DRUŽBA PRIHODNOSTI BO AL! KOMUNIZEM ALI BARBARSJVO. KARL MARX ^EVILKA 16'/2 LETNIK XXII LJUBLJANA , 2.APRI1A 1973 CENA 1 DINAR Studentom in profesorjem V letu in pol študija na FF smo se seznanili s profesorji in asistenti in z njihovim načunom podajanja snovi in vodenja vaj. Stalno se srcčujemo s problemi in ugotavljamo, da se v marsičem nc strinjamo z obstoječim stanjcm. Mnogo predavanj je po-manjkljivih, prehitrih ali drugače neustrczno interpretiranih. Med predavanji in vajami mnogokrat ni ustrezne povezave, ki bi bila po-trebna za zadovoljivo razumevanje snovi. Prav tako se ne strinjamo po-vsod s sistemom kolokvijev in iz-pitov. Ugotavljamo, - da je učni program nekaterih predmetov preširok ali preozck, - da so nekatcri predmeti celo nepotrebni, - da se snov ponekod ponavlja, - da je tedensko število ur prc-veliko, - daje urnik neusklajcn. Najbolj tragično je, da sc pro- blemi kopičijo iz dneva v dan, a re-šitve ni videti. Revoltirani zaradi vsega tega, smo se odločili, da sami ukrcpamo, tam kjer so problcmi naj-bolj pereči. ELEKTRlSKE MERITVE Pri tcm za elektrotchnika iziedno pomembnemu predmetu so preda-vanja slaba in ni nikakršne povezave med predavanji in vajami. Navodila v takšni obliki niso ustrezna osnova za opravljanje vaj. Tako je piido-bivanje znanja pri takih vajah nemo-goče. Kolokvij za sprejem k vajam je v kakršnikoli obliki nesprejemljiv. Pre-verjanje znanja, preden je sploh dara možnost pridobiti si ga, kaže na absurd. Razlogi, ki naj bi opravičevali obstoj kolokvija: - Pred izvedbo vaje mora štu-dcnt obdelati snov, kar naj bi do-kazal s kolokvijem. - Za varnost pred poSkodbami -inventarja, mcrilnih inštrumentov, opreme, naprav in ljudi je potrebno določeno znanje, ki naj bi ga zago-tovil kolokvij. Ugotovitve o scdanji obliki kolok-vija: - Kolokvij v sedanji obliki - na-čin, oblika in vrsta vprašanj, omcjen čas (20 minut) - prepreduje vsa-kršen ptikaz globljega poznavanja probiema, samostojnosti pri odgo-vorih in prikaz znanja. - Spodbuja učenje na pamet, brez razumevanja problemov in sa-mostojnosti. - Tak ne zagotavlja niti znanja niti varnosti pri delu. - Je v nasprotju z vsemi peda-goškimi, logičnimi in socialističnimi metodami šolskega dela, saj pre-prečuje pridobivanje širšega znanja. - Kažc na splošno degeneri-ranost pri uvajanju socialistične misli na univerzo. IZ VSEH TEZ RAZLOGOV KOLOKVIJ ODKLANJAMO. Predlaganio, naj se usfcnovi ko-misija, ki jo bodo sestavijali prcda-vatclji elektriške meritvc, prcd-stavniki pedagoškcga znanstvcncga svcta, prcdstavniki vodstva FE, sveta študentov 2. letnika, predstavniki svetov študentov vseh letnikov, prcdstavniki iz študcntskc orga-nizacije na FE. Komisija naj rcši študijske pro-blcmt študentov; izdcla naj srner-nicc razvoja prcdmcta dektriškc mcritvc. SKUPNOST STUDENTOV H.LFTNIKA Ii: V Ljubljani, 15. marca 1973 Dom kulture in Zveza mladine v Vrbasu razpisujeta natečaj za udeležbo na petem festivalu jugoslovanske poezije mladih, ki bo 18. in 19. maja 1973 v Vrbasu pod pokroviteljstvom industrijsko-prehrambenega kombinata Vrbas iz Vrbasa. Pogoji: - udeležijo se lahko vsi mladi do 27. leta starosti s po dvema fe ne-objavljenima pesmima v katerem-koli jeziku narodov in narodnosti Jugoslavije; - pesmi naj bosta podpisani s šifro; - skupaj s pesmima naj avtor pošlje v posebni kuverti ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva in oznako Sfre; - pesmi je treba poslati do 15. apri-la 1973 v devetih tipkanih pri-merkih na naslov: Dom kulture Vrbas, M. Tita 87 (za natečaj); - udeleženci, katerih pesmi bodo izbrane za festival, bojo obve-ščeni do 15. maja 1973; - pesmi, ki jih bo komisija izbrala, bojo objavljene v festivalskih pu-biikacijah brez povračila; - rokopise ne vračamo; - na festivalu bojo podeljene tri na-grade strokovne koirisije: I. nagrada: . - 1500 dinarjev II. nagrada: 1000 dinarjev III. nagrada: 500 dinarjev Poleg teh nagrad bo komisija podelila tudi posebne nagrade. Še sedaj ni odločcno, ali bo napo-vedana konferenca ZŠJ volilna ali nc. O tem bodo odločilc orga-nizacije v bazi. Tako bo šelc kon-fercnca odločila o tcm, ali bo mandat sedanjega predscdništva po-daljšan do kongresa mladih ali nc. Formirana je bila skupina za pri-pravo idejne in politične osnovc tc konference, vcndar se priključila tudi pripravam za kongres. Končno so sprcjeli poslovnik o delu predsedstva in delovne skupine profesiconalccv, s čimer naj bi sc povečale učinkovitost njihovega dcla. Organiziranjc sekretariata jc bilo prcložcno, saj so nckatcri mc-nili, da bi to pomenUo konccn-triianjc politične moči v rokah pro-fesionalccv pri prcdsedstvu. Za prcd-sednika idejno-teorctičnc koniisijc in politični sisteni jc bil imcnovan Jože Koiinšek, vcndar jo bo vodil kar iz Ljubljanc. Zajadi študijskih obvcznosti jc odstopil scdanji pred-sednik mcdnaroclne komisije Zoran Vasič. Hrvatski študcntje bodo imc-novali kandidata za prcdscdnikn komisijc za reforrno univcrzc. Na koncu so potrdili prizadcvanja IO SŠ LVZ v zvezi z ICCP izmcnjavo, scstanck pa se jc končal s prcpirom zaradi makcdonskega člana prcd-sedstva. MP SKUPŠČINA STUDENTOV FF V ZAGREBU 21. marca je bila na filozofski fakulteti v Zagrebu redna letna volil-na skupščina študentske organi-zacije. Razlog, zakaj sem šel na to skupščino, je očitna reprezen-tativnost dogajanja. Ponavadi je v formalnosti vključen še pravi happe- SEJA PREDSEDSTVA ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE 14. marca 1973 je bila v Beo-gradu seja predsedstva ZŠJ. Najprej je bil govoi o smereh akcije Zvezc študentov Jugoslavije za spremembo socialne struktuie študentov na ju-goslovanskih univerzah. Pred lc^t-kim je bilo v Novem Sadu posveto-vanje o socialncm položaju štu-dentov. Na seji naj bi določili kon-kretne ukrepe. Delegati so po-udarjali nemoč organizacije Zveze študentov, da bi sama lahko bi-stveno spremenila položaj, vendar pa je potrebno povečati uspešnost študija, ki v poprečju traja osem let. Pri globalnem reševanju tega pio-blema morajo biti udeleženi vsi pri-zadeti. Prcdsedstvo je tudi potrdilo programa komisije za realizacijo koncepta splošnc ljudskc obrambc in sprcjclo program nadaljnjih akcij za univcrzo miru in solidarnosti z Victnamom. Dogovorili so sc, da bodo prispevki prostovoljni. za obliko zbiranja pa se bodo odločilc organizacijc sanie. Scstavilj so ko-niitc za pripravo tc akcijc. Prcdkongrcsnc pripravc obscpajo določitcv tcm za skupno akcijo vsch mladih v Jugoslaviji: pcrtnancntno izobražcvanjc, splošna Ijudska obramba, zaposlovanjc in zakon o pripravnikih, skupni vidiki rcforme srcdnjega in visokcgo šolstva, dc-lovnc akcije in proslava dncva mla-dosti ter socialna in ekonomska pro-biematika študentov. Za ta program so obvczali komisijc pri predscdstvu. ning, live-in, teater. Tokrat je bila na začetku muzika, Rdeča zastava, We shall overcome, Dylan, Joan Baez. Na večer pred skupščino so odkrili kontra listo kandidatov za fakul-tetni odbor. Ktasična delitev na na-cionaliste, partijo in levičarje počasi izgublja smisel, in tako kaže, da se položaj na tej najbolj živi in izpo-stavljeni fakulteti počasi normali-zira. Lino Veljak je delovni predsed-nik, a tega posla ne zna ravno dobro opravljati. Pove nekaj o delu FO od zadnje volilne skupščine naprej. Na-paka prejšnje je bila v tem, da je bila delegatska, niso bile pripravljene osnove za demokratično delovanje. Sedanja je odprta. Aktivnost: ka-rakteristike za sprejem v domove, zahteva po sistcmatični ureditvi štu-dcntskega standarda, kulturna akcija ,,tri dana", nasprotovanje povišanju cen, akcijske grupe na fakulteti so se združilc v študentski kulturni cen-ter, izdelan je prednačrt programa o reformi visokega šolstva, zbor in de-monstracije proti nasilju v Viet-namu, na koncu zaključek, da je za reformo treba delati po odsekih. Razprava je bila boljša: telesna kultuta je potrebna organiziranja, reforma univerze jc angažma študen-tov, akcija ,,tri dana" je bila manifc-stacija ^rlatanske kulture, kot je pripomnil nefci fini študent, ki se je potem zavzel za prestižno tckmo-vanje med fakultetami, ,,Ne pravimo se opet lijeve i desne!", kar je po-zdravilo gromko žvižganje in nego-dovanje, za kaj porabijo denar za vpisnino (pokazalo se je, da za čez-merno delo s študenti, torej način študentskega samofinanciranja iz-obraževanja), KATERI NOREC JE UVEDEL PROHIBICIJO NA FA-KULTETO, MI ŠTUDENTJE NI-MAMO KABINETOV, DA BI GA LAHKO PILI TAM, aktivnost štu-dentov vodi grupa, kar je normalno pri toliko pasivnosti drugih, po-trebno je govoriti o resoluciji 3. konference ZKJ, ker sedaj o združe-vanju študentske in mladinske orga-nizacije odločajo vodstva, Stipan Marovič, predsednik ZŠH, je po-udaril, da bodo to napravila vodstva, ga je nekdo citiral iz časopisov, go-voril je Malenica, nekdo je rekel: ZAKAJ SE RAZBURJATE ZA-RADI TEATRA TUKAJ. STARI NARODI SO IZRAŽALI VESELJE (bil je prvi pomladni dan) TUDI Z UDARCI PO GLAVI!; o združe-vanju ne morejo govoriti vodstva, ker v glavnem ne predstavljajo mla-dine. In na koncu volitve: za 12 članov fakultetnega odbora je kandidiralo 52 študentov, rekli so, da je partija podprla lcvičarsko listo, za člana koordinacijskega odbora zagrebške univerzc jc bil izvoljcn Lino Veljak za člane konfcrence pa pravi ljudje. Po vsej konfuznosti, ki si jo pri-voščijo študentje, je bil konec ven-darle uspcšen. Razen tega je izšel GRAH, fakultetno glasilo, in bilo jc lepo vreme. ^jp O PROBLEMATIKI ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV V LJUBLJANI 13. marcii je bila v prostorih IO SŠ LVZ scja skupino za manjšinsko problematiko in problcmatiko za-mejskih študcntov v Ljubljani pri mcdnarodni komisiji. Najprcj so raz-pravljali o politiki štibcndiranja in kreditirdnja zamejskih študcntov v Ljubljani. Socialna problcmatika teh študentov je v glavncm žc rešcna, kcr so našli razumcvanje pri RISK, ki jih štipendira, in pri upravi ŠN, ki jim daje sobc. Vendar bo trcba za-radi dodatnih srcdstcv socialno šib-kejšim študcntom sklicati skupno sejo zamejskih študentov in RISK. Zamcjskim študcntom povzroča največ težav še vedno nostrifikacija njihovih diplom v Italiji in Avstriji. Štipendisti sc ponavadi vrnejo, ven-dar jih pri tem ovira problcm nostri-fikacijc. Vsi nc dobe službc, zato bi bilo treba posrbcti za nckaj deiovnih mcst, kjcr bi sc zaposlili (na primcr kot predstavniki naših podjctij v tu-jini). Pri zaposlitvi naj bi posrcdo-vala tudi gospodarska zbornica SRS. Vsak zamejski študcnt v Ljubljani naj bi imcl svojcga študijskega in hkrati socialnega mcntorja, da bi se laže vključil. Za to naši fakultetni organi doslej niso pokazali intcrcsa. Na seji so sklenili, da bodo po-novno zaprosili za sprejcm zamej-skih študnetov pri rektorju Ijubljan-ske univerzc (ki sc ne po krivdi štu-dentov odlaga žc dvc lcti). Rcktorja bi morali opozoriti na omcnjcnc probleme, kakor tudi na proble-matiko podiplomskega študija teh študentov. Zamejski študcnti so povcdali, da je njihov klub šc vcdno brez pro-stora. Potegujejo se za prostor pri mariborskih študcntih v ŠN. Čc bo potrebno, bodo za dcnarno pomoč zaprosili šO SŠ LVZ. Zamcjski štu-denti menijo, da bi bilo potrcbno o problematiki manjših seznaniti štu-dente vseh fakultet v L.jubljani. Na FSPN o tem sicer predavajo, vendar je ta fakulteta pasivna do drugih fa-kultet. Zakaj nebi omogočili semi-narjev^ ekskurzij, da bi se informa-cije razširile? Problcm manjšin bi morali vključiti v študij na vseh fa-kultetah. Se dosti je nerešenih vprašanj zamejskih študentov v Ljubljani, vendar razen mednarodne komisije pri IO SŠ LVZ institucije niso zain-teresirane, da bi se seznanile z njimi in omogočile njihovc rešitev. jv kako se postaje hrabar? k;;da te neko juri a ti opasno bežif! Rad bi opozoril na nenormalen položaj v Zvezi študentov Jugo-slavije, izhajajoč iz neustreznega načina organiziranja in aktualne situacije v njej, ki omogoča različne politikantske igre. Tribuna je že pisala o tem, da organiziranje ZŠJ prek republiških organizacij vodi h klavrnemu koncu in da bi se bilo veliko ustrezneje nasloniti na organizacije v univerzitetnih središčih. Toda skoraj normalno je, da taka alternativa ne pomeni nič, ker je komunikc.cija med pred-sedstvom ZŠJ in njeno osnovo skoraj ničla, in tako v konfliktnih situacijah manipulacije praktično blokirajo delo na zvezni ravni -kar se je zgodilo pred letom in gol s strani buaiševske generacije. Historiat neučinkovitosti ZSJ je poučen, saj le-ta izvira pred-vsem iz pomanjkanja preverjanja, soočanja z osnovo, na katero se tolikokrat sklicuje skoraj vsakdo v predsedstvu. Po principu dogo-varjanja in sporazumevanja naj bi vse šlo najbolj demokratično, če ne bi obveljala praksa republiških organizacij, da se prej kot na študente navezuje na cenire politične moči, zato od njili tudi ni mogoče pričakovati avtentične opredelitve. Na večini sestankov predsedstva se prav tako večina kar razdaja s potrjevanjem stališč, da je že kar zaskrbljujoče, če ima kdo recimo drugačno mnenje o tem, kakšna naj bi bila prihodnja konferenca ZŠJ. ,,Levičar" lahko postaneš že s tem, če v marcu zahtevaš zaključni račun, če zahte-vaš, naj bo prihodnja konferenca ZŠJ zaradi preverjanja dela pred-sedstva volilna. Potem pa pride še predlog, da bi izoblikovali še sekretariat kot nadaljnje zapiranje politične moči predsedstva v krog stalno zaposlenih! Ni slučajno, da prihaja kritika predsedstvu od organizacij, ka-terih vodstvo je relativno najmanjločeno od študentov. Zagrebška študentska organizacija komaj nastaja in se živo zaveda vseh aktual-nih problemov, a nujno ostaja omenjena v še vedno nehormalizirani situaciji. Na osnovi rezultatov zadnjih let je mogoče soditi, da je koncepcija skupnosti v Sloveniji omogočila večjo mobilnost vod- stev in kritičnosti. Toda glede na številne težave, s katerimi se ukvarjajo vse študentske organizacije po republikah je večja spo-sobnost percepirati študentsko stvarnost videti prej ovija kot pa spodbuda za razmišljanje, kako spraviti ZŠJ z mrtve točke. Pred-vsem pa lahko kdo mirno pride do absurdnega sklepa, da imata Ljubljana in Zagreb s številnimi pripombami k delu predsedstva za hrbtom vsaj zaroto, če ne še kaj drugega. Kritika neke politi-kantske prakse je kaj lahko razglasiti za zlonamerno blokiranje. Vse bolj čudno obliko pa ta konflikt vjugoslovanski študentski organizaciji dobiva ob naporih, da se odpravijo organizacijske in programske slabosti združevanja mladih. O spremembah bo odlo-čalo isto vodstvo, ki se je od novosadske volilne konference naprej vrtelo kot mutec na govorniškem odru. Tisti, ki razmišljajo o spre-membah brez politikantskih namenov, ne morejo mižati pred dej-stvom, da se z neuspešnostjo in neustreznostjo misli predvsem na sedanjo neuspešnost in neuspešnost sedanje študentske orga-nizacije. Razvoj, ki ne bi prinesel večjih možnosti za samo-opredelitev študentov (tj. spoznanja svojega položaja in svojih na-log v celotni družbi), ne bi bil noben napredek. Že dolgo pa v delu predsedstva ni bilo opaziti nobenega napora za razvoj organiziranja. Danes prav gotovo ne gre za kratkoročno-stabilizacijsko politiko. ampak za oblikovanje perspektive, za kar nas obvezuje resolucija 3. konference ZKJ. Toda te bistvene opredelitve, ki je tudi rešitev iz sedanjega položaja, sedanja študentska vodstva v večini niso spo-sobna oblikovati, najmanj pa predsedstvo, ki je derivat vseh deri-vatov (na žalost) neustrezne organiziranosti študentov. Do izboljšanja prav gotovo ne bo pripeljalo pasivno pričakovanje nekake ,,združitve" od zunaj, kar bi eventualno podaljšanje man-data sedanjemu predsedstvu tudi pomenilo. Samo v nekem sploš-nem procesu preverjanja politike vseh študentskih vodstev bo mo-goče preverjati tudi politiko ljubljf.nskega vodstva, ki sta v atmosferi anemičnosti in brezbrižnosti sedanjega predsedstva pri-siljeni nastopati absolutno. Bistvene spremembe pa od ljudi, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti pred osnovo, ne moremo priča- kovati. MARJAN PUNGARTNIK SESTANEK SOCEK KOMISIJE NA REPUBLIŠKI RAVNI V čctrtck, 22. marca, je bila prva seja ljubljanske in mariborskc social-no-ckonomske komisijc pri ljubljan-skem oz. mariborskem 10 SŠ Izoblikovali so skupna stališča o rezultatih ankctc o življenjskih stro-ških študcntov. Ta stališča bodo ko-ncc mcscca posrcdovali podpisni-kom družbcncga dogovora o štipen-diranju in krcditiranju. Razpravljali so o problematiki študentskih do-mov. Erostora močno primanjkuje, vcndar se letos ne gradi nobeden študcntski dom. Prihodnji teden bodo začeTfpripravljati študijo o po-trcbnih kapacitetah. (10 SŠ LVZ pa je 16. marca sprcjcl sklep, da se od-prc žiro račun za gradnjo študent-skih in dijaških domov.) NM OKROGLA MIZA O KULTURI SPlačalo sc jc iz Ljubljanc odpo-tovati v Zagreb in prisostvovati okrogli mizi o aktualnem kulturnem položaju. 20. maica so na filozofski fafcultcti v Zagrebu prircdili v okviru svobodne tribune Misel in stvarnost razgovor, v katcrem so sodelovali Danko Grlič, filozof, Pero Kvrgič, znani zagrebški igralec, Milan Mirič, urednik biblioteke Razlog in nekdaj urednik prepovcdanega časopisa Razlog, Antun Žvan, dircktor založ-be Naprijcd, Želimir Falout, neza-posleni pisatelj. Iz Šumija pridcš v Spopad na književni levici (Hrvatje k sreči imajo to institucijo). Razgo-vor je imel tri pole: strah (prepla-šenost prcd nečim, katerega real-nosti se še nismo zavedeli), jeza (Danko Grlič: Marksizem sc nc more in ne šme zreducirati na admi-nistrativne prepovcdi. Nihče nima pravice deklarirati se za marksista, če je njegova praksa protimarksi-stična.), anekdota (Žvan: Kulturi ostaja rebelizem, to je normalcn na-čin njenega obstoja. Jc pa šc niož-nost Haškovc strankc znotraj ustav-nosti.). Nekakšen zaključek razgovora: stopiti iz sfcre političnega v social-no, spct sprcgovoriti o odmiranju države na ravni pctdcsetih let, socia-listična kulturna politika mora izha-jati iz sociainega, nc pa da pristaja na nepisme.nost, mcščanjenjc itd. Svoboden prostor diskusijc jo nujcn, saj bi bil položaj dancs, šc posebej pa v nacionalisličnem obdobju čisto drugačcn, čc bi pred lcti pustili pri življenju tribuno Pet minut po osmi. Svobodna razprava jc v vsch nenor-malnih situacijah kot komct novega. Kmalu bo na prograrnu šc razgo-vor z Brankom Horvatom, svetovno priznanim ekonomistom. MP PREISKAVA PROTI LAZARJU STOJANOVIČU JE KONČANA Beograjsko okrožno sodiščc jc 20. marca zaključilo prciskavo proti Lazarju Stojanoviču (diplorniral je na bcograjski AGFRTV). Stojanovič je avtor filma Plastični Jczus, okrog katcrega se je v zadnjcm času dvig-nila prava afcra (o njcj smo poročali v prejšnjih številkah Tribune). Gra-divo, ki so ga zbrali med prciskavo, so že izročili okrožnemu javnemu tožilstvu v Beogradu. Stojanovič je osumljen kaznivega dejanja po 118. členu KZ (sovražna propaganda). Po mncnju preiskovalnih organov vse-bujc Stojanovičevo diplomsko delo Plastični Jezus, ki ga javnost skoraj zagotovo ne bo nikoli videla, pri-zore, ki ..zlonamerno in neresnično prikazujejo družbenopolitične raz-mere v naši državi". KRATKI IILMI ŽELIMIRJA ŽILNIKA 26. marec 1973 14 dni po projckciji filma Miše Radivojeviča BRI Z je ŠKUC orga-ni/inil \ prostorih Kluba poslant-cv projekcijo kratkih filmov Želimiija Žilnika. O filmih luliko rcčcmo vsc najbnljšc, škuda jc lc, da ni bil pred-vajan tudi obljubljcni filin ZGOD-NJA DELA. Razlog za to okrnitcv propama jc hil objcktivnc narave, siii bi ta filin gotovo razburkai in spnnociral Ijubljansko študcntsko pupuladjo. Dvorana jc bila zascdcna 200^, SKUC pu so opravičujc tovaiišu iz l*ickinurja, ki ji- iz daljncga Ptuja pripotoval v l.jubljano, da bi vidcl ZGODNJA DEl.A. a jih potcni ni. In opiavičujcmo sc scvcda tudi vscm l ATENE: STUDENTJE NISO UMOLKNILI Grški študentjc so čedaljc aktiv-nejši. Že od novega leta sem priha-jajo iz Atcn novice o njihovi borbi za demokratizacijo grške družbe. Po represalijah, ki jih je proti upornim študentom izvcde! režim v prcjšnjcm mesecu, je bilo videti, da so štu-dentje utihnili. Vendar sc po zadnjih novicah štu-dentje niso umaknili. Sklepa grškega režima, da bodo nemudoma vpokli-cali v vojsko vse tiste študentc, ki se bodo še naprej upirali ,/edu in miru", študentje niso vzeli preveč Iragično: večina študcntov šc vcdno bojkotira pouk. Med študenti in uni-vcrzitetnimi oblastmi je čedalje več nasprotij. Grški študentje so po ostrem apelu predscdnika Papado-pulosa, naj prenehajo ž ,jiemiri", zahtevali pravico do svobodnih štu- dentskih skupščin na univerzi; bili pa so izigrani s strani samih univerzi-tetnih oblasti: skupščine so bile ta-koj po njihovi vrnitvi v predavalnice prepovedane. Zato so študentje na-daljevali bojkot in zdaj odločno vztrajajo pri svojih zahtevah. Nezadovoljstvo v Grčiji v zad-njem času očitno raste. Niso samo študentje tisti, ki protestirajo. Gr-škim oficirjem verjetno poganjajo sivi lasje. Po zadnjih poročilih je 25. marca policija na zahtevo univerzitetnih oblasti napadla okrog 1000 študen-tov, ki so bili zabarikadirani v stavbi pravne fakultete. Prišlo je do spo-pada, v katerem je bilo ranjenih 12 študentov in 11 policajev. AE ŠTUDENTSKI TEDEN V času od 16. do 23. aprila l»odo IO SS LVZ in izvršni odbori Skup-nosti študentov fakultet, akademij in študentskih pokrajinskih klubov organizirali več javnih tribun, okro-glih miz, športnih tekmovanj, štu-dentskih prireditev . . . pod skupnim imcnom študentski teden. Središče dogajanja bo v študentskem naselju. Prcdvideno je tudi sodelovanje spccializiranih organizacij ter akcij-skih odborov. ki bodo nastajali pred študentskim tednom ali pa med njim. Predvideno je tudi sodelovanjc študentskih predstavnikov in štu-dentov iz drugili univerzitetnih in visokošolskih centrov v Jugoslaviji. Po študentskem dnevniku 1 K sretfo, 6. marca 1973, je bil po nekajmesečnem premoru sklical dntgi sestanek asistentov in stažistov, članov ZK na naši univerzi. Prisotni smo obravna-vali odmeve na prvi sestanek oz. na teze, ki smo jih takrat obrav-navali odmeve na prvi sestanek oz. na te.ze, ki smo jih takrat poslali v javnost, predloge o ureditvi statusa asistentov, sta-žistov in podiplomcev, kot jih nakazuje prihodnji razvoj uni-verze, in načrtc v zvezi s tem. Sklad Borisa Kidriča je predla-gal ustanovitev kluba stažistov pri raziskovalni skupnosti SRS, zato smo preudarili tudi ta predlog in ga sprejeli. Tudi o skupščini asistentov in stažistov L VZ je bil znova govor. Tokrat sta v razpravi sode-lovala tudi predstavnika raz-iskovalne skupnosti SRS in taj-nik univerze. Odmec na naša stališča je bil v glavnem ugoden in so jih pod-prli povsod, kjer so jih le obrav-navali. UK ZKS je namreč skle-nil, da se morajo ta stališča ob-ravnavati v vseh učiteljskih organizacijah ZK, naš predlog pa je bil, da jih obravnavajo tudi PZS-ji fakultet in univerze. Na sestanku je bil govor naj-več o predvidenih spremembah statusa asistentov, stažistov in podiplomcev sploh. O tem bo govoril verjetno dokument CK ZKS, ki bo kmalu šel v javno razpravo (Teze o razvoju viso-kega šolstva), pri katcrem v ve-liki meri sodelujejo tudi uni-verzitetni delavci. Podobne za-misli sc pojavljajo tudi v pti-pombah skupščinske komisije za pregled statutov fakultet in univerze na predložene osnutke teh statutov. Če dodamo še načrt razvoja univerze, ki ga je dal v javnost center za razvoj univerzc, potem imamo kar tri predloge za reformo univerze; torej nam načrtov ne manjka. Največ pozornosti smo po-svetili prndlogom, da se sploh ukine sedanje rangitanje podi-plomcev na štipendiste, stažiste in asistente in da se uvede ena sama katcgorija - asistenti. Podiplomski študij bi tako po-stal delovni status. Vsakdo na podiplomskem študiju bi moral biti v rednem delovnem raz-merju v delovni organizaciji (v industriji, družbenih službah ali na univerzi), pri čemer bi mu morala ta organizacija dati čas za študij in ga ne obremenje-vati, oscbni dohodek pa bi mu izplačevala raziskovalna skup-nost SRS. Tisti, ki bi ostali ria univerzi, bi si delili tudi ne-katere pedagoške obveznosti, in po dokončanem študiju (ma-gisteriju ali doktoratu) bi se lah-ko potegovali za učiteljsko mesto. Pri tem bi bilo treba omejiti čas asistenture za tiste, ki so že doktorirali, a še niso dosegli habilitacije, kajti danes je na univerzi preveč ,,večnih asistentov". Seveda se je ravno tu sprožilo vprašanje umetnega zadrževanja hubilitacij in pri-merov, kjer habilitacija asi-stenta za določeno delovno mesto ni možna, ker je že za-sedeno s sposobnim predava-teljem. Res pa je, da so v neka-terih republikah že uvedli po-dobne sklepe. Za habilitacijo bi se lahko potegavali vsi, ki imajo oprav-Ijen podiplomski študij, torej tudi ,,industhjski asistenli". Vsakemu študentu, ki konča študij bi moralo biti zagotov-Ijeno delovno mesto v družbi, tako da ne bi ostajali brez dela tisti, ki ne bi uspeli na univerzi. S tem bi se omogočilo moč-nejšo povezavo med univerzo in ostalo družbo. Toda tu je veliko ovir na obeh straneh. Neurejen podiplomski študij, neurejena in ponekod sploh še nezačeta sistemizacija delovnih mest one-mogočaia uresničitev teh želja na univerzi. Gospodarstvo in družbene službe pa težko po-grešajo vsakega svojega dela\>ca in jim ne odobrijo rade študij-skega dopusta. To bo urejeno šele takrat, ko bo sistemizacija delovnih mest zajela tudi gospo-darstvo in družbene službe in bo natančno predvideno, kakš-no izobrazbo zahteva določeno delovno mesto oz. kakšno ka-drovsko zasedbo potrebuje. Reforma univerze se v vsakem svojem korenitejšem koraku veže na reformo družbe. Uspeš-ne reforme univerze ne bo, do-kler ne bo družba zahtevala odt vsakega svojega člana čim višjo izobrazbo in mu jo tudi omo-gočila in dokler univerza ne bo prenehala biti institucija elite, ki omogoča reprodukcijo so-cialno privilegiranih slojev ali razreda. Vendar so nekateri nujni ukrepi izvedljivi, predvsem tisti, ki zahtevajo spremebe na sami univerzi, ki defansko zaostaja za potrebami časa. Tako je nujna vključitev vseh podiplomcev, ki delujejo na univerzi, v delovni in samoupravni proces. Ta tež- nja se seveda pokriva z zahtevo po sodelovanju v upravljanju na univerzi vseh doselujočih (štu-dentov in učiteljev). Posebno neurejen je položaj podiplom-cev, ki še nimajo magiserija in se dele na štipendiste in sta-žiste, a so te kategorije celo pravno napačne. Nujno je treba izvesti siste-mizacijo in povsod, kjer manj-kajo ustrezni kadri (asistenti in učitelji), nastaviti ustrezne Ijudi. Vnaprejšnja habilitacije asistentov je tudi dvomljiv ukrep, še bolj pa pravica do pre-davanj, če jo komu intemo pri-zna kaka fakulteta. Strokovni sudelavci brez ustrezne znan-stvene stopnje ne bi smeli pre-davati na sistemiziranem mestu. Vse to so nadomestki za sivar-no izpeljavo sistemizacije. Treba je urediti ves po-diplomski študij, posebno je pereče vprašanje specializacij, ki se ponekod pojavljajo kot za-mena za magisterij. Nekateri so menili, da bi jih sploh morali odpraviti, saj so povečini neza-dovoljive. Na podiplomske, ni-voju bi morali še posebej orga-nizirati interdisciplinarni študij, toda le če bo kvaliteten in učin-kovit. Na vsak način je treba ukiniti vse posebne predpravice, ki slone le na formalnem pri-znavanju določenega statusa in ne izvirajo iz dela. Toda ta vpra-šanja so bistveno univerzitetne narave in ne le fakultetne za-deve. Tudi s sistemizacijo še niso rešena poglavitna ka-drovska vprašanja, saj se ukvarja le z zaposlitvijo nujnih, že ob-stoječih potreb po kadrih. No-bena fakulteta pa še nima iz-delane dolgoročne analize ka-drovskih potreb in razvoja sploh. Tako tudi univerza kot celota ne more ničesar pro-jektirati na tem področju. Asi-stenti bi se morali zavzeti tudi za reševanje teh nalog. Prav tako fakultete in uni-verze nimajo napravljene ana-lize položaja podiplomcev, sta-žistov, asistentov in strokovnih delavcev. Vemo le to, da je ta položaj od primera do primera drugačen (odvisno odfakultete, katedre ali celo profesorja). Zato smo se zavzeli za nujno izvedbo take analize stanja, ki naj se opravi na fakultetah in zbere na univerzi, kjer bi ana-lizirali celoto. Toda hkrati s tem smo tudi ugotovili, da na vsej univerzi ni nobenega orga-na ali človeka, ki bi lahko danes opravil to delo, sami ga pa brez TRIBUNA, študentski list. Izdajo 10 SS LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije l/II - 86. Telefon 21-280. Tekoči račun 50101-678-47420. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Letna naroč-nina 25,00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Opro-ščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1 /72. UREDNJŠTVO: Miha Avanzo, Rado Lipovec (glavni urednik), Neva Mlakar, Marjan Pupgartnik (odgovorni urednik), Edo Stefančič (likovni in tehnični uiednik), Vinko Torkar, PavJe Zgaga - Lektor: Bora Zlobec-Jurčič - Ko-rektor: Vera Klcmenčič - Tehnični sekretar: Črt Prinčič. IZDAJATELJSKI SVET: Jurij Avčin, Božidar Debenjak, Nevenka Dolgan, Pavel Gantar, Franc Jakopin, Jure Mikuž (predsednik), Boris Muževič, Primož Žagar. pomoči univerze tudi nismo zmožni opmviti. Podobno bi bila potrebna tudi analiza možnosti za zapo-slovanje kadrov, ki končajo uni-verzo in gredo ,,v prakso". Ta analiza bi morala zajeti diplo-mante vseh stopenj in bi morala biti vseslovenska, zato presega zgolj univerzitetno domeno. Le-ta bi daiu dobre podatke o učinkovitosti univerze in o stro-kovnosti v naši gospodarski in širši družbeni praksi. Da bi izenačili osnovne pra-vice in dolžnosti asistentov, bi morali postati enakopravni de-lavci in ne le sodelavci, kot je bilo to pojmovano dosedaj. Kot primer smo pozdravili statut reške univerze, ki priinava le fa-kultetne delavce z različnimi strokovnimi nazivi. Pozdravili smo predvideno zgraditev stanovanj za po-diplomce, ki naj bi bila kon-čana letos oktobra. Toda skromnih 30 stanovanj še ni re-šitev socialnih problemov, ki tias tarejo. Kdaj bomo gradili kaj za asistcnte, ni znano, če-prav je to nujno. Podobno smo pozdravili tudi ustanovitev ,,znamtvene knji-garne", ki bo prodajala domačo in tujo strokovno literaturo po nizkih cenah in ki bo skrbela za poceni razmnoževanje te lite-rature. To je pomemben pri-spevek k odpravljanju po-manjkanja strokovne literature na univerzi. Sklepi sestanka so bili tile: - Zavzemamo se za ureditev statusa podiplomcev (stažistov, štipendistov in asistentov), kot je bil v glavnih črtah podan zgo-raj, ker vodi v študij kot delovni proces. - Zahtevamo izdelavo ana-lize stanja (stažistov, asistentov itd.) na fakultetah in univerzi. Zato bi se moral na univerzi najti nekdo, ki bo to sposoben izvesti. Nezadovoljni smo s tem, da na rektoratu in tajništvu uni-verze dosedaj ni bilo človeka, ki bi se ukvarjal s položajem po-diplomcev, zato zahtevamo, da se nekdo ukvarja s tem. - Podpiramo ustanovitev kluba stažhtov L VZ pri RSK. Skupaj s posebnim odborom, ki bi ga izbrali tam, bi morali na-črtovati dejavnost. - Povečati je treba našo de-javnost v okviru sekcije visoko-šolskih učiteljev, ki dosedaj sploh ni zaživela. Tu bi morali sodelovati vsi podiplomci in ne le asistenti. - Če ne bi mogli dovolj organizirano podati in obrav-navati naših predlogov v tej sekciji, bi morali organizirati skupščino asistentov in staži-stov L VZ, ki naj bi ostala nekak začasen samoupravni organ ,,podiplomcev dokler se ne ure-di sedanje stanje z novimi sta-tutifakultet in univerze. ANDREJ VLE V novembru leta 1972 so se 10 SŠ ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov in izobraževalna skupnost Slovenije (ki je ariketo financirala) odločili ponovno izvesti anketo o življenskih stroških študentov v Ljubljam in Mariboru. Gre že za drugo aiiketo te vrste v treh letih. Argumente prve analize so namreč upoštevali pri sprejemanju družbenega dogovora o štipejidiranju in krediti-ranju. Z drugo aiiketo stojimo z enakimi argumenti pred istimi vrati. Življenjski stroški so se namreč vpraksi povečali bolj,kot je družbeno priznano, in valorizacija štipendij neprestanim spremem-bam ni mogla slediti. Družbeni dogovor o kreditiranju in štipendi-ranju naj bi zagotovil minimalni znesek štipendij in posojil. Namen ankete je bil opozoriti, da življenjski minimum 900 oz. 750-800 din za šolanje v kraju bivališča za šol. 1. 1972 - 73 ne ustreza. Anketa je zavrgla domneve, da so življenjski stroški študentov tehniških ved višji od stroškov študentov družbenih ved in da se stroški večajo z letnikom študija. Potrdila pa je domnevo, da živ-Ijenjski stroški v Ljubljani iii Mariboru niso enaki. Stroški študen-tov, ki stanujejo v študentskih domovihrse razlikujejo od stroškov, ki jih študent ima, če stanuje pri zasebnikih ali doma. Največji del sredstev porabijo študentje za potrebe (hrana, obleka, obutev, sta-novanje), za nakup študijskih pripomočkov, kulturo in rekreacijo jih stane le malo. Od 1700 študentov, ki so bili povabljeni k sodelovanju, se jih je odzvalo 488. Vzorec je 3 % in je reprezentativen (struktura anketi-rancev se sklada s strukturo slovenskih visokošolcev po kraju štu-dija in letnika). Podatki za LVZ: stanovati v študentskem naselju je še vedno najceneje. Toda bruc zelo težko dobi prostor v njem. Od vseh brucov jih je v študentskih domovih le 16,6 %, pri zasebnikih 32,5 % in doma 35,1 %. V študentskih domovih je najvec višjih letnikov. Nižja cena, čeprav le za nekaj starih tisočakov, pomeiii mnogo, in to ne le peščici ljudi. Urejeno stanovanjsko vprašanje pomeni uspeh pri študiju. Pri absolventih se struktura študentovega bivanja močno spremeni. V študentskih domovih jih je 313%, 53,1 % doma. Pri zasebnikih stanuje 9,4 % absolveutov. Študent v Ljubljani porabi na mesec povprečno 995 djin, v Mari-boru pa 901 dinar. Povedali smo že, da se stroški ne večajo z letnikom študija. Torej je odmera štipendije po letnikih ali celo večja možnost zanjo v višjem letniku neargumentiraiia. Brucem primanjkuje štipendij in posojil, imajo manjše možnosti za stano-vanje v študentskih domovih, pritiska jih selekcija. Za stanovanje, hrano in obleko porabi študent 80 % mesečnega dohodka. IOLVZ predlaga, naj bi imele revalorizirane štipendije izenačen znesek za prehrano: ta znesek naj ustreza ceni hrane v študentskem naselju, ki je miiiimalna. Treba bi bilo.tudi čimprej raziskati vzroke,zakaj se tako malo študentov hrani v študentskem naselju. (Mimogrede: vsak četrti moški študent ne služi vojaškega roka). Poraba sredstev za nakup učnih pripomočkov, kulturo in rekreacijo je v povprečju nenavadno nizka, saj za to marsikdo nima denarja. Bruci edino navdušeno kupujejo učne pripomočke. Kolikšna je cena kiijig, do-bro vemo. Izračunano povprečje porabe sredstev za študijske pri-pomočke je 60 din, za kulturne potrebe (maksimum dosegajo Ljubljančani - 79 din), šport in rekreacijo pa 30 din. To so torej v grobem zneski, ki jih porabijo študentje v Ljubljani.. Moramo pri-ziiati, da so pod življenjskim minimumom. Višje zneske pa dobimo, če izhajamo iz dejanskih potreb. Prav te dni so izvedli anketo v domu študentov v Mariboru. Po njej znaša mesečna poraba 1200 din. Anketa naj bi opozorila podpisnike družbenega sporazuma s Šti-pendiranju in kreditiranju ter hkrati širšo družbo o nujnosti revalo-rizacije štipendij in kreditov. Ta naj se izvede čimprej. NM NOVA IN NOVA FAKULTETNA GLASILA Dogaja se nekaj, kar je osupljivo, presenetljivo, nekoliko nemo-goče. Katera fakulteta je še brez glasila? Raje naštejmo tiste, ki jih imajo: na filozofski Fifak, na pravni PF, na FSPN Razmerja, na ekonomski ČEr na medicinski imajo pravo revijo Medicinski raz-gledi, arhitekti izdajajo AA, na FNT pišejo matematiki in fiziki svoj List, kemiki Informator, študentje tekstilne tehnologije pa Taft;na strojni so te dni izdali prvo številko svojega časopisa Dogajanja, svoje glasilo pa imajo tudi študentje pedagoške akademije. Ome-nimo še Težko sapo, časopis komunarjev v domu FSPN. Mogoče sem še koga pozabil, toda kaj, ko nam vse fakultete ne pošiljajo svojih glasil. Prvi spomladanski vetrovi so zanesli v našo redakcijo le kupček novih številk. Poglejmo nekatere. DOGAJANJA. Kar tako, iznenada, brez napovedi je zagledalo beli dan tudi glasilo strojnikov. Kot piše v uvodniku, naj bi bil poglaviten cilj ,,zainteresirati študente za delo na področju samo-upravljanja." Strojniki, od katerih se doslej ni pričakovalo kakšne posebae aktivnosti. so tako prijetno presenetili. Preberemo lahko pogovor z dekanom fakultete,ki zajema problematiko ,,iiezaintere-sirauih študentov", fakultetne organizacije in vlogo novoga glasila. Potern beremo o štipendiraiiju, (ne) samoupravljanju ua fakulteti, najdemo kaj informacij, na koncu pa še kulturo, prebcremo pesmi-co in še dve ,,lahki" straiii. Naj še pripomnim, da so Dogajaaja tehnično verjetno najboljše glasilo. TAFT. V začetku niarca so tudi tekstilni tehnologi izdali prvo številko svojega glasila. Njegova poglavitna vloga naj bi bila (po uvodniku v prvi številki) informiranje študentov o dogajanjih na fakulteti. Prva številka informira svoje bralce predvsem o šahov-skem turnirju na fakulteti.ostal pa je tudi prostor za razmišljanja o pogojih študija na fakulteti, za razmišljanje ,jednoga' brucoša" o vsem, kar je doživel in kar ga še čaka, no, pa še kaj bi se našlo. INFORMATOR študentov kemije praznuje prvo leto izhajanja. Nova, marčevska številka je tehnično,pa tudi vsebinsko izboljšana. Je informator v pravem pomenu besede,izredno privlačna tema je še šport, najdemo pa tudi ,,resno" branje, kot se temu reče. LIST št. 6. Daleč dol na Viču skupinica matematikov in fizikov neumorno pripravlja svoj časopis. Skoz in skoz je nekaj samosvo-jega, in ljudje znajo pisati vanj. Glavna tema je tu reforma študija oziroma razmišljanje in analiziranje možnosti zaiiio. ČE je po štirih mesecih spet izšel. Poleg informacij o delu študentskega sveta in ,,zabave" na zadaji strani prinaša še nekaj zanimivih člankov, ki s svojo vsebino postavljajo ČE med najboljše fakultetne liste. Sindikalnost, ki je predvsem na delu v ostalih li- stih, tu včasih presegajo poskusi razmišljanja o situaciji študent-skega gibanja, družbenih problemih in študentski problematiki v širših okvirih. FIFAK ali FUCK ali FRIFAK ali FRYFAK (najdemo še vrsto drugih z roko izpisanih naslovov: urediiištvo išče novo ime!) je izšel kot napoved in material na drugo letno skupščino FF. Ob-enem je to ena najobširnejših številk. Problematika se razteza vse od ljubkih zajebancij, razmišljanj o študiju in fakulteti do razprav-ljanj o študeutskem gibauju in napada na naše, študentske funkcio-narje (ki ga ,,Tribuna ni hotela objaviti"). V tej številki je objavljen tudi predlog statuta Skupnosti študentov FF. Ta številka je ena zanimivejših, vendar vsa jeza in upravičeno razkrinkavanje sindika-listične študentske zavesti (personificirane v študentskih ,,oprav-nikih" - izraz iz Fifaka) poleg kritike takega stanja še ne ponujajo nikakršne drugačne alternative (kar je v marsičem pokazala tudi zadnja skupščina). Zanimiv pa je tudi razpis za študentsko pisanje (glej str. 20), ki utegae privabiti nove pisce in nove teme.Toda že sedaj je Fifak eden redkih listov, ki ga od začetka do konca ne popišeta dva ali trije ureduiki. Naj omenimo še eno novost med študentskimi mediji. To je ŠTUDENTSKI DNEVNIK ki ga izdaja IO SŠ LVZ in ki obljublja, da bo izdatno skrbel za informiranje ljubljanskih študentov o do-gotkih na univerzi. Izhaja vsak delovni danT dobite pa ga lahko na fakultetah. Težko bi bilo podati oceno na samem začetku njego-vega izhajajija, lahko pa pozdravimo idejo. Po prvih nekaj številkah pa bi tudi že lahko dejal, da dvo ali trivrstične informacije o obi-skovanju in poguvarjanju študentskih funkcionarjev med seboj in z drugimi ne bodo nikogar kaj preveč informirale. Tako širokega razrasta študentskih medijev ni še pred kratkim nihče pričakoval. Poleg fakultet, kjer so glasila ,,tradicionalna" stvar, se zdaj pojavljajo še tam, kjer so kakršnekoli ,,obštudijsKe" dejavnosti (take, ki ne vodijo neposredno k diplomi in statusu ,,intelektualca") vedno izostajale. Glasil je zdaj že toliko,dajim je kar težko sproti slediti. Ugotoviti pa moramo pretežno sindikali-stično usmeritev večine teh listov, kot tudi to,da jih večina izhaja samo po zaslugi redkih zagrizencev (kot to ugotavljajo samo ured-ništva na nekaterih fakultetah). Obstoj takega števila fakultetnih listov sicer ponuja možnost za kreacijo odprtih in kritičnih štu-dentskih medijev, za nov tip komuniciranja, vendar predstavlja po-goj za kaj takega tudi atmosfera na samih fakultetah, ki pa je - kot se medsebojno prepričujemo — kaj klavrna. PAVLE ZGAGA ¦\ FSPN nolitične vede tisku central- ili, da ne daje centrom, pre- -aterim profe- ikcionalistično usmer- > »»¦/. >»imerne fakul- kulteteje bilo ¦retariata tov. cto zgofaj na- icnko na šiu- -tiki. M»d >.p- ¦ni profesorji obsi JVIC Jruge go-fredno oiuc-FJenkn vodat i s nnirali o dog< .....¦•¦•¦•¦ nafa/uu-i-n nerncga reda: >mirejem (oz. se- skupščine je povzcl Skerjanc. Povedal ,,mitej(; domenili, da razmerah na fakuheti dokumenta je se ie udeležih '"', da po-nckateri tem naštct>ali ; pc so njcne iovanju. Na osnovi '¦' ni bilo možno 1 fakulteto in '¦'¦¦'¦¦ ¦¦- ki je cen- U tKunjše pu-*eč bi m^rali — .. Le ogla-~dho črno listn profe-'K ZKS Gojko Stanič ular pa naj bi imeli vsi : se dvomi, juvne raz-kroge. kjer naj bi se " še povedal, da se ' med fakuite to in Utičnegd pritisku iz-iiku je ,,korwfn''~f'i!"> kaicrih člah l. Zatem se jc ui>.*. istju ultcte. Večina prujesorjev liihrj so mcn.ili, da znotraj konflikiov. Obstajajo le manjši kon->sti, kot jo goji fakulteta, nimogoče oiJclovanja, kot pa razbijanja pa je bilo pričokovati, saj si danc pred študena u Žal se nadaljt „ informacij, ki so bile p<> vrgla v golo ohi<>-<''¦">¦ rekanje med š! dclno analizirau ^ sklcpov, ki bi poju Poleg tega, du so v ncpopolne informa dekan Skui vendar ni tako »repričanju, k< Vekdo b() vsc \RHITLKTURO F ]^ SŠ NA ODDEL ?/ čč ustanuvnn ^"uj dun/ega dela in izvršnega odbora Temu Preišnja h:ta ni bilo r nosri. Akcije, ki so si happening Vegova), so / tcrih angažiranih posaii le-teh z oddelka je ! organhiranosti. Zah, j^ . ^ vse priprave za ustanovitev nizuala in povezala študentc vscn / gramom dela, ki ga že pripravlia izvt l>anjem na sejah in prek študentske sku ločanju na šoli. V svoji prvi akciji bo skupnc njihovih pravicah in bo v ta n z izvlečki iz statuta in z rir-.-. iisu> AA, ki naj bi pos: izduii prve letošnje števii Ena od naslednjih nu zvketc, ki naj bi po: zaključki Takimi in / :n z enotn uveljavljan; DRUGA REDNA SKUPŠČINA SŠ FF Za fiami jc druga red dijskem ktu 1972/73. f organizaciji vedno vc Na skupščini <«> prvih tovrstnih elastično delovuu^ dnevnega reda so vc novih članov s tisti stopani v FO Skupšeuu: ic -- vzirujati ti. — zavzemati sc za samoupr ^hrano u> - sodelovati pri reformi štu...... Zaradi težav s prostorom in časom lagano uvedho nekaterih splošnih predtn< t<<>. V diskusiji so se pojavile kritikc, da je de dentskih organih na fakulteti vsc premalo opaznv. i zu, dnevnega reda je skupščina soglasno podprla sklep FO SS v scdanji družbcno-ekonomski situaciji nesmotmo phsptvun k zgraditvi doma v-Kumrovcu. črne sobe u ivim. n/0 V i U 3 vods. ( jt IHO U Ua*u\» PISMO UREDNIŠTVU MANCHESTER GUARDIANA (LETA 1844) Gospod urednik! Že nekaj časa srečavamo na glavnih cestah našega mesta vse polno beračev, ki deloma s svojo razcapano obleko in bolnim vide-zom, deloma z gnusnimi, odprtimi ranami in pohabami na pogosto zelo nesramen in nadležen način skušajo zbuditi sočutje mimo-idočih. Mnenja sem, da človek ne plačuje samo ubožnega davka, ampak tudi bogato prispeva za dobrodelne zavode, da je storil vendar dovolj, da bi imel pravico biti obvarovan takega neprijet-nega in nesramnega nadlegovanja. In čemu plačujemo tako visoke UREDNIŠTVO ,,TRIBUNE" davke za vzdrževanje mestne policije, če človeku ne nudi niti to-liko varstva, da bi lahko mimo prihajaS v mesto in odhajal iz njega? — Upam, da bo priobčitev teh vrstic v Vašem zelo razširjenem listu dala javnosti povod za odpravo te nevšečnosti (nuisance) in osta-jam vdana stužabnica neka dama (Navedeno po l-. Engels: Položaj dclavskega razreda v Angliji; v Marx-Fngcls: Izbrana dela I., Ljubljana 1969, str. 868.) Prinier za novo črno sobo je popolnoma resničen. Žal vam ne boin razkril lastnika in podna-jemnika. Lahko mi popolnoma zaupate, da so vsa dejstva resnična in i. tnamo res živiva v takcm stanovanju. Zato naj primer služi kot provokacija m upani. da bo na to reagiral kakšen meščansko-potrošniški Slovenec kot je bil B. M. Revolucionarna poštenost žal v socialistični družbf ne najde odmeva. To je dokaz družbenega razkroja. Zato je na pohodu potrošništvo in nialomešCanstvo. (Sledi stavek, kije v tako očitncm nasprotju z zakonom o tisku, da ga /e uredništvo cenzuriralo). Prosim, da ne smatrate to pismo z.a anonimno, ker ne bom podpisan. Namesto tega nekaj parol. ,,Svoboda" je svoboda tistega. ki mislijo drugače. Oblast, last, slast, mast Roza Golobnjak Nekateri so se borili zato, da bi nekaj imeli od revolucije, drugi pa zato. da bi rcvolucija nekaj imela od tega. Aragon Mislim, da me razumete, hvala. Načrt razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji DO LETA 1975 Na seji skupščine RISK 16. marca je bil soglasno sprejet prcdlog načrta vzgoje in izobražcvanja v SR Sloveniji do leta 1975. Res malo pozno, toda načrt je rczultat dvelctnih naporov pristojnih institucij, organov in posa-mcznikov in širokc javne razprave, organizirane na najrazličnejših nivojih. Vlaganje srcdstcv v vzgojo in izobraževanjc jc vlaganjc v cnostavno in razširjeno rcprodukcijo, ki pogojujc gospodarski napredek. Humanizacija in gospodarski napredck, ki jo pogojuje, pa sta cilj samoupravne socialistične družbe. Pri planiranju dolgoročnega gospodarskcga razvoja ima planiranje vzgojc in izobražcvanja primarno vlogo, sam tempo razvoja znanosti in tch-nike pa dokazujc, da jc potrcbno planirati razvoj izobraževanja tudi 10, 20 lct prcd dolgoročnim gospodarskim planom. Lahko zasledujemo razvoj in ga tudi nioramo, ki bo temeljil na polncm izkoriščanju sposobnosti slovcnskega naroda. Optimalcn izobrazbeni produkt vsakega letnika mlade generacije naj bi bil: - 15 % akadcmsko izobražcnih, - 35 % z višjo in srednjo strokovno šolo - 35 % kvalificiranih (poklicne šole), - 15 % priučenih oz. specializiranih dclavccv za delovna mesta ozkih profilov. • Če žcleno primeijamo z dcjanjskim (v današnji kadrovski strukturi jc okoli 60% priučenih dclavccv), utcgncmo začutiti, da si želimo preveč. Toda to je zahtcva in nc nazadnje tudi potrcba. PREDŠOLSKA VZGOJA Njen namcn naj bi bil dopolnjevati družinsko vzgojo. Prispevala naj bi k oblikovanju v vseh smcrch. Ceprav se vrtci danes grade množično, je v njih le 13,7 % otrok vsch zaposlcnih staršcv, od tcga jih je le 5,2 % zaradi vzgoje. Mrcža vzgojno-vaistvcnih ustanov inia tudi rcgionalno slabost: koncentriiane so v mcstih in industrijskih srcdiščih, na podcžclju jih ni. Razlikc so tudi v oprcmi in strokovnosti kadra. Lcta 1971 jc bilo v predšolskih oddelkih 23.074 otrok. Ocenjcno je, da dancs potrebujcmoprostora za 50.000 otrok. Vscbinsko programiranje vzgojno-izobraževalnega dcla predšolskih otrok je povezano z otrokovimi potrcbami in intcrcsi, z njcgovim okoljem in samim vzgojno-izobraževalnim programom. Dobra trctjina kadrov kvalifikacijsko nc ustrcza. Strokovno usposobljenih delavk jc 1252, 437 pa nekvalificiranih. Že tako slabo kvalifikacijsko scstavo pa šc poslabšuje njihova regionalna po-razdeljenost. Lcta 1975 nam bo primanjkovalo 700 vzgojiteljic. OSNOVNE ŠOLE Današnja osnovna šola je z vidika življcnjskosti in potreb v prihodnosti zelo neučinkovita: - osip gencracije je*35 %, - vcčji jc osip mcd fanti kot dckleti, - mnogo vcčji je osip delavskih in kmcčkih otrok kot otrok višjega so-cialncga statusa, - višji jc osip v manj razvitih občinah, - šolski uspch ima večji koeficient soodnosnosti z izobiazbo staršcv kot z intcligcnčno stopnjo otrok. Po drugi svetovni vojni je bilo sezidanih 274 šolskih poslopij. 36 % šolskih poslopij jc še iz prcjšnjega stolctja. Ustrczne izobrazbe nima 1,9 % učiteljev razrednega pouka in 35,5 % učitcljev predmctnega pouka. Stcvilo diplo-niantov na pedagoški akademiji ne daje možnosti za izboljšanjc tega stanja. Vsak pcti učitclj v osnovni šoli še naprcj nc bo imel ustrcznc kvalifikacijc. Ce poglcdamo strukturo učiteljcv z ncustrezno izobrazbo po starosti, smo ncprijctno prcscncčcni: 49 % z neustrezno kvalifikacijo jc učiteljev, ki imajo za sabo do pct let učiteljevanja, 23,5 % pa 6-10 let. Nckvalificiran kader torcj ni dcdiščina prcteklosti, ampak je posledica prcmajhnc skrbi za nove diplomantc pcdagoških akademij. Družba slabo vrednoti poklic učitclja. Učitclj jc tudi slabo materialno nagrajcvan. Odpraviti bo treba današnjo prakso kadrovanja ravnatcljcv, saj se od njih nc zahtcva takšne izobrazbe kot od učitcljev. SREDNJE ŠOLE V šolskcm letu 1970/71 se je šolalo 55.878 učencev, od tega slaba po-lovica na poklicnih šolah, četrtina na gimnazijah in tehniških strokovnih šolah. Kljub vztrajnemu porastu v vsch šolah, je vpis še vcdno preniajhcn, konča pa jih šolo šc vcliko manj zaradi osipa. Dve petini vseh srednješolcev sta vpisani v prvi letnik. Iz leta v leto se povečuje vpis deklet, t. i. femini-zacija. Odstotck žensk je največji na zdiavstvenih šolah: 94,1 %. Za zdaj to še ni problem. Osip na tehniški srednji šoli je 35,9 %, najmanjši osip je na zdravstvenih šolah: 18,6 %. Poprečen osip na srednjih šolah je 28,1 %. Sred-njc šole lahko sprejmcjo 36.488 učencev. Zanimivo je primerjati ta podatek s številom ležišč v dijaških domovih: 11.390 (dotrajanost domov tu raje odmislimo). Tudi srednje šolstvo ima težavc s kadri. Na poklicnih šolah je 42,4 % neustrezno usposobljcnih učiteljev, na gimnazijah 8,6 %: poprečje za srednje šolc je 19,9%. Še bolje jc primcrjati odstotek učnih ur, ki jih opravijo neustrczno usposobljcni profesorji. Ekonomske srcdnje šole imajo največ, dobro tretjino (36%), takih ur. Najbolj primanjkuje učiteljev za mate-matiko, fiziko in telcsno vzgojo. Kapacitctc srednjih šol naj bi doseglc naslednji optimum: vsakega gene-racijskega lctnika naj bi sc vpisalo 80 %, od tcga dobra polovica v poklicne šolc. Danes še najbolj ustrczajo planu kapacitete giinnazij. Posledice pre-majhnih kapacitct ostalih srcdnjih šol so že vidnc v ncracionalnem razmerju mcd srcdnjcšolskim in visokošolskim štcvilom slušateljcv. Le-to naj bi bilo 5:1, pri nas jc 2,5:1. Do lcta 1975 naj bi sc število srednješolcev povečalo za okoli 4340 dijakov ali 144 novih oddclkov ali 251 novih profesorjev. Občut-no jc potrcbno povcčati zrnogljivosti gimnazij v Pomurju, v celjski in koroški rcgiji: v Ljubljani in na Primorskem pa bo potrtbno zmogljivosti gimnazij preusmeriti v deficitarne smcri srcdnjcga šolstva, Pri poklicnih šoiah se po-javlja lc problcni razporcditve kapacitet. Pomanjkanje vpjsnih mest (400) je oo treba odpraviti v Pomurju in n* Stajerskem. Za službo se izobraženim ka-drom ni treba bati: še vedno je 37 % nepokritih potreb po višjem in visoko-šolskem kadru, 30% pa srednje strokovnem, 16% po kadru s poklicno izobrazbo. Kot dcterminira demografski razvoj Slovenijc, naj bi bD osip v srednjem šolstvu 10-20 %. Od petih abiturientov, ki se vpišejo na univerzo, so 4 gimnazijci in 1 s tehniške šole. Odstotek \pisa v prvi letnik fakultet, ki ni pokrit s prilivom novih maturantov je iz leta v lcto v porastu in jc bil v šol. 1.1970/7144,7%. VISOKE ŠOLL Odstotek odpadlih in nevpisanih študentov izredno narašča (v šol. 1. 1965/66 jebil 48,1 %). Največ teh (vcč kot polovica) je v prvcm letniku. V zadnjcm lctniku jc majhen odstotck vseh vpisanih študentov in diplomira jih malo. Študij se podaljšujc. Vsi ti podatki kažcjo na neuspešnost oz. na neučinkovitost našega visokega šolstva. Podaljševanjc študija neposrcdno vpliva na močan porast stroškov za diplomante in hkrati v delovnih orga-nizacijah primanjkujc kadra s srednjo izobrazbo. Lcta 1968 je študij trajal najdalje na FAGG (7,2 leta), najkrajšo dobo študija pa je imela ekonomska fakultete (5,7 leta). Nezadovoljivo je razmcrje mcd številom študentov in številom pedagoških delavcev. Najvcčje število študentov na enega peda-goškega delavca pridc na ekonomski fakulteti (22,7), najmanjše pa na višji šoli za zdravstvcne delavccv (1). Največ diplomantov na cnega pcdagoškega delavca ima pravna fakultcta (2,5), najmanj FSPN (0,2). Z naraščanjcm števila študcntov postaja ,,učinkovitost" našega visokcga šolstva čedalje bolj očitna - štcvilo diplomantov stagnira. Kratkoročni cflji naj bi bili: vzpo-staviti sistcm poklicnega in študijskega usmerjanja mladine ne gledc na rc-gionalnc in materialne pogoje, dokončati akcijo o usmerjanju in pogojih vpisa na višjc in visoke šole, skrbeti za štipendijsko politiko in širjenje domov, povečati vpis na deficitarne smeri, posodabljati opremo viso-košolskih zavodov, uiesničiti sistematizacijo delovnih mest. Ta naj omogoči boljši stik mcd študentom in učiteljem in naj bo osnova za formiranje optimalnih študijskih skupin, s čimer bi se začeli približevati svetovnemu iazmerju mcd štcviiom pedagoškega kadia in štcvilom študentov, ki je 1:4. Da bi bila rcforma visokega šolstva učinkovita, jo je treba povezovati s spoznanji o rcformi družbe (potrebno je npr. ustaviti emigracijo stro-kovnjakov). Lcta 1975 naj bi bilo 22.500 študentov, 1985 pa 40.000. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ V šol. 1. 1970/71 jc bilo število podiplomskih študentov na ljubljanskih fakultetah v primerjavi s številom redno vpisanih študentov 5,5 %. Bilo jih je 598. Za specializaeijo sc jih jc odločilo lc 13, ostali za magisterij. Rcgionalna struktura podiplomcev je slaba. Vcliko jih je iz drugih republik. Zaskiblju-joče je majhno število diploniantov (v letu 1970 11,8%). Študij, ki naj bi formalno trajal dvc leti, se podaljšuje: v letu 1970 jih je od 59 doštudiralo 40 po več kot štirih letih in le štirjc v dvch letih. Nc nazadnje je tudi starost (okoli 35 let) eden od pokazateljev zaskrbljujoče neuspešnosti podiplom-skcga študija. Razmerje med učitelji in sodelavci je dancs v razvitem svetu 1:4. Ce hočemo do leta 1975 doseči razmerje 1:2, potrcbujemo 1200 novih asistentov. Prej ali slej pa bodo tudi gospodarstvo in dmžbenc službe po-trcbovali tovrstne kadre. Kader našcga visokega šolstva ni ustrezen: 65 % profcsorjcv je starih nad 50 let, 26 % asistentov pa nad 40 let. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Posrcdovati želim nekaj podatkov za tistc, ki se radi trkajo na prsi, da smo Slovcnci najbolj izobražen narod. Lcta 1961 je bilo 64,7 % slovenskega pre-bivalstva brez osnovnošolske izobrazbe. Kvalifikacijska sttuktura je v Slo-veniji slabša, kot velja za Jugoslavijo. Naslcdnji podatki veljajo za leto 1970, v oklepaju za Jugoslavijo: visoko strokovno izobrazbo je imelo 3,6 % (5,0%), višjo strokovno 2,7 (3,6%), srednjo strokovno 12,3% (13,9%), nižjo strokovno 8,5 % (8,4 %), visoko kvalificiranih je bilo 5 % (6,7 %), kva-lificiranih 26 % (235,5 %), polkvalificiranih 15,7 % (13 %), nekvalificiranih 26% (23,7%). V Slovcniji je leta 1969 primanjkovalo 33.036 kadrov z visoko, višjo in srcdnjo izobrazbo, samo v industriji ima premajhno kva-lifikacijo 28,6 % zaposlcnih. Izobraževanje ob delu ob teh podatkih argu-mentira svoj obstoj. Same ekonomske in psihološke zakonitosti razvoja nafc družbe zahtevajo izkoriščanje potencialov tudi na gospodaisko manj in nerazvitih področjih. Z analizo izobrazbcnih produktov po občinah ne moremo biti zadovoljni. Obstoječi obseg in struktura šolanih kadrov nc ustrczata. Čeprav pod na-slovom ,,plan", smo v glavnem navedli obstoječa dejstva. Odkloni dejanskega od planiranega so bili vedno in bodo. Sevcda so posledica določenih vzrokov, in denarja tu nc moremo podcenjcvati. NM POGLED NA ŠTUDENTSKI TISK STUDENT št. 5 ,,Na univerzitetu se sada lakše diše!" Mogoče zato, ker se je poslovil Studentov glavni in odgovorni ured-nik Boško Grbič! Sicer pa, oh, ta spomin! Nekdo je maja-junija lcta 1968 na rdeči uni-vcrzi Karla Marxa dejal: ,,Ceprav so nam odvzeli Studcnta, imamo šc šapirografe!" Kaj bi dejali na to marksisti in leninisti? STUDENTSKI LIST št. 8-9 Dr. Ivan Bukljaš: Četiri dokaza da fakultct nije osnovna organizacija udruženog rada. Kako globoko sino prežcti z ra- cionalistično tradicijo. Polcg do-kazov, da boga ni, imamo končno še dokaz (in to štiii!), da fakultcta ni TOZD. TEDEN MARXA IN ENGELSA NA SKOPSKI UNIVERZI Ob devetdesetletnici Marxove smrti je univerzitetna konferenca ZK Makedonije v času od 14. do 20. marca organizirala Marxov teden. Glasilo makedonskih študentov Stu-dentski zbor je v 6-7. številki obja-vil nekatera od predavanj, ki so jih ob Marxovem tednu organizirale različne fakultete univerze Cirila in Metoda v Skopju. Ob tej priložnosti so ponatisnili Komunistični mani-fest v nakladi 10.000 izvodov. NEKROLOG PROVINCIALIZMU Regionalni interesi in regionalna samouprava naj bi se pokazali v svoji popolni ali čisti obliki, ko se socialni interesi povezujejo s locialno močjo, se pravi z močjo delavskega razreda. Interes tega razreda je, da skozi revolucionarne preobrazbe spremeni svoj po-ložaj, s tem pa sreminja položaj neke regije. Regionalna ideologija se tako razblini, in v ospredfe stopa socialna ideologija, natančneje ideologija delavskega razreda. Ta ideologija je prosta privatnolastni-škega, rentavskega, tehnokratskega, politično-upravno-birokrat-skega, poslovno-birokratskega in reprezentativno-kulturniškega interesa in taka je zmeraj pred očmi javnosti, prezentna, takorekoč transparentna. Kdor je nasprotnik take ideologije, je nasprotnik sploh. Drugačna jc situacija, ko se v proces realizacije ciljev ideologije vrinejo zgoraj našteti ,,sopotniški" interesi in se zmiksirajo v ne-kakšne regionalne interese. To je pravo bistvo provincializma, ki se skriva za avtoriteto raznih institucij in centrov ter oseb, kjer ne-motemo manipulira z raznimi interesi in diktira oziroma definira situadje. Da so taki megleni provincializmi praviloma nosilci raznih izumov in nacionalizmov, nam je pokazala ,,H;yaška pomlad" s svojimi perfekinimi političnimi managerji. Kot je bil Mika Tripalo. ,,Purgerstvo"je le druga vrsta provincializma. Upreti se provincializmu pomeni upreti se sebi. Izničiti v sebi toplo gredo raznih sopotniških interesov, močvirskih strasti, kremžljave ihte, učinkovitega hlastanja. Ko bo naša naglušnost v tej smeri absolutna, bodo provincializmi in njihove spletke prihajali do naših ušes kot lajanje psov. Nihče jih ne bo poslušal, nihče jih ne bo mogel razumeti. To bo smrt politike provincializma. Nemalokrat smo pripadniki univerze, študentje in profesorji, no-silci in borci za socialne interese delavskega razreda, sm6 posre-dovalci med temi interesi in družbo, se pravi socialno-političnim sistemom. Kako se naši ,,sopotniški interesi vrinejo med ideologijo, kako jo oplajamo s svojimi provincializmi, sledi iz narave našega dela. Socialni interes kot konkretna realnost v naših rokah se pre-deluje v znanstveno realnost, se pravi v socialne teorije in v socialno filozofijo. Skozi nadaljnje elaboracije socialnih teorij se nam po-kažejo možna izhodišča in rešitve iz stiske, ki nam jih nalaga ta borba za interese delavskega razreda. Brž potem pa postavljamo cilje, ki jih ponujamo delavskemu razredu in raznim drugim po-srednikom, ter se začenja kampanja za uresničitev teh ciljev. V tem procesu smo dosegli dva učinka: prvič, uspešno smo ločili interese delavskega razreda od njegove socialne moči in drugič, obogatili smo naše znanje in povečali naše privilegije in prestiž znanstvene ekspertize. Ob tem se je v nas izgubil borec za socializem ter se rodil no-vator z vsemi provincialističnimiprerogativi. Postali smo učinkovit člen v mrtvaškem plesu - postali smo uspešni birokrati, krepostni politiki, učinkoviti tehnokrati, žalhtni kulturniki. Vse kaže, da bo naša privatna borba težka in nikoli dokončana. J. KONC NEKAJ INFORMACIJ 0 POLITlCNI SITUACIJI NA FSPN Že od lanskega leta je bilo moč opaziti pritiske CK KPŠ na fakulteto, in debata med fakultetnimi organi in CK-jem je inten-zivno potekala Že od sredine leta 1972. Po 29. seji CK so naenkrat fakulteti očitali funkcionalizem, pozitivizem itd. Ob tem velja pri-pomniti, da se do tega trenutka politične strukture in posamezni tovariši niso odzvali številnim povabilo organov fakultete, ki naj bi služili kot pobuda za pogovore o fakulteti, njenem položaju, ne nazadnje so bila to vabila za tematske razgovore. Zaradi tega se lahko upravučeno sprašujemo, kje pa so bili ti isti tovariši takrat? Zakaj se korekture v našem sistemu opravljajo naenkrat in ne po-stopoma in sproti, kar bi zahtevalo maajšo dozo moči in kar bi nedvomno bolje vplivalo na socialno varnost državljanov in pred-vsem tistih, ki so družbeno aktivni. Ne nazadnje se ob tem lahko vprašamo, ali so tovariši, posebno na začetku svojih napadov, sploh dovolj dobro poznali situacijo, da bi o tem lahko sodili? Vsebina vseh obtožb pa je bila tako nekonkretna in meglena, da je temu primerna verjetno bila tudi obramba, kar so ji na komiteju tudi očitali. Zato so na fakulteti ponovno obravnavali obtožbe, in daiies fakultetno vodstvo teži k uresničitvi konkretnih sklepov.k reorga-nizaciji raziskovalnega dela na ošnovi demokratičnega in javnega razčiščevanja znotraj institucije same. Ugotovljeno je bilo, da je samoupravni sistem morda res premalo poudarien in da so v litera-turi zanemarjeni jugoslovanski avtorji, predvsein teoretični uteme-ljitelji samoupravljanja. Fakulteta je poudarila.da se resno loteva razčiščevanja znotraj sebe, vendar je potrebno Zi.upati komunistom na FSPN, in predvsem je potrebna strpnost — ka,:i fakulteta potre-buje čas, ker zaradi narave znaiiosti ni moč iti v korak s hitrimi političnimi spremembami. Dekan fakultete je jasno povedal, da fakulteta nikoli ni bila eksponent kateregakoli političnega centra in da se ne more v politični situaciji vezati na kakršnokoli osebo. Ta interpretacija pa je bila narobe razumljena, in fakulteti so ponovno očitali, da beži od komunikacij s političiiimi faktorji!? ? ? Ta oči-tek je povezan z očitkom o premajhni povezavi z družbeno prakso, in če se ob tem spomnimo na nov zakon o financiranju šolstva in na osnovo naše ,,proizvodnje" nedvomno politične institucije,nam ne bo težko razumeti, kaj to pomeni, saj se fakulteta že danes ukvarja s f)nančnimi težavami zaradi premajhnega števila diploman-tov, ki diplomirajo. Obenem leti kritika na nekatere kadre, ki niso po marksističnih merilih, ne ustrezajo, dolgo časa pa se ni vedelo, kdo naj bi to bil, in širile so se le govorice o tem ali onem profe-sorju. Nekako pa se je zvedelo, da naj bi šlo za štiri določena imena: Vladimir Arzenšek, dr. Tine Hribar, dr. Janez Jerovšek in dr. Veljko Rus. Vendar je nekaj indikacij, ki kažejo, da je ta se-znam pravzaprav zelo gibljiv in da bi se kaj hitro lahko razširil. Fakulteta je zavrnila vsa aprioristična stališča do reševanja teh pro-blemov in meni da je potrebna možnost obrambe,kajti logika poli-tične bitke se ne more prenašati na status znaiiosti. Po mnenju nekaterih odgovornih pedagoških delavcev pa se v zadnjem času stvari obračajo na bolje in v smer, ki naj bi bila sprejemljiva za vse: demokratično in javno razčiščevanje. V zvezi s tem je bil sprejet tudi akcijski program, ki obsega štiri tematske razgovore na katerih naj bi se videlo, kdo je kriv iii kdo ni kriv, katere obtožbe so resnične oz. izmišljene. Sekretar OOZK FSPN tov. mag. Janez Škerjanc je večkrat poudaril, da nima vesti, da bi brez konkretiiih dokazov kogarkoli vrgel iz ZK ali zavoda. Sekretar UKtov,Gojko Stanič pa je komentiral: ,,Temeljni očitki so kritike o kadrovski politiki in kritika komunistov na fakulteti. Nekateri tovariši so izjavili, da ne bo miru, predno fakulteta sama ne razčisti vseh vprašanj. Edino principielna zahteva naj bi bila, da.se stvari razči-stijo čim bolj demokratično, ker gre za idejne konflikte in kon-kretna politična vprašanja. Stvari je potrebno demokratično in jav-no razčistiti." Nadalje je govoril o tem, da mora to razčistiti sama fakulteta, kajti sicer bo to prisiljen storiti UK, kar pa bi pomenilo krajno nezaupnico komunistom fakultete. In vendar je 12. 3. 1973 dekan dr. Vlado Benko PZS-ju podal ostavko z datumom 1. marec. Kot je pojasnil na skupščini študen-tov dne 14. III. 1973 jo je podal pod vtisom poteka in načina debate na CK: vse stvari, ki so bile izrečene.so imele osebao noto, in o zavodu ni bilo izrečeno nič pozitivnega. In vendar so študentu Slavku Gavranoviču na skupščini na zelo grob način odvzeli besedo, ko je hotel sprožiti vprašanje,v čigavem imenu, kdo koga itd. (Žal je to v zapisniku izpuščeno). In kaj ima to opraviti z demokracijo in javnim razčiščevanjem? Prav imate — popolnoma nič! In ali sedaj veste,za kaj v bistvu gre pri napadih na fakulteto? Ne? Nič čudnega, avtor tega sestavka tudi ne. Odpira pa se drugo vprašanje: Ali ne služijo napadi na kadre,na usmerjenost fakultete in na finančno upravičenost zavoda zgolj temu, da se bo narava zavoda zlepa ali zgrda spremenila spet v politično fakulteto s kvalitetno (ali pa tudi ne) razliko od aekdanje partijske šole in zavoda, ki danes upravičeno nosi ime fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo in je priznan ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v strokovni javnosti izven naših meja? B. BUČAR Idejno politično razčičše-vanje na Ijubljanskih visokošolskih zavodih Izvršni odbor Skupnosti študentov LVZ je na svojem rednem sestanku 23. marca razpravijal o nekaterih vidikih idejnega boja in razčiščevanja na ljubljanski univerzi. Objavljamo nekaj odlomkov iz tega razgovora. Po razpravi je izvršni odbor sprejel ustrezne sklepe. OPOMBA: Pogovor objavljamo neavtoriziran. Avtoriziran je le prispevek Gojka Staniča. Tomaž Kšela: V študentski organizaciji se je po seji sekretariata CK ZKS, na kateri so razpravljali o FSPN, začelo hitro govoriti. Ljudje so začeli širiti vse mogoče dezinformacije. Dobili so eno-stavno občutek, da bo šlo za administrativno poseganje v znan-stvene institucije, in je v prvem trenutku nastal velik preplah. Po dobljenih informacijah stvar ni več tako vprašljiva, gre pa za to, da bo moral 10 premisliti, kako se bodo študentje vključili v te idejne bitke na univerzi in kakšne kriterije postavljamo zanje. Idejni boj je na visokošolskih zavodih nujen, saj je vsako idejno kompromi-sarstvo nasprotno marksističnemu izobraževanju in socialistični usmerjenosti ter angažiranosti univerze. Vendar mora biti sproten, ne pa kampanjski glede na politični trenutek. Jasnoje, da moramo začetek takega boja pozdraviti. V diskusijah smo prišlido tega, da mora biti to javen boj in na strokovni višini, argumentiran. Pri razgovorih smo bili večkrat skeptični do izraza idejno raz-čiščevanje, ker se nam je zdelo, da gre za idejni boj in da izme-njavanje argumentov ni razčiščevanje, pač pa del vsakega res-ničnega znanstvenega in izobraževalnega procesa, ki ne sme biti tuj nobeni visokošohki instituciji. Do idejnega boja in političnega raz-čiščevanja na univerzi lahko pride takrat, ko določene ,,znanosti" in ,,ideologije" povezujejo s centri politične moči, in [e vir nji-hovega obstoja v teh centrih, ne pa v znanosti sami. Ce gre pri govorjenju o idejnem razčiščevanju za to, potem je to treba po-vedati in tako tudi politično delovati, saj bi v nasprotnem primeru lahko trajno škodovali razvoju znanosti in družbenemu napredku. Pri idejnem boju gre za več ravni, ki jih doslej v razpravah še nismo rešili: Ali naj gre na eni strani za pedagoški proces, kjer se predavajo že prjverjene stvari, na drugi strani pa za znanstveno raziskovanje, k/erje treba pustiti, da prihaja do znanstvenih zablod, ki jih seveda ni treba spodbujati, in če do njih pride, jih je treba okvalificirati kot zablode, ne pa reči, da so antisocialistične? Kadarkoli gre za spremembo značaja kakšne visokošolske in-stitucije, in pri FSPN gre tudi za to, morajo pri tem sodelovati vsi družbeni subjekti enakopravno, demokratično. O tem morajo spro-ti govoriti tudi vsi pristojni forumi od pedagoško znanstvenega sveta do študijskih komisij, saj ne moremo reči, da je koncept FSPN samo stvar učiteljev, študentov in komunistov na tej šoli. Gojko Stanič: Precej smo si enotni, da gre predvsem za to, ko-liko je bila FSPN doslej kot celota druzbeno angažirana s svojim znanstveno-raziskovalnim in pedagoškim delom. Ne gre za to, da bi se fakulteta spremenila nazaj v čisto partijsko politično šolo. Kon-kretno politično angažiranost pa se mora seveda doseči na znan-stven in pedagoški način. 29. seja CK ZKS je bila radikalna prelomnica v dolgo prisotnih dilemah: ali bomo šli z vsakim konkretnim praktičnim ukrepom za korak bolj v desno ali v levo. To je bistvo razkola. Ponujane so bile take rešitve: Če imamo danes že toliko kapitalskega sveta, ne bo večje škode, če vpeljemo še delnice. Če ga izkoriščajo vsi, pa izko-ristimo položaj v Jugoslaviji še mi. Konsekvence v političnih strukturah so velike. Pričakovati mo-rate, da bo sedaj prišlo do kadrovskih sprememb v vodstvu sin-dikata, v zbornicu Z novo ustavo bo prišlo do velikih sprememb tudi v skupščini. Doslej se je v forumih bistveno spremenila pred-vsem Zveza komunistov. Naša univerza je pač univerzalna in na njej so prisotni pred--stavniki najrazličnejših idejnih in političnih struktur, tako med štu-denti kot med učitelji. Ljudje, s katerimi se sedaj soočamo, pa niso od včeraj, ampak se o njihovi idejni in praktični usmeritvi ve že dolgo. Danes delajo na univerzi. Do danes svojih stališč niso bi-stveno spremenili. Po mojem mnenju gre predvsem za zelo nekritična prenašanja meščanskih teorij. Gre tudi za lastno ustvarjalno nemoč, da bi iz naše prakse zgradili na konkretnih strokovnih področjih teorijo, ki ustreza samoupravnemu socializmu in da bi iz vseh teh ieoretičnih dosežkov drugače idejno opredeljenih znanosti zgradili na elek-tično, ampak marksistično teorijo. V celoti se ne konfrontiramo z ne vem kakšnimi dosežki znanosti. Prav sinoči smo imeli razpravo s profesorjem Bučarjem na pravni fakulteti, in moram reči, da sem razočaran nad nivojem, ki si ga profesor dovoli v svojem spisu. To vam je dostopno in preberite si. Zdi se mi tudi, da del Ijudi ne pozna naše prakse. Predavajo stvari, ki jih na svoji koži niso nikoli doživell Težko je komurkoli pripisovati slab namen, vendar spise nekaterih ne moreš vzeti dobronameme. Nekateri na univerzi zlahka vse odpuščajo, vendar če bomo nekritični do takih, zelo nesramnih insinuacij in neutemeljenih pavšalnih napadov, se nam to lahko tudi maščuje. Predvsem je razumljivo, da se napada Zvezo komunistov, ki je najbolj angažirana in bojevita do takih nasprot-nikov. Pred nami je najprej razprava o znanosti in ideologiji. Skuša se nam ponujati model tako imenovane nevtralne znanosti, hoče pa se v bistvu izločiti marksiszem in revolucionamo teorijo, odpreti pa pot vsem drugim teorijam. V tem smislu je bilo objavljenih več prispevkov, npr. Arzenškov v Problemih. Zelo hitro se vsako čisto politično zadevo želi razglasiti z znanstveno. Navkljub težavnosti se po mojem da potegniti mejo med njima. Nemogoče je sprejeti, da naj bo družboslovna znanost nevtralna. Če je količkaj vredna, mora biti družbeno angažirana, mora vedeti, kaj hoče dosečL Revoluciji najbolj služi tista znanost, ki ugotavlja kompleksno objektivno resnico, ne pa tista, ki stanje zakriva ali pa ga pači. Drugopodročje razprav je o tem, ali bomo razvijali model samoupravljanja ali model participacije. Na zahodu lahko humanistični in funkcionali-stični model predstavlja napredno stvar, ne more pa je pri nass Poznajo se modeli, po katerih naj bi našo socialno strukturo raz-delili na vodilne in ostale kot na dva enakovredna faktorja in s tem dali vodilnim strukturam še večjo moč kot doslej. Na drugi strani pa bi pristali na teorijo, da je naša družba absolutno razredna, razklana in da jo je nemogoče voditi integralno. Ta model se nam ponuja zelo vztrajno predvsem v imenu večje odgovornosti. Tretje področje, kjer so stvari odprte in mi osebno niso znane, je čisto filozofsko področje, kjer se pač sprašujemo, kdo sploh je še marksist in kdo ni. Ce bi naši učitelji bili navajeni odprtih konfron-tacij in ostrega nastopanja, bi bila vsa ta protislovja videti precej bolj normcdna in se ne bi bilo treba vmešavati od zunaj. Na žalostje odprtih konfrontacij malo, kuloarske politike pa še veliko. Med FSPN in CK je prišlo do večjega nezaupanja takrat, ko so začeli sprejemati na fakulteto Ijudi, s katerimi se nismo strinjali. To nezaupanje je treba kako presečl Veliko pričakujem od pogovorov na fakulteti. Na 29. seji CK je bila v referatu fakulteta omenjena samo z enim odstavkom. Po nfef je bilo na fakulteti več sestankov aktiva ZK, učiteljev, ki so skušali priti do skupnega izhodišča. Sledilo je nekaf konkretnih akcij, npr. razprava o poučevanju o problemih samoupravljanja. Ugotovili so precej praznin. V teku je tudi reorganizacija raziskovalnega dela. Vendar še po enem letu in več, ko smo na konferenci ZK na sami fakulteti opozorili, da ni pravega idejnega boja, ni prave konfrontacije. Preveč je izmikanja. Diferenciacija se je začela lani junija v zvezi z nostrifikacijo ma-gistrske naloge, ki je vsebovala elitistična izhodišča in tudi ni bila sprejeta. Organizacija ZK in fakulteta se bosta na osnovi lastne celovite ocene odločili za ustrezne ukrepe. Ne bomo odstopali od stališč, ki sem jih izrekel v referatu, ko smo na 28. sefi CK ZKS govorili o politični situaciji na univerzi Na prihodnji univerzitetni konferenci bomo poskušali postaviti kriterije še bolj konkretno. Gre pa za politično oceno na sami fakulteti. Kar se tiče vključevanja študentov v te razprave, menimo, da moramo gledati na strokovnost razprave. Zato bomo vabili vsaj študente,' predstavnike letnikov. Narejeni bodo zapisniki Za-vzemamo se tudi zajavno objavo teh razprav. Mislim, daje$rav, da se na kak način vsebina teh polemik reproducira po letnikih. To bo izredno koristno za angažiranost študentov. Marjan Pungartnik: Končna posledica teh razprav, kdo je ustre-zen in kdo ne, bo verjetno ta, da bodo morali nekateri iti ali pa se bodo uspešno samokritizirali ali sprejeli kritiko. Toda vprašanje moramo postaviti veliko širše. Gre za položaj družboslovja in zna-nosti sploh. Poznamo usodo sociologije v Sovjetski zvezi, ki ni prišla med marksistične in s tem tudi znanstvene discipline tako dolgo, dokler ni nastopila potreba v političnem sistemu, ki je po-stal očitno anahronističen in so ga spremljali socialnodemokratski adaptacijski elementi, kot je bil recimo Hruščov, ko je končno poskušal vpeljati zakonitost v državi. Enako usodo je doživela tudi ,,modemizacija"drugih znanosti, kar profesor Majer v svoji knjigi o strukturalizumu odpravlja enostavno s pozitivizmom in se omejuje na osebno konstatacijo. Torej ne gre za različne teorije, ki da se ,,prenašajo" od koderkoli, ampak za našo domačo stvarnost, ki reproducira neko pozitivistično znanost. Razčiščevanje v poli-tičnem ne le da nima zveze z marksizmom, ampak tudi bistveno ne razrešuje situacije. Druga stvar je pozitivizem, v katerega so padle naše akademske vede: sociologija, filozofija. Tudi tega ne moremo razrešiti znotraj političnega, kot pretendira tisti predlog kriterijev za izvolitev in ponovno izvolitev profesorjev. Najbulj mu zamerim to, da se v tako parcialni obliki pojavlja kot vprašanje, ki ga je Marx v Kritiki Heg-lovega državnega prava postavil kot vprašanje kvalifikacije državne birokracije, da lahko v oblasti participira. Torej negre za to, za kaj se nekdo izreka (kar lahko opredeli samo marksistična kritika, ne pa bledo poigravanje s pojmi), za participacijo ali za samo-upravljanje, gre za družbcne procese, ki nekega znanstvenika po-stavljajo v položaj tako ali tako izobraženega (kvalificiranega) in s tako ali dnigačno politično karakteristiko državnega uslužbenca. Izključno znotraj političncga. Zelo pomembno je tudi, da danes nc ugotavljamo samo tega, kdo zastopa marksistične postavke in kdo nc. Opozoril bi na dej-stvo, da se na FSPN še zmeraj predava diamutovski koncept marksizma, in je Hrihar navdušil študente s svežino, ki je nckateri drugi niso sposobni. Tudi Ziherl se omejujc skoraj na čisti histrori-cizem. Študentje na FSPN so šli 'še skozi šolo ,.treh izvirov marksizma", kar so kritiki diamata že zdavnaj zavrgli. Do kake marksistične polemike ne more priti, če za vprašanjem riastavitvc nekega novega učitelja filozofije stojijo monopolistični interesi ko-legov. Drug problem so študentjc na FSPN. Bil sem na konferenci ZK, na katcri so študentje sprejeli sklepe profcsonkega aktiva. V njih se je študentom dalo jasno vcdeti: Mi, profesorji, smo vam dodelili to nalogo. in zdaj fnnkcionirajte znotraj nje! Nihče od študentov se tcmu ni uprl. Krivdo vidim v študijskem procesu na celi univerzi, ki jv takšcn, da lahko pride do marksističnega izobraževanja samo v konflikfnih situacijah. To sem videl še poscbej v zadnjih letih, ko se jc mcd študeuli diskrcditirala ccla vrsta projesorjev, ki so bili no-silci inorcicij v marksizem, politično pa so dclovali izrazito kastra-cijsko. Študcntc so spustili naprej, da bi ostali, kot je rekel Švarc na skupščini FF, center. FSPN je poleg tega zelo mlada, in se kakšna trdncjša in tra/ncjša točka, kjer bi se študentjc vključili v znanost, šc ni izohlikovala. Študcntjc sc tako samo učijo in kot kritehj za sroje znanjc sprcjcmajo profcsorjcvo znanje. Dvomim, da bi mcd študenti na FSPN lahko prišlo do resnično širokc razpruve, dvo-mim pu p<) nckatcrih rezultatih, ki jih kažejo Razmerja alipa Težka sapa. Politično delovanje 10 bi bilo trebu prenesti na to fakulteto. Nikukor nc smcmo hiti brcz interesa za to, kur se na fakulteti dogaju. Marko Globevnik: Stv.ir hi razširil še bolj. ldcjno ruzčfščevanje je potrclmo razširiii na drugu področju. Nekateri Ijudje sc ščitijo s svojimi junkcijami in sc zupirajo v kroge, ki so krogi lažnih avto-ritet, na kuterih r znanosti tudi uspevajo. Med vodilnimi na Ijub-Ijanski univcrzi je velik odpor do samouprave. Z njihove sirani nam jc bil v Catežu ponujcn model participacije, in mislitn, da jc bilo prav, da smo ga takrat ostro zavrhili. Med šludcnti se o tcm idejnem razčiščcvanju že sliši, da je to politični pritisk. točneje pritisk purtije na določcne Ijudi. Cudim se temu, kako so Ijudje proti takemu pritisku, su pu za pritiske štu-dentov, ki so včasih zelo nevljudni, resnično nevljudni, nezreli, otročjl. Bilo bi sc dobro pomeniti, za kakšne pritiskc smo, če za pritiskc sploh smo. Mislim. da nismo in du gremo v konfrontacije. V konfrontaciji je potrebnu imeti dve dovolj močni strani. Bojim sc\ da jc na naši strani dejunsko premulo Ijudi, mogoče tudi zaradi zclo starcga sistema širšcga izobraževanja, ki bi bili zmožni iti v tako konjrontacijo. Mogoče ne pretinivam, če rečem, da je 80 odstotkov štiidentov strahovito naivnih in se jih da strahovito lepo obrniti. Na pravni fakultcti imamo krasne primere nekritičnega ohčudovanja. Šc o problemu zaprtih krogov, ki so povezani z eli-tizmom: Bojim sc, da gre pri njih do neke mere tudi za blefiranje, za neko kvazi znanost. Mislim, da je eden izmed zelo lepih pri-meruv Ijubljanski profesor Pirjevec, ki sem ga imel čast poslušati eno leto in mi jc takrat prvič postalo jasno, kaj je kvazi znanost, kako jc mogoče s popolnoma nekonkretnimi stvarmi izvajati naj-ruzličnejše pritiske na uboge študente, posebej v prvih letnikih. M. Pungartnik: Enako nevarno razpravlja o Pirjcvcu tisti, kiga je poslušal eno leto, pa je dobil negativen vtis, kot tisti, ki se nekri-tično navdušuje zanj, če ne pozna literarne znanosti. Pregtejmo njegovo polemiko s Čosičem, pa bomo videli, kako so politične nalepke včasih pavšalne. Naša literarna znanost je na tako nizki ravni, da je še veliko prostora za blefiranfe. En primer je profesor Majer, ki je z ruskim formalizmom ,,opravil" prek dveh knjig v francoščini (glej Strukturalizem), drugi Vidmarjeva spremna beseda h Goetheju (zbirka Lirika), tretji pa Kermaunerjeve klasifikacije. Če gremo v neko konfrontacijo, moramo biti dosledni in se soočiti z vsemi negativnimi pojavi na univerzi. Tako naš rektor skoraj nima predstave o tem, kaj naj bi reformirali na univerzi, zagrebški pa je izdelal kar cel projekt. Dejansko ostaja mani-pulacifa, če bomo izključili štiri profesorje, pri miru pa pustili ves univerzitetni strok, ki se je pokazal popolnoma nesposoben pri razvijanju univerze, pri vodenju socialne politike itd. V tem okviru politika ostaja manipulacija. Marjan Kovačevič: Sem študent filozofije in se upiram uvanjanju ideoloških ubrazcev v družboslovje. Konkretno: profesor Majer, recimo, trdi, da je eksistencializem, jaz ga pojmujem čisto filo-zofsko, konfuznost malomeščanske Evrope. V učbeniku za pred-vojaško piše, da jc Nietzche ideolog fašizma. Pirjevec še vedno ostaja na nivoju stroke, in če govorimo o umetnosti, lahko kriti-ziramo njegovo pojmovanje umetnosti. Tu moramo pogledati, kako je profesor družbeno angažiran in kaj je v stroki. Boris Muževič: Na naši univerzi si ne moremo predstavljati druž-bene angažiranosti profesorja, in mislim, da sploh nimogoča, razen kolikor se vključuje v politično sfero, kjer pa veljajo tiste zako-nitosti, o katerih je govoril Gojko, da je politika bolj slaba in napadulna, kolikor bolj jc ogrožen njen cehovski interes. Mislim, da jc kriza te univerze z vsemi temi obrabnimi pojavnimi oblikami premajhna, da bi pripeljala do razrešitve znotraj celotne družbe. Mislim, da moramo, če nočcmo ostati na ravni univerzitetne re-formacijc, kot je dejul Pavle Zgaga v eni izmed Tribun, iti v radi-kalno krizo, ki ni nujno, da je neustvarjalna in razbijaška, in mora biti, to ni nemogoče, zelo ustvarjalna, s tem da se univerza odpre. Poudarjam praktično, s čimer mislim na dejansko angažirano za-vestnu akcijo vseh sil. o katerih tukaj govorimo, na čelu z ZK. V bistvu se z našimi dobrimi željami vključujemo v ta krog refor-miranja, ki si ga privoščimo vsi na čelu z uradno politiko. Vprašanje FSPN sc mi zdi, da je v veliki meri tisto vprašanje, o katerem se danes ne gorori, to jt tista siva eminenca dogmatičnega marksiimu, ki pa je v veliki mcri zakoreninjena na FSPN inje zelo povezana z načinom dcla na njej in s položajem fakultete na uni-verzi. Pri tcm pa enakovrcdno opozarjam na po mojem mnenju upravičeno kritiko CK na FSPN o funkcionalizmu in nekritičnem poziiivizmu, ki se zganja predvsem tia sociološki katedri, kjer tudi sam študiram. Naravnost frapirala mc jc evforija na zadnji skup-ščini študentov FSPfJ, kjer se ta vprašanja sploh niso postavljala, kjer jc bila bistvena provokacija, in sicer v smislu: ,,Naj CK pove, kakšen je cilj njegovega pritiska!" To so odprta vprašanja, ki niso tako parcialna, in bi se moral 10 pri njih zelo angažirati. Stanič: Rad bi vas spomnil na Gramscijevo misel, o inte-lektualcih, da bi bilo dobro, če bi bili angažirani prek svoje stroke. To, kako naj bodo visokošohki učitelji angažirani, se mi zdi sre-diščni problcm. PRIPOMBA UREDNIŠTVA Razgovor, katerega del objavljamo, je obravnaval položaj na uni-verzi precej konkretno. Gojko Stanič je pri avtoriziranju črtal ne-katere primere (recimo prof. Hribarja in Pirjevca). Uredništvo misli, da je s tem razpravo prikrajšal za nekaj pomembnih stališč, zlasti ker gre za stvari, ki so nejasne in se je o njih potrebno izreči. Brez njih tudi razprave drugih udeležencev ne bi bile smiselne. Izjave o teh dveh univerzitetnih delavcih bomo zapisali po spominu (obstaja pa tudi magnetofonski posnetek): 1. Na FSPN gre za Hribarjevo nastavitev za predavatelja marksizma. Hribarja pa različno ocenjujejo. Treba bo sesti in se o tej delikatni stvari pogovoriti. 2. Komunisti filozofske fakultete so ostro ocenili Pirjevčeve iz-jave o nacionalnem vprašanju. Že leto dni ni izvoljen, nihče pa noče napisati take ali drugačne ocene. To so čudne stvari. oo ^OGOGOVORJ v°jvodina '« preko. Day-out. Turn-in, Tuni-out. ^asnobenn »ebizafrkavaJ iajespal. eene gJasovi kot da nekdo brez pameti ^va _ °zinoči glasovi urez pameti tava skozi noči MARJET MEDITA ljubi ne ljubi ljubi ne ljubi ljubi ne ljubi ljubi ne ljubi ljubi ne ljubi ljubi ne Ijubi ljubi ne ljubi ljubi ne Ijubi PESEM,> ) NAPISAL JSTEGA, |" SEDEMN ALI | OSEMNA EBRUARJAf ali smo i .šestnajsi sedernna ali osenv februarj ne dan šest sede ali osenii februarj BIow-out. Jhis is humanitv *n and but. Jf l#t*s too eariv Keep it Tl7 to forget it. Never-the-fess « unworthy To be cared of. 3 To Touchvou Softiy> Caress you AffectionateJv K»ss you " ' *na love yOu Heartily. študira Ahmed M. lmamovič je bosanski pesnik mlajše generacije. Pesmi so prevedene iz zbirke Književiiik na motociklu, Svjetlost, Sarajc 197 2, ki je njegova druga knjiga. ohmed m« HIPI bil sem lep zdaj pa sem kot kenguru lasje so mi začeli naglo izpadati na temenu se že vidi pleša vem da je zelo veliko veselih ljudi ki so čisto plešasti z mano pa je drugače zelo sem pobit in ne verjamem da bom pJešo preživel DOM ZA ONEMOGLE (uddelek za domačo obrt) če bi videl kako ona prekrasno veze vse mogoče vrste vezenja v življenju se nisem videl da bi kdo tako prekrasnu vezel a če bi videl kako on zanimivo kroji klobuke v življenju še nisem videl da bi kdo tako zanimivo krojil klobuke a v času kosila in v odmorih sta kar naprej skupaj v življenju še iiisem videl da bi kdo mogel biti tako stalno skupaj videti je da se pripravljata da bosta skapaj odprla delavnico kaj neki bi moglo biti drugega prev. MA imamovič ČLOVEK Kl JE SPAL alegel se je neki pametni profesor da bi spal vstane okoli pol petih zdajje pravi zgudaj prezgodaj je kako je zgodaj in prav zgodaj zelo sem zgoden in se spet uleže da bi spal vstane okoli pol treh uh kako sem pozen pravi pozno je pozno prepozno je kako je pozno in prak pozno zelo sem pozen in se spet uleže da bi spal mimo njegovega zaprtega očesa hitijo svetlobna leta ob njegovem zamašenem ušesu bije ogromna ura njeni kazalci imajo na nogah čevlje z debelimi podplati ulegel se je neki pametni profesor da bi se naspal NEVARNA PESEM predstavljaj si da si na širnem polju v belih hlačKah na sebi pa nimaš nič drugega temperatura minus 30 stopinj a veter ledeno brije gruza groza pohitimo pohitimo preidimo s te na boljše pesmi MRAVLJA X IZ LETA 4527 si že kdaj gledal kako s hriba lezejo mravlje ves grič se trese pod njihovimi koraki na hrbtu nosijo očala da gledajo v nebo na trebuhu nosijo svedre takšne velikanske svedre da vrtajo v zemljo mogoče bojo našle kakšno sled iz leta 1972 iiič jim ne pomenijo konji nič jim ne pomenijo krave nič jim ne pomenijo medvedi nič jim ne pomenijo levi za kaj takega še slišale niso SUMMLR SISSION SUMMER SESSION MKTA HOCLVAR PISMO PISMO PISMO PISMO PISMO ARCHITl CTURAL ASSOCIATION SCHOOL OF ARCHITECTURE LONDON CHAIRMAN ALVIN BOYARSKI IAGG ODDILIK ZA ARHITEKTURO PRl.DSTOJNIK AMALIETTl OBISK OBISK 9.-30. APRIL DESET ŠTUDLNTOV AA MLNTOR VODJA BRIAN ANSON MARIC LJUBLJANA DOGOVOR GOSTILNl:. PLSMI VINO UP THl IRA UTP THl IRA UP THE IRA UP THE IRA UP THI-EIRA JUGOSLAVIJA SLOVI NI.JA SOCIALIZEM SAMOUPRAVLJANJE DELO ORGANIZIRAJO ALl Š JLRC DUSAN MNOGI DRUGI SODELUJEJO KRALJ KURl.NT MIHf.VC RAVNIKAR OCVIRK PROGRAM ŠOLA SAMOl PRAVLJANJI ZGODOVINSKI ORIS URBANIZACIJA IDENTIFIKACIJA PARTICIPACUA UBLIKOVANJE STANDARDA BODOČI TURISTIČNl TRI NDI NORDIJCI NOMADI MILIJONII RAZVOJ DIZAJNA V SLOVENIJI EKRSIvURZIJA AUTOBUS KRA ISTRA PRIDAVANJA POGOVORI SAMOUPRAVLJANJE COVETN GARDEN DELAVCI UP THi: IRA LJP TI H IRA UP THE IRA UP THR IRA UP THE IRA UP Slovenska filmska javnost je pred nedavnim dobila nov film slo-venskega cineasta Vojka Duletiča. Pričakovali smo, si grizli nohte in v naprej govorili, ah, saj ne bo, saj bo gnoj, saj on ne zna. In ko je film prišel smo trepetali, kolena so se nam tresla ob misli,da je vesoljna Slovenija mogoče pa končno le dobila film ki bo prešinil svet, film, ob katerem bodo v Benetkah, Cannesu ali Hollywoodu rekli: Klobuke dol, to je film lA. Ob misli, da bo Godard rekel, kaj sploh še hočem po tem enkratnem filmu, da bo Bergman tegobno zavzdihnil in se s svojega otoka preselil na izmozgano slovensko zemljo. A Duletič nas ni razočaral in je vseeno naredil slab film. Vendar pa film, ki sploh ni tako slab, kot so nam povedala in zapisala škripajoča peresa nekaterih slovenskih kritičark in drugih. Duletičev problem oziroma problem njegovega filma je v neko-herentnosti, nedoslednosti, bipolarnosti LJUBEZNI NA ODORU. Ljubezni, ki je istočasno ljubezen sredi olupljenih smolnatih smre-kovih debel, ljubezen razširjenih nog in prepotenih pazduh ter lju-bezen, ki se te iste ljubezni, te telesne sile boji in ji s kamero uhaja proti soncu, se ji umika v debla in sploh več ne ve, kaj bi še s seboj. V tem oziru ima film iste nezadostnosti kot NA KLANCU, čeprav prihajajo tu dosti bolj do izraza. Kajti Voranc ni Cankar,vsekakor pa se mu ne prilega Duletičeva preobleka. Kar NA KLANCU ni bilo tako očitno, saj je bil ves fllm v tem esteticističnem momentu homogen, je postalo v LJUBEZNI NA ODC^RU osrednja napaka, glavni vzrok notranje razklanosti filma, Na eni strani Duletič z očesom znanstvenika spremlja gibe na deblu čemeče ženske in nad njo sopečega moškega, že v naslenjem trenutku pa se z vzdihom obrne vstran in si reče: saj to ne more biti res, saj to ni vsaTprava ljubezen, saj mora biti še kaj več, mora biti hrepenenje,kakršnega sta občutila Monte Christo ali Werther, želja po Ljubezni.ljubezni, ki se hrani sama s seboj in ki ji zadošča že to, da oni(a) drugi(a) sploh živi ali je živel(a). In Duletič stoji na odorih in si misli: kakšni bajni kadri,kakšna scena,kakšna pestrost oblakov,senožeti, pravilnih kompozicij, barv, izsekov obrazov in čistosti. Da, to je resnična slovenska zemlja, to je sila, ki nam hodi v čast, to bomo prenesli v film. In to stori. Skomponira film, v katerem se vrstijo kadri, ki so fotografsko vsega priznanja vredni, ki pa v ničemer ne boljšajo kvalitete filma; ki povzročajo, da ostaja film dvodelen,saj sestoji na eni strani iz izoliranih brezinteresnih kadrov, kjer je po-vsem očitno, da je pri vsakem od njih snemalec tri ure čakal na pravo osvetlitev in je prej tov. Duletič cele dneve hodil okrog in jih izbiral, selekcioniral in ocenjeval potem posnel na kader — v kate-rem pa gledamo fotografijo, ne vidimo pa filmskega kadra, filma. Drugo stran pa tvori vsebina, ki naj bi pravzaprav bila vodilo filma in v svoji oblikovni transformaciji njegova edina kompouenta. To sestavlja resnično, direktno, konkretno in zemeljsko-telesno življe-nje, vedenje in gibanje.. Na tem področju je šel film le na pol pota, tu malo postal na mestu in se potem oklevajoče napotil še malo dlje. K tistim korakom čez polovico poti so mnogo pripomogli predvsem igralci, ki pa so resda ostali nekam redkobesedni — vsaj na zunaj, medtem ko so nekoliko več govorili v sebi. Ponovno se je pri tov. Duletiču pokazalo, da nekritično prevaja en jezik v dru-gega, in globoko upajmo, da bo pri tretjem filmu ta napaka-izginila. Za zdaj pa kličemo Živio, Vivat, Banzaj! in tov. Duletiču predla-gamo, da iz svojega filma naredi 2 (dva) fllma. Prvi naj se imenuje KOROŠKA ZEMLJA MED GRAPAMI IN OBLAKI ali OH, TA NAŠA SLOVENSKA GRUDA. — vsebuje pa naj vse tisto megalomansko fotografijo in sne-malstvo, ki je celotnemu filmu samo v škodc Drugi film naj kar obrdrži prvotni naslov. V tem primeru bo naslov mnogo bolj ustre-zal tako samemu filmu kot pokojnemu tov. P. Vorancu. Taka raz-polovitev filma ima ševeda tudi praktične vrednosti, saj s tem Slo-venci pridobimo 2 (dva) filma, ki jih lahko predvajamo ali kot kratka ali pa kot celovečerca. Še in še možnosti. ALEŠ ERJAVEC PANTA RHEI (HERAKLIT) Precej vode je že preteklo in mnogokrat je vstalo sonce, odkar je Tomaž Salamun napisal verze Dume (1964) in s tem izstopi sam iz družbenih institucij ali pa s prisilo. Precej vode je že preteklo, in Tomaž Šalamun je dobil nagrado za pesniško zbirko Bela Itaka (1973). Saj je že dobil nagrado, in sicer za pesniško zbirko Namen pelerine (1968), samo to ni bila slovenska nagrada in takrat ni bil zraven Josipa Vidmarja. Seveda bi se lahko spraševali o tem, kdo se je tako zelo spremenil, pesnik oz. njegova poezija ali institucije. Samo to nas ne zanima, saj bi v tej lepi deželi še kdo mislil, da smo komu nevoščljivi ali pa da imamo komplekse. Hecno je pa le, in veseli nas, da je Šalamun na boljšem. Nekoč je zapisal: ,,Poezija je zato, ker človek ni bog, in to je, kar človek najteže prenese." Od takrat je preteklo skoraj desetletje, Šalamun paje zapisal: (bog je pesnik s črnim robom) (služi duhu). Ni naš namen pregl^dati ce-loto njegove pesniške poti, te primere navajamo samo zato, da bi pokazali globoko koherenco te poezije, kar nam pomenikvaliteto. Salamun je na začetku svoje pesniške poti povedal svoje razu-mevanje poezije, ki ,,ni ustvarjanje tega sveta, ampak borba z njim, večno plavanje proti toku, njena moč pa je v tem, da človek v njej zasluti smrt v sebi". In če prebiramo Poker ali Belo Itako, moramo priznati, da to ni (poostvarjanje tega sveta. In smrt, smrt je vedno prisotna. Včasih pride tudi kot beseda, samo včasih.^ Vsem, ki so se resno ukvarjali s poezijo Tomaža Šalamuna, se je ta poezija razkrivala kot lucidna ironija, groteska, črni humor in kar je še oznak, ki poimenujejo isto. Le redki pa so opažali tudi hotenje po estetskem, po tistem, kar presega aktualizem, in po katerem je Šalamun pesnik in ne kaj drugega. In Belo Itako za-znamuje prav to hotenje. Če je bil pesnik Pokra razdiralec mitov, najvidnejši predstavnik slovenske avantgardne poezije, ki nivelira vse vrednote, ki razburja malomestni srednji sloj s svojimi gobicami in malinami, potem je pesnik Bele Itake ustvaijalec novega mita — panšalamunskega. Ne bi mogli reči, da je Šalamun pesnik malarmejevskega tipa, preveč je v borbi s tem svetom, preveč ga zadeva. Vendar se nam zdi, da je stopil na pot ontološke poezije. Pesmi gredo iz niča v nič, od nikoder nikamor. Pred nami je zbirka moderne poezije z vsemi konsekvencami, ki jih s seboj prinaša modernost. Dodedno uve-Ijavlja tisti princip pesnjenja, ki zanemarja navdih, ki se ne spušča v izpovedovanje takih ali drugačnih čustvenih razmerij pesnika do sveta. To je poezija, ki se ustvarja. Bela Itaka je presegla aktuali-zem, ki nam je bil morda preveč v zavesti kot poteza sodobne slovenske avantgarne poezije, čeprav kaže svojo zgodovino in svoje temelje. / prišel je čas da razmejiva luč, pastir / tebi jug, hlastanje sadežev / meni sever, molk in strast / tebi vzpon, konje za pla-polanje / meni zalezovanje sonca, žarenje noči /(...) Šalamun je stopil na pot svojega jezikovnega mita, na pot, kjer sta v večnem spopadu nič in absolutum, in jezik jt* eno ali drugo. / utrudil sem se te incest, jezik / želim si sonca, mirnega šepetanja Ijudi /(...) Kam se bo nagnil, kako bo razrešil večno vprašanje poezije? ¦V Beli Itaki je prišel do polnega izraza esteticizem, ki se je v Namenu pelerine kazal kot popartizem, v Pokru kot izrabljanje nekaterih postopkov nadrealistične poetike. V Beli Itaki se je raz-kril v ritmično izčiščenem dvodelnem verzu in razviti meta-^forizaciji. Pri branju nam odpove mišljenje, začne se ,,pesnikujoči pogovor s pesnikom". Tega ni mogoče opisovati, to je stvar za pesnika. Jezik tega sveta, ki napolnjuje Belo Itako, ni simbol tega sveta, je simbol Bele Itake, dežele sonca in svetlobe, ljubezni in smrti, krika in molka, pastirjevih čred in skrivnostnega Orfeja. In spet so tihe ceste, temni mir, spet so čebele, med, zelena polja. Igra je bila zato, da smo se zavedeli sveta poezije, avtonomnega sveta, v katerem pa vladajo strogi zakoni, da gremo lahko vanj brez balasta navad in zakonov naše vsakdanjosti. Igra je bila zato, da smo začutili svobodo, bila je ukinjanje poezije-pedagogike. Stvari se postavljajo v razmerja, v red, ki ni red, ki je nasproti urejenosti sveta kot hierarhije kaos. Med besedami so vzpostavljena nova raz-merja, nova urejenost kaosa. In vendar ta poezija rabi ozadje za svoje funkcioniranje, ozadje tega sveta in ozadje zgodovine poezije, samo v nenehnem dogovoru z njima najde svoj odmev. Šalamun nas ne pusti, da bi se popolnoma osvobojeni predajali skrivnostim. Venomer nas opozarja na prejšnje. Včasih je dejanskost obrcal, se iz nje ponorčeval na tipično svoj način. V Beli Itaki nas samo spomni, da ne bi pozabili. / mrtvi fantje! mrtvi fantje! / kjer v stepah hušknejo ptice in se razpolovi dan /(...). Temeljna struktura Šalamunove poezije je vidna: na eni strani esteticizem, ki je tokrat v ospredju, na drugi strani šalamunska ironija in borba s stvarnostjo. Tako je tudi v Beli Itaki ostal odprt in zato zanimiv. In potem je prišla še peta Šalamunova zbirka z značilnim na-slovom Bele Itake: / moja objokanost v četrti knjigi je toplenje sten / nazaj v mehko, domov. / Tu smo zmeraj. / Razbijanje lastnega mita, ironija - tisto značilno šalamunsko. Ni kaj reči. Ne bomo imeli miru, svet je preveč tu, da bi nas pustil v miru v estetskem. Amerika je svet, drugačen od Bele Itake, ni možno pisati verzov privzdignjenega stila, Šalamun, ne boš ubežal! Toda to je že drugo poglavje - o neki zgodovini, razvoju, okolju. BOŠTJAN ZGONC IZ HPlllU ,,Pismeni človek" civilizirani človek teži k omejevanju in zapi-ranju prostora, kakor tudi k razdvajanju funkcij, medtem ko je plemenski človek svobodno podaljševal formo svojega telesa, da bi z njim zajel vesolje. •OO CO« . . . Stanovanjski prostor kot zaklonišče predstavlja podaljšek naših telesnih mehanizmov za kontrolo toplote - kolektivno kožo ali obleko . . . Kvadratna soba ali hiša govori jezik specialista, med-tem ko krožna koliba ali iglu, kakor tudi kopast vigvam pričajo o integralnem nomadskem načinu življenja v skupnostih zbiralcev hrane . . ." / M. McLuhan / Skupina (RIM) študentov arhitekture četrtega letnika v studiju prof. E. Ravnikarja je pred dnevj sestavila kupolo iz papirja. Namen kupole je proučevanje novih načinov bivanja in občutenja dru-gačnih prostorskih oblik. Živeti v lahki kupoli iz papirja se zdi morda v tem trenutku nemogoče in nestvarno, toda v bližnji pri-hodnosti se ta možnost odpira kot ena izmed alternativ dosedanji fiksni v beton ujeti zakloniščni stanovanjski gradnji. Vedno večja mobilnost in kratkotrajnost vsega, kar nas obdaja, sprememba ki jo najhitreje zaživijo mladi s svojo radikalno kulturo, vedno bolj opre-deljuje tudi način bivanja. Pojma, kot sta stalna lokacija in lastnina, ki nas vežeta na določen prostor in na določeno funkcijo v pro-izvodnem stroji, se mladim vedno bolj upirata, ter jih zamenjujejo s pojmi, kot so mobilnost, uporaba, sprememba, svoboda. Današnje države, mamutski sistemi, hierarhijske organizacije, tovarne s te-kočimi trakovi in odtujenim proletariatom se vedejo, kakor da bi bili večni, kakor da ne bodo v kičevitem zvijanju odmrli. Sta-novanje in zadolženost, ki je nujna, da do njega sploh pridemoje eden izmed načinov manipulacije in vklenjanja delovne sile v od-tujeno delo. Obstoječa družba potrebuje fiksno, trdno lastniško arhitekturo, zato ker potrebuje stalno delovno silo, vezano na do-ločen prostor, na določeno delavno mesto, na funkcijo v pro-dukcijskem sistemu. Vsaka kratkotrajnost, vsaka začasnost je sistemu v grožnjo, ker ga sili v misel o lastni prehodnosti, v misel o odpravi in odmiranju. Tiste inštitucije, ki so privedle planiranje in stanovanjsko politiko v permanentno krizo, ki se samo še zaostruje in dobiva antagonistični značaj, ne morejo stvari spremeniti, če se ne spremenijo tudi same v sebi ali pa odmrejo. Tu ni vprašanje reforme ali perfekcije funkcioniranja, pomanjkanja strokovnjakov, delovne sile, volje ali policijskih okrepitev, temveč vprašanje kva-litetne spremembe neke politike, organiziranja, inštitucije, vpra-šanje nekega poklica. Uveljavitev novega načina bivanje v bistveno drugačni arhitekturi je možna edino v spremenjeni dru^bi ali pa mimo te družbe in obstoječega planiranja. Ker v preobrat ni upati, mora arhitektura izkoristiti luknje in razpoke v sistemu. Klin zabit v razpoko. bo, če bomo dovolj močno tolkli po njem razklal in zrušil obstoječe. Kajla v rit je subverzija. Do it! generacija. Upati si moramo sprožiti nekaj, zato ker de-lovanje sproži informacijski kratki stik, ki bo kasneje logično oce-njen. Narediti moraš, da sprožiš, dobiš informacijo, narediti moraš kupolo, da lahko občutiš razliko v občutenju in dojemanju pro-stora prek lastne iskušnje, brez posrednikov in prevar imaginacije. Imaginacija občutka v kupoli je kaj bedna z imaginacijo, ki se sprosti, če si resnično v kupoli. Kupola stoji, s tem ko stopimo vanjo občutimo bistveno novo dimenzijo prostora, to čutenje spre-minja našo zavest o prostoru. Etabliran kvadraten prostor nosi v sebi določen način bivanja, ni nevtralen, temveč oblikuje življenje, njegovo sporočilo je red, askeza, urejenost, razumskost, resnost, racionalnost. V sebi nosi moralo meščanstva. Kupola pa nas zapleta v igro, v integracijo mišljenja in čutenja akcije in reakcije, reda in nereda, ruši vitalnost ustaljenih form bivanja. S tem ko nas pre-vzame, nam sugerira možnost drugačnega bivanja in nas sili k sode-lovanju v izmišljanju novih uporabnih možnosti, odpira nam nov projekt bivanja. Kupola je hladen medij z visoko možnostjo parti-cipacije tistega, ki v medij vstopa. Enostavnost izvedbe in možnost lastnega sodelovanja pri izvedbi, organiziranju notranjega prostora, ki je osvobojen pregrad in fikcij, omogoča našo zavestno in samo-odgovomo participacijo. Niso potrebni posredniki, ki bi določali in s tem kontrolirali način življenja. Prostor je odprt naši iniciativi in želji po tem, da si sami uredimo svoje bivališče, ki ni vnaprej do-ločeno in nespremenljivo in s tem odtujeno življenju, ki je mo-bilno, spremenjljivo in svobodno. Visoke besede o brisanju razlik med subjektom in objektom, med proizvajalci in potrošniki, med planerji in planiranimi so tu na delu in niso samo Uuzorna zahteva ali aktualizirana parola, ki jo lansiramo, če hočemo biti kontra-kulturni. Kdo od faha bi lahko očital, da nastopi pri realizaciji take kupole nešteto tehničnih, pravnih, socioloških in ne vem vse kakš-nih nepremostljivih ovir in problemov, toda ti problemi izhajajo iz ustaljenega mišljenja, da mora biti bivalni prostor ali kak drug druž-beni prostor fiksen, dolgotrajen, če že ne večen. Ad hoc arhi-tektura, ki je kratkotrajna in mobilna", odpravlja visoko kompli-ciraost in dolgoročnost obstoječe arhitekture in zavest o zabeto-nirani arhitekturi. Ljudi ni mogoče osvoboditi od stare družbe in njene arhitekture, če se tu in sedaj ne začne z gradnjo nove in z bistveno drugačnim načinom bivanja v niei. VINKO TORKAR EONEC SOCIOUGUG? 1. SOCIOLOGIJA MED ZNANOSTMI Sociologija je mlada znanost, za katero lahko trdimo, da še ved-no išče svoje lastno mesto med znanostmi. Scientifično stališče zagovarja trditev, češ da je sociologija znanost med znanostmi. Vsekakor je njen predmet proučevanje družbe. Vendar pa je ravno konstituiranje sociologije kot znanosti o družbi pomenilo 1) odvo-jitev od področja filozoflje (ta proces lahko spremljamo na relaciji Hegel-Marx—Comte) in 2) nujno hibridno naravo sociologije. So-ciologija pravzaprav interdisciplinarno zajame probleme s področja ekonomije, filozofije, psihologije, politologije. Po drugi strani pa: Iz današnje perspektive moramo upoštevati delitev na meščansko in marksistično sociologijo, ker se taki dejansko postavljata druga drugi nasproti. Vsakršno ,,prevladovanje" tega nasprotja kot navi-deznega zanika realni dvotirni razvoj sociologije in pa pro-blematiko, ki zajema odnos med historičnim materializmom, marksizmom, sociologijo in pa režimsko apologijo. 2. SOaOLOŠKE KATEGORIJE Sociološke kategorije se nam pojavijo v obliki abortiranih filo-zofskih kategorij. Marksistična filozofija predstavlja proces ukini-tve filozofije (11. teza o Feuerbachu — dejansko spreminjanje sveta). Zato se marksistična misel naenkrat razdeli na filozofijo, sociologijo in (kritiko) politične ekonomije. Filozofiji pripadajo problemi osnovnega stališča, mišljenja in prakse, relacije na sub-jekt-objekt, materije in gibanja, dialektičnih zakonov, determi-nizma, odnosa obče, posebno, posamično, nujnosti in slučajnosti, vzročnosti itd. Sociologija pa prevzame znani kategorialni aparat (produkc. sile, produkc. sredstva, baza, nadgradnja, država, alienacija, ideologija, morala, religija, razredi, razr. borba, revo-lucija itd.). Politična ekonomija pa se reducira le na ,,čisto" eko-nomijo (kapital, eksploatacija, presežna vrednost, delovni dan . . .). Povzeto po kazalu knjige: Vrnicki, Historija marksizma. Taka raz-delitev je shematično ugodna in pregledna, vendar zvaja marksistično misel nivoja revolucionarne misli na 1) substrat tkim. ideologije delavskega gibanja in 2) v vlogo konstitutivnega elementa posameznih znanosti. Ta stopenjski prehod iz filozofije prek marksizma sicer logično utemelji dani sistem, prav zato pa zanika dejstvo, da so vse te kategorije družbeno in dajih je možno obrav-navati le enotno. V bistvu pa je to Heglov sistem reduciran (,,pre-vrnjen") na svojo ,,zemeljsko" fazo. Sociološke kategorije torej dobijo značaj 1) poljubnosti in 2) vulgarnosti. Diamat da še nekakšno ontološko utemeljitev, pa če-prav shematično in dogmatično. V ,,klasičnem" diamatu sta-linskega tipa moramo stvarnost stlačiti v podane ,,osnovne poteze" in ves kategorialni sistem. Po izgubi diamatske onotologije in osa-mosvojitvi sociologije v posebno znanost postane historični ma-terializem (,,materialistična dialektika v sociologiji") le še for-malizem, sociologija pa sl dovoli vrsto individualnih sistemčkov, ki rastejo kot gobe po dežju. Kritičnost analize je le še slučajna. Podreditev ideološkim predstavam in političnemu pragmatizmu (poglejmo si samo uporabo citatov najvišjih partijskih in državnih voditeljev) pa generira vedno nove sisteme; stvarnost tega sveta ne tolmačimo več iz analize empiričnega sveta, ampak iz politične in državne samovolje. 3. MOŽNOSTI ZA SOCIOLOGIJO Videti je, da je usoda take, menda marksistične, sociologije cap-ljanje za znanostjo in za empiričnimi in nekritičninii analizami meščanske sociologije. To capljanje se označi kot kritičnost, gre pa za marksizem z gorjačo, ki še najbolje ve, kaj je prav in kaj ne. Marksistična ,,sociologija" si pridrži monopol nad apologijo tre-nutnega režima (poglejmo nešteto učbenikov ,,obče sociologije") in se uveljavlja kot legitimacijska teorija. Za razliko od stalinskega diamata, kjer si politika sproducira želeno znanost in stvarnost, pa naj je še tako Jažna" (Marcuse), si postalinski politični pragma-tizem producira vedno nove sisteme in se kaže kot doba iskanja in ustvarjalnosti. Po drugi strani se taka sociologija bori proti funkcio-nalizmu, ki je ideologija tehnokratizma (osn predpostavka — si-stem v ravnotežju). Funkcionalizem se izkaže kot nezaželelna žnan-stvena teorija vladanja nad ljudmi. V tem pa je tudi skrivnost funk-cionalizma, saj projekt racionalno organizirane družbe, kjer bo člo-vek svoj lastni cilj in kategorični imperativ (Marx), zahteva tudi kontrolo nad funkcioniranjem take družbe. V tem je tudi konec sociologije kot abortirane marksistične misli. Predpostavka pa je funkcionalizacija, vendar ne v nasprotju z radikalnim ciljem in re-volucionarnim gibanjem, ampak kot dosežek tega najstva (Sollen), kot se kaže iz realnih gibanj stvarnosti. Mladen ŠVARC 2A CfOMKA JMOSTI ,,Nulla dies sine linea"; niti en dan brez vrstice je lahko za tiste, ki se ukvarjajo s pisanjem ali pa se nagibajo k temu, dobro ali slabo načelo. Kakor kdo! Toda to, če se v vsaki ali skoraj v vsaki številki nekega glasila pojavlja isti avtor, je zelo simptomatično. Bolj čudno pa je, če se v isti številki isti avtor pojavi tudi po trikrat in to z nadaljevanimi sestavki. To se je zgodilo z Zoranom Malenico; natančneje: v dvoj-ni števili Studentskega lista, tednika študentov Socialistične re-publike Hrvatske. Toliko samo za uvod. Drugo je pravzaprav stvar uredniške politike tega tednika, nam pa naj bo dovoljeno, da se vendarle vprašamo, ali je objektivno potrebno, da se v isti številki glasila toliko tisočev študentov pojavi isti avtor s tremi prispevki. Poleg tega manimo, ne želeč, da nas obtožijo nečistih in hu-dobnih namenov, da manjka konsistentne uredniške politike, da ima avtor monopol ali da ni daleč od skribomanije, ali da hoče sporočiti nekaj posebno pomembnega. Omenjeni avtor, ki v enem izmed člankov zastopa dobesedno Jasnost izpovedi" — je vsaj nejasen. Tako je Zoran Malenica na primer, ko je pod naslovom ,,spraviti v življenje, ne pa fešitizirati", govoril o amandmajih, udaril po parolarstvu v naši politični frazeologiji, kar bi lahko bilo v redu, ker opozarja, da nekateri z uporabo parol pačijo njihovo pravo bistvo, čemur se prav tako ne da'oporekati. Toda ali ni simptoma-tično. da proliferantni člankar postavlja pod isto kapo, v isto mero na primer parole o ,,nacionalni suverenosti", ,,državnosti" v isto mero na primer parole o ,,nacionalni suverenosti", ,,državnosti" z ,,ustavnimi amandmaji", ,,stabilizacijo" itd. To je, tudi kar se ka-tegorizacije tiče, da o namenih ne govorimo, vsaj nejasno pri avtorju, ki zastopa jasnost. Potem nadaljuje o amandmajih in to v nadaljevanjih z nekimi lastnimi bolj teorijicami kot teorijami. Zagovornik jasnosti je v bistvu najbolj nejasen v članku ,,Pradoks, nesporazum ali. . .", kjerse zavzema za ponovno (zdaj ukinjeno) pomoč časopisu Praxis. Če bi bilo to vse, potem je v redu - Zoran Malenica ima pravico povedati svoje mnenje o vsem, pa tudi o tem, da mora Praxia dobiti pomoč iz družbenih fondov. Toda že na začetku postavlja, kar se vidi tudi iz celotnega članka, časopis Praxis med skoraj edine svetilnike marksizma pri nas in to v času, ko je - tako pravi - ,,oficialna politika postavila marksizem pod vprašaj". Tu moramo Zorana Malenico spet vprašati - zaradi jasnosti - kaj misli s pojmom oficialna politika; mogoče doku-mente Zveze komunistov, vključujoč tudi njen program. Avtorja moramo opozoriti na pomen preciznosti in ga tudi spomniti na ljudsko reklo, da so besede lahko težje od svinca. Prav tako, ko govori o primeru prepovedi Praxisa zaradi objave stališča te re-dakcije o obsodbi beograjskega profesorja Duriča, Malenica ne-precizno piše: ,,. . . ki je bil obtožen zaradi nekaterih stališč, ki jih je izrekel v času diskusije o ustavnih amandmajih . . .". Ne samo da ne aludira na kazensko dejavnost profesorja Duriča, zaradi katere je bil obsojen, ampak niti ne navede, za kakašna stališča pravzaprav gre. In še več. Pove, da je bil Praxis tudi prej, leta 1971, torej v obdobju evforije prepovedan. In pravi, da je to ,,vznemirjalo te-danje oblastnike, ki so se zavedali marksistične analize naše stvar-nosti, pa je bilo potrebno javnosti prihraniti njegov možni vpliv". Potem pa v isti sapi, v istem stavku preide na profesorja Duriča. Kakšne vrste jasnost je to in ali nima tu možnosti primerjanja tudi površen bralec, ki jo sam — zelo lahko — odkrije? Celoten odnos Zorana Malenice do, kot je napisal, ,,celotnega prispevka časopisa Praxis k razvoju marksistične teorije in prakse v naši družbi" pustimo ob tej priložnosti ob strani. Rekli bi le, da je pisanje javnosti posebno odgovornOst - zato si ne smemo dovoliti niti dilem, posebno ne za izrazito nejasno. Josip Grubišič-Čabo miPOMBA UREDNISTVA TRIBUNE: V Ljubljano pride lc malo študentskih listov iz drugih univerzitetnih cen-trov, zato je nujno, da seznanimo javnost vsaj s posrcdovanjcm njihovcga položaja, z izbordm tekstov in tako naprcj. Tribuna se je za objavljcni tekst odločila z namenom, da bi po skupni številki s Študentskim listorn prikazala tudi način kritike tako imenovanega ,,vcčinskcga tiska". Tckst ima tako samostojno vrednost, objavil pa ga jc radio Zagreb. \T ,,MEDIUM IS THE MASSAGE" (M. MCLUHAN) V nedeljo ( 18. niarca) snio na drugi stiani Dela lahko prebrali pod ogromnini naslovom poskus neredov krajšo (dez)informacijo, tipičen prhner njej podobnih zapisov, ki strašijo tudi po našem časopisju. Tanjugovo sporočilo i/ Budimpešte je poročalo, da so bile zad-nje dni ..po vsej Mad/.arski priložnostne manifestacije ob 1 25-let-nici mcščanske demokratične revolucije in osvobodilnega boja ter 1 50-letnice rojstva velikega pesnika Sandorja Petoefjja" ter da seje ob tctn praznovanju zvrstila vrsta proslav, osrednja slovesnost pa .je bila na trgu narodnega muzeja v Budimpešti, kjer je pred več tisoč pebivalci, pretežno mladine. govori) član politbiroja CK MSDP in predsednik deželnega svcta domoljubne fronte Gyula Kalai". Poročilo pa se konča tako: ..Proslave so potekale v zna-tnenju poudarjanja revolucionarnih tradicij madžarskcga ljudstva in vclikih uspehov v socialistični graditvi. Vendar pa je bilo tudi več incidentov. V središču Budimpešte so po končani slovesnosti hoteli nekateri ljudje izzvati demonstracije. Zvečer 15. marca je več sto razgrajačev v najožjem mestnem središču povzročilo izgrede, ven-dar so varnostni organi takoj intervenirali in izpade preprečili. V glavno kapetanijo budimpeštanske policije so privedli 40 huj-skačev.'" Kar mc je pri branju te vesti vznemirilo, je njcn zaključek. Kar namreč tu zvemo, je to, da so .,razgrajači" (kot trdi sporočilo; zanje pa v sodobnem pozitivnem ,.informativnem" jeziku najdemo še drugačnc ustrezne izraze: huligani, razbijači, presiteži, avan-turisti. rnogoče tudi teroristi, toda to že prcveč meji napolitiko!) ..zmotili" proslavljanje revolucionarne pretcklosti. Vsaka opozicija obstoječemu inora v jeziku vzpostavljenih medijev izgubiti svoj po-litični značaj; pokazati jo je treba v vsej gnusobi brezvsebinskega, nesocinlnega. kartako gibanja napol podivjanih ljudi (toda podivja-nost jc način obstoječega reda). Celo navaden kriminal ima raz-redno vsebino tu pa se neko dejanje skupine ljudi ocenjuje na-ravnost metakriminalno: storilci so navadni kriminalci, ki nosijo transparcnte in rdeče zastave in so torej vredni imena ,,hujskačev". Vsi se še spominjamo dogodkov leta 1953 v NDR, leta 1956 na Maždarskem, leta 1968 na Čehoslovaškem, leta 1970 na Poljskem . . . Spomnimo se našega časopisja v avgustu 1968 -ogromni naslovi so bili polni podpore takrat jasno imenovanim naprednim silam Čehoslovaške. Prav zaradi tega je težko verjeti, da jc šlo v Budimpešti le za skupinico, denimo pijanih razgrajačev in hujskačev, kot je to Delo preneslo svojim bralcem čeprav po po- ročilih ne moremo potrditi kake druge možnosti. Vemo, kaj se je zgodilo, ker o tem nič ne vemo. Izrazi, ki jih jezik poročanja uporablja za karakteriziranje ,,ne-katerih Ijudi", le-tem torej priznavajo vse prej kot pa političnost njihovega nastopa. Kdo so dejansko bili ti ljudje? Kaj so hoteli? Kakšne so njihove zahteve, kajti več kot jasno je, da razgrajači (ki na pomembnih nacionalnih praznovanjih pregloboko pogledajo v kozarec) običajno ne otganizirajo demonstracij. Odgovorov ,,in-formacija" ne daje. Treba je pač verjeti, pa čeprav je šlo dinimo za tak incident, ki bi ga lahko odkrito zavrnili. Credo, quia absurdum est. Končno pa se lahko tudi poirimo. Brati se namreč da tudi med vrsticami. Vsaj tako se pred očitkom dezinformiranja branijo tisti, ki pripravljaio ,,vidne vrstice". Pavle ZGAGA Gledali smo Brez, ki nam ga je Radivojevič ponudil kot alternativo ncla-godni situaciji v jugoslovanskem filmu. Toda sprejeti ga je mogoče lahko samo kot stranski produkt istc krize. Ne zaradi macluhanovščine, ki jo jc čutiti v rcžiserjevih tezah o demokratizaciji filma (da naj sčasoma postal dostopen vsakemu zemljanu), ampak zaradi dejstva, da je delo ne gledc na vse redukcijc (približevanje teatru, nizka proizvajalna ccna, omejitev števila gledalcev in igralcev) vseeno zanimivo in vlečc. Ce je jugoslovanski film blokiran v angažmaju, se resnično približujcmo krizi, kajti neprimerijiv je nemir, ki izhaja iz Zilnikovega Crnega filma. Zahvaljujoč prcvidnosti admi-nistracije ne moreni vzeti za izhodišče kritike Misterija organizma ali Pla-stičnega Jezusa, ker ga enostavno nisem videl. Sistem, ki nc omogoča soočenja, tudi ne more omogočati kritike. Omenjenost vladanega jc niogočc vidcti že v tem, da je nekako pred tristo leti John Milton rekcl: ,,Pustite mi soditi!" In najhujša kazen za ccnzorja je ^enzuriranost njcgovc zavcsti. Pri soočenju s filniom Brez sem tako obvisel v prazncm. Socialistična kinema-tografija bi morala težiti k totaincmu: Toda ali je danes mogočc vidcti undcrground produkcijo? S katcro pravico jc prav to zvrst diskvaliiiciral Komunist, ko je rckel, da je kak nonnalen človck nc more jcmati resno? Da. ponujeno nam jc sranje slehcrncga kapitalističnega podjctja (od Bliskovitega upora, Avtomobila smrti in Botra), ccnzurirano že z dcjstvom, da jc nastalo znotraj meščanskega sveta - ustvaril ga je svet mcščanstva. Tudi najboljša doniača dcla mi tako zbudijo samo zanimanje, ne morejo pa razvijati kri-tične zavesti, če je v skrbniški miselnosti naših cenzorjev na prvem mestu prcpričanje, da kritična zavest nikomur ne koristi. >.n MP M. RADIVOJEVIC, D. NIKOLlC IN BREZ V LJUBLJANI 12. marca je bila v klubu poslan-cev projekcija celovečemega filma Miše Radivojeviča BREZ, ki je bil predvajan na lanskoletnem puljskem festivalu. BREZ je film encga samcga igral-ca - Dragana Nikoliča, ki je v puli izjavil, ,,da po tem filmu kot igralee nima povedati ničesar novega", to je, da je ta film njegov igralski vrhu-nec. Film je po svojjem značaju skoraj nepovezan z Radivojevičevim prvim celovečernim filmom - MALO ČEZ LES in je pravzaprav brez kakršne-koli očitne povezave s katerimkoli filmom, ki smo ga videli pri nas. Celoten film je brcz teksta in raz-deljen na 28 kadrov, od katerih vsak prikazuje eno sekvenco iz (ne) delovanja glavne igrane osebe -Dragana Nikoliča. Osnovna tema filma je samo po sebi precej banalna in že velikokrat uporabljena, nam-reč osebna odtujenost, nezaintere-siranost in brezciljnost glavne osebe, ki išče stika z drugimi ljudmi -predvsem ženskami, a tega stika ni-koli ni zmožna udejaniti ter vedno ostaja na pol poti ali tik pred nje-govo uresničitvijo. Poleg tega osnov-nega nivoja vsebuje film še nekoliko kadrov, ki se izmikajo temu -osnov-nemu poteku in taki najbrž tudi ne-koliko podirajo koherentnost filma, saj so prej samozadovoljujoči, nji-hov cilj je prej estelicističen, pred-vsem pa jim manjka tiste vsebinske teže in povezave, ki bi jih vključila v osnovni koncept filma. Ne glede na to pa je film eden izmed redkih uspešnih profesionalnih jugoslo-vanskih filmskih eksperimentov. Film je skoraj izključno delo dveh oscb - Radivojeviča in Niko-liča -, siccr pa sta ga tadva tudi sko-raj povsem samostojno financirala in si torcj lahko privoščila vso tisto svobodo, ki je drugi režiserji nimajo, saj so vedno vezani na producentove zahteve. Po projekciji je bjl začuda konstruktiven pogovor, v katerem je sicer največ govoril prav Radivo-jcvič, vendar pa so bile tudi izjave, vprašanja in kritike gledaJcev prese-nctljivo prisebne, kar ni ravno zna-čilno za tovrstne diskusije. Pri tem je posebno izstopal neki M. Pungart-nik, ki je s svojimi vprašanji mnogo-krat prodrl v samo bistvo problemov in dejansko mnogo pripomogel k razvoju, poteku in konstruktivnosti pogovora. Prireditev sta organizirala SKUC iniCF 00011. AE D D Vprašanje pati do vsega ovstojeT pa redikalno spreminjjj šanje se mi zdi koli klicati na oj žičnosti 111 tJfflJTnosti ljudi, stavijo — kar tem odločitvf apriori enemogočijo vzposta\ mih, razen seveda ,,zgodovinskc odločitvah(l). Sedanjost ,,povprečnih" hodnost je določena z terih zadnji sodnik je Zmagovalci ozirom^ fiksne" izjave o z§ V teh trenut Fedai lopitl ie le trenutek kritično nasto-i obstoječe ali ohranja ali ler spremembe. To vpra-ne, ker bi hotel kogar- losti, ki so jim s tem jinske), in zaradi mno-(ki se za njimi po-3 ,,zgodovinskost," odnosa do njih sa-: opredeljen v samih opišejj daleč/ še v Tu jp.lcmc kj ker je It ,.vsak( Fperspektj tva. iarna" per| Inega ra/.nu tičnosti do ;aže, kaj teil ;d prihodnjostjo, pri->rati" v sedanjosti, ka-ini) pa sodijo o njej Firano privoščijo^kruee-!Ljanja, dogajanja. :a nemoč tistih, ki niso bili ftnišljajo), da zgodovina budno v nekompromisnem boju za h\ vprašanje časti in odgovornosti bdnji cilj" in ,,alternativa vsemu dvomiti v njihovo poštenost, saj mipromis, kajti zavedajo se, da gre lanje), ko gre za interese skup-mimogrede po svoji podobi ^nost doscgla umevanje. ki seže in joje moč ocenjevati sanio nja in prevladanja vse pisane ija) pa nujno zahtevaopre-scstavni clement njenc cga. iu antiavtoritarizmu" in kaj mu torej pomeni se-' del utopije, ki osvobaja gozd, če se zaletijo v drevq^^^^j^jj^^^^^^^^^T ne vidijo dreves. ^^^^^^^^^ Univerza, katere smisj^llHi!i!H^lf^oizvajati polizdelke ne glede na njihovo kasnejib vlogo. je zadovpljena, če od njih dobi kasneje priznanje v m:iterialni podpori za 11]!» napredek". Revolu-cioniranje univerze j^ r minja družba (tj. viteni primeru političnih modrostil bolj se monr^preminjaTI^^M^pPHr-pa ji zagotavlja permaineRno zabušava«p glede na zgočlovinsko poslan-stvo tega trenutkapn prostora, »slanstvo, ki ji ga ne določajo ,.objektivne nujnostK*, ampak revolucionarna akcija zavestnih sil na univerzi, tej in takšr^, Ta zavest komuni$tično misleč^i ljudi pa seje razblinila v milne mehurčke, ki jih ,Ji zdaj delujejo z drugih pozicij, in je njihova ..dolžnost' kalen, in ker biti to pomeni imeti resnc nasprotnikc, ki trenutku ni mogoče najti ,,zgoraj", jih poiščeš v lastni odločno poveš, dato ni (več) tvoje, da je neustvarjalno, kar je krivo sedanjim težavam. Skorajda neverjetno je vse to. Včerajšnja enotnost pričela z ..akcijo" razbijati enotnost, ker to je pogoj, b ni mogoče opredeliti lastnega stališča za naprcdno, levo Paradoks je več kot grotesken, če to levo ocenjujem od napadenega in še vsega drugega, ki se zaradi animi menitosti in vznemirljivega dostojanstva ali pa zaradi t varnega ,,vtikanja v zgodovinske odločitve" noče opred' samozvanega levega, ker se tako pred nami razgali slabo plehkost ,,načelnosti", ki še živi samo zaradi tega, ke osnovi včerajšnjih zmag (ki so bile tudi, ne pa samo, in še najmanj njihovc) rezervirala ,,levo pozicijO v parterju" i ustvarila sovražnika - seveda se ne loti prevelikega zal modrosti ji ne moremo zanikati . . . Ne bi hotel odkrivati plodnih področij napadanja in o vanja in se s tem postaviti na stališče vzgojitelja levičarj kompromisarstvu in pri-jačelnost" postan^ ^enja. arbitrarnc ;e to nc vefl'boju zaradi Mgodo- teiiost pu i delujc sovra/-lako vi-o pozicijo, liiliio poli-(Ifeinice in nič nc ražniki. vejica. sredstvo za pomirjanje tako starih in volucionarjev kot tudi drzne in še ne z onrv kvarjene najmlajše gcncracije. v- Kje in kdo so ljudje na naši upyerzi, tisto podjetje, ki mu uspe v te hodnoevropsko" raven proi/.vodnig . . . Uspeš: ulri ¦re i odarst e bede ejo od ačin 7$ ene iluz m družf)c; nekate pojavlja kot rezultat osebne kot rezultat njihovega občutk takšne logike je praksa našega produkcija ,,uspešnih" na rač-Jn vse v\ kot očitno gre za ideje, ki rm oddalj alternativc, ki postaja na t tivna nujnost razvoja narajp postavili z dogmaini v stvarriost. in je seveda gačna, kot dejansko je, jia to nikakor ne moti, avtoritete odločujoč fc Začetki in najgloblji nacije s to ideologijo uspes Ce ne kupujemo tankov nizem - potem nam pokopanih re-jdeologijo po- je uspešno oseči ,,za- primeru etja. osledica lina ccija, ki izhaja iz spj jologov doslej v. na nas kega vlja prefinjeni momenti indoktri-vamost naše univerze. a v^ietnam in če vemo, daje to krete-ne kot zadnja možnost, ampak kot tch razmer, tega položaja) razstrelitev Ini še ne poznane manipulacije, ki ne iami prerašča v sistem . . . bi namesto vlevičarjev'\ ki so bodo vsak nskih objcinih zla ,.institucij" in ,,oblasti" ma-e, ampak zaradi tega, ker mislim. da je omenjeno ^zmed realnih možnosti preizkušanja ..kritike vsega ker to jc tisto obstoječe, ki ga moramo ne samo s permamentno kritiko, ampak tudi resnično odpraviti. prepuščamo ,,njim", toliko časa smo na varnem, ker rno kritiziramo njih ,,ncdoslednost" in nemoč, sami se ežimo in nied dveina sovražnikoma izberemo tistega, ki nj škodi. hc tiste ,,kulturne" neumnosti, kjer ,,desnica" z dušebrižno topno modrostjo, z zamahom stoletne preudarnosti odpravi i/ofsko kulturo" in odpita pot samo njim, ki gradijo (in to prihodnost; liberalni ,,radikalizem" si v kulturnjaštvu udobno življenje. Najprej /aradi tega, ker ga nihče ne ,,odgovornost" in mu ni treba stati za tem ali oniin amand-;(ne morc se zmotiti. ker kot umetnik nc dcluje na področju cga), potem pa še zato, kcr se v spremenljivem bori za ivim, ki z inočjo zdravega razuma in z ,,izkušnjo zgo-stoji v bran ,,domovinobrancem", vsem torej, ki so svoje > poslanstvo doumeli kot vsakdanji kruh, katerega testo ,es nc mesi na barikadah, ampak v toplih domovih in v predka. na alternativa"? zgodovine se od zgodovine niso ničesar naučili ekateri jo šele spoznavajo in pri tem je njihova kon-preveč razdiralna in neosmišljena, da bi jih lahko samo iti je tovrstno razmišijanje možno končati drugače, s ,,po-alternativo'- . . . ,.Najboljši" odgovor pa bodo zanesljivo r se ,.našega področja dela" tiče) borci za avtonomijo uni-ladi duhovi, ki se gredo znanstvene kariere, in vsa vse te ajoča akademska golazen. BORIS MUŽEVIČ RAZMISLJANJA O SISTEMU KRF.DTTNIH TOCK Zamiscl sistema kreditnih točk pomeni nov način merjenja uspešnosti študija, kjer occnc uspešnosti študija ne upoštcva samo dcjstva, da študent opravi izpit, ampak stremi tudi k upoštevanju ocenc samc, pomembnosti predmcta, dela pri seminarjih itd. Seveda je s tem povczana vrsta vprašanj. Npr.: vprašanje, kako količinsko oziroma številsko. izraziti pomembnost posameznih predmctov. Po prvcm prcdlogu, ki nam ga je v ,,Začetnein. razmislcku o sistemu krcditnih točk" dala prof. dr. Cveta Mlakar, naj bi bila pomembnost posamcznih prcdmetov izražcna s štcvilom ur predavanj in vaj. Iz omenjenega materiala navajam mcro za uspešnost študija: M . .. mcra za uspcšnost študija x{. .. dosežcne occnc pri izpitih yj. .. štcvilo vaj in predavanj pri po-sameznih predmetih (tedcnsko šte-vilo ur v cnem študijskcm lctu oziro-ma v dvch scmcstrih) n .. . štcvilo vsch prcdmctov letnika (ali pa štcvilo prcdmctov, iz katcrih mora študent opraviti izpit, da iz-polni pogojc vpisa v naslednji letnik) Ob takih normah študent ne bi bil več ptisiljcn hiteti l izpiti in tvegati minimalne occnc samo zato, da bi zadostil pogojcm. Ce je pogoj npx. pet izpitov, nov način omogoča dosego minimalnega števila točk že s štirimi izpiti, scvcda morajo biti opravljcni z boljšim uspchom