, se zahvaljuje za sprejemne nagovore in po vseh končanih ceremonijah sprejme novinarje k lagodnemu razgovoru, ki je potekel tako-le: — Mar je res, da boste odslej prepustili arktična raziskavanja mlajšim generacijam? — Da. Kaj naj jaz še počnem tam« Saj sem nedvomno dognal, da med tečajem in Alasko ni kopne zemlje. Bila je moja glavna naloga, da proučim pokrajino, ki je bila prej nepristopna. — Ali je bilo možno navzlic megli se točno prepričati o lastnosti cele ogromne pokrajine? — Da! Jaz sem si o tem docela na jasnem. č*esto se je megla razdvojila, in tu smo lahko ponovno ugotovili, da kolosalna območja, ki smo jih tako pregledali, ne kažejo niti lahnega znaka čvrstih tal. — Kaj pravite o Bvrdu ? — Niti malo ne dvomim, da je dosegel Severni tečaj. — Ali vas to ni malo razočaralo? — Se dolgo ne! Ko sem ž njim govoril v Ameriki, mi je odkrito dejal, da namerava Severni tečaj doseči z letalom, in jaz sem mu zatrdil, da ga bom podpiral z vsemi močmi. Iu v resnici nisem smatral Byrda za nikakega konkurenta. Njegova športna naloga je obstojala v tem, da doseže tečaj, dočim vožnja naše zračne ladje Norgc ni bila polarni, marveč transpolarni polet. 4. »«p t* m bra: France. Havra; Homer! o. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg, t. aap tem bra: Mauritania, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. I. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg. Bremen; Waet-phaiia. Cherbourg, Hamburg. II. eeptembra: PARIS, III. SKUPNI TZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cher-bourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. eeptembra: Aquitanta. Cherbourg. 1«. septembra: Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg. / 11. eeptembra: Majestic. Cherbourg; Berlin. Cher* bourg, Bremen. 21. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. C2. eeptembra: Berengarla. Cherbourg: Arable Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg: Bremen. 23. eeptembra: Thuringia, Cherbourg. Hamburg. SB. septembra: France, Havre. 2B. eeptembra: Muenchen. Bremen. 29. septembre: Mauretunla. Cherbourg: Geo. CTaah- Ington, Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Tret; Columbia«, Cherbourg, Bremen. IVUO /11 I PtOOA 'Vkli CB F I ^SMAJCtN CJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO cosuuc DIREKTNA SMER POTOVANJA Krstka ielezniika vožnja do doma po zmerni ceni Odplutje proti Trstu tn Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 30. SEPTEMBRA — 19. NOVEMBRA PRESIDENTS WILSON 19. OKTOBRA — 3. DECEMBRA Vpra&ajte Za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS.. 2 West St, N. Y. OBUJANJE MRTVIH Kakor smo že zadnjič poročali, se dogajajo v kirurgični praksi slučaji, da bolnikovo srce med 0-peracijo naenkrat preneha utripati Moderni kirurgi si pomagajo v takili primerili s srčno masažo. Spreten kirurg prereže bolniku nad želodcem trebuh in prsno mreno ter pride tako do srca, ki ga začno s palcem rahlo masirati. Na ta način se delovanje srca obnovi in bolnik niti ne ve. da je bil tako rekoč že mrtev. V bolnici Sv. Tomaža v Londonu so imeli kirurgi nedavno o-praviti S tako zanimivo operacijo. \ Operirali so neko žensko. ki je — Kako bo s temi poleti v bodo-j pod ^jklorofonnom tako omagala, ? J da ji je srce prenehalo utripati. SAMO 6 DNI PREKO a ogromnimi parntkl ne olje PARIS 11. sept., 2. okt. PRANCE 25. sept. — 16. okt. Havre — Pariško prutaniii*. Kabine tretjega reared* e umivalniki in tekoCo voda u *, 4 alt « oaeb-Francoska kuhinja In pijače. efreOChJfelfe 1* STATE ST.. NEW YORK ell lokalni egentje. POZOR BO J Ami Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski ioii št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Ljegije za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Skozi okno je vrgla svojega otroka — Smatram, da je redno preletava »je transpolarne proge le še vprašanje easa. Najkrajša z\'eza med Evropo in Ameriko vodi preko Severnega tečaja in letalska tehnika bo predvidoma kmalu pre magala težkoče ki Se ovirajo redni promet na tej zračni progi. O svojih tovariših govori A-mundsen očetovsko prijateljsko in toplo. Posebno cesto pohvali sijajno prestacijo Rijserja Larsena, cigar navigacijo zračne ladje smatra za svetovni rekord. Polkovnik Nobilc pa mu zares ni posebno prirastel k srcu, ker pri omembi tega imena popušča Amundsenova prisrčnost; a navzlic temu pravi sam, da o kakih globokih nesporazumih ne more biti govora. . . Kakor Amundsen' so veseli tudi njegovi korenjaški tovariši. Tudi oni bi radi pripovedovali kakor radostna deca vse v enem, samo Larsen se venomer smehlja v molčečem ponosu, da je avanziral za stotnika. Srce je mirovalo celih 5 minut. Kmalu po ekloroformiranju so je srce ustavilo in k operaciji pripravljena ženska jc nehala celo dihati. Zdravniki so hiteli na u-meten način obnoviti njeno dihanje, toda A*se prizadevanje je bilo zaman. Končno se je primarij Sargiand odločil za srčno masažo. Prerezal je ženski trebuh in prsno mreno teT ji začel masirati srcc. Pod vplivom masaže je začelo srcc kmalu zopet utripati. Spočetka je utripalo slabo in počasi, čez četrt ure si je pa popolnoma opomoglo. Ko je začelo srce normalno delovati, se je obnovilo tudi dihanje. Operacijo so morali seveda preložiti in bolnico so odnesli v njeno sobo. Zavedla se ni, toda srce in jtlča so delovala normalno 0e 30 ur, na kar je ženska umrla. Amerikanski dvoboj. Na cesti Fulmes-Maria-Wald-rast na Tirolskefn so našli te dni neznanega mrtveca, ki je izvršil samomor s tem. da si je pognal kroglo v srce. Zapustil je pismo, v katerem pravi med drugim: — Sem Nemec iz rajha. Sorodnikov nimam. Prosim, da se me pokoplje brez vsakega poizvedovanja. Potni list sem uničil. Motiv mojega samomora je amerikanski dvoboj. Na žepnem robcu je imel samomorilec monogram "A. P." Žid je v sovjetski Rusiji. v Trstu v ulici Pabio Severo 28. letna žena Marija Mavčič, potem pa je šesama skočila skozi okno. 10 mesecev stara deklica Loreda-na je obležala mrtva, nesrečno že-čno so pripeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. Mavčičeva je bila že dol^f .časa. bolna na živcih. Mož je (felavec. ■ " " »- .-t- --. inli Kakor poročajo .. ruski listi, se nahaja v sovjetski Rusiji okrog 3 milijonov Židov. O teb je 1 milijon obrtnikov, 1 milijon trgovcev; okrog 800,000 se jih peča z drugimi poklici — 150,000 se jih bavi s kmetijstvom. Zadnje število vidno narašča, ker sedanja vlada podpira njihovo naseljevanje na Krimu in v južni Ukrajini. Strokovno so Židje organizirani mnogo bolje kot Rusi., Židovsko prebivalstvo je dalo večje Število urad- 'M:I prebivalstvo Rusije. *' ' »'MTC*—----u V. 1 W T; Nnšim naročnikom v drža\i Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet na4 znani 7astopnik Mr. .JOSEPH ČERNE m prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. UpravniJtvo. SLUŽBO DOBI Slovenka srednje starosti, ki želi dober dom in zna kuhati, prati iu pospravljati v privatni hiši. Pojasnite kaj ste voljni delati in "kaj j zahtevate na "Zakonski par", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 2.3.4) DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilne dllave. Knajpovo Ječmenovo kavo In Im -portlrana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brefcpl&čni cenik, r katerem je nakratko popisana vsaka rartMna za kaj ee rabi. V ceniku bodete našli ie mnogo drugih korletnlh stvari. Math. Pesdir Box 772. City Halt Sta. New York. N. Y; o z o r čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. XDYEBttSEVn OLAfrNABOMtTteZkVAlf Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi 7,amoremo dati ajboljša, pojasnila in priporočamo, najboljša pojasnila in priporočamo, nike. Tudi nedržavljanl ramorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washlnfitona. bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati pro-fiujo vsaj en mesec pred od pot oranjem In' to naravnost v Washington, D. C. na gcneralegn oaseini-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je BtopUa v veljavo 31. jolija, 1936 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbliSnji naselni-Skl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odiKjtoranjem. kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastuo odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, ntfj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem starise ln otroke od 18. do 21. teta in pa za poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno podrzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANE 88 CORTLANDT ST. NSW YORK ROJAKI, NAROČAJTE BE NA ■GLAS HABODA V NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V £D&. i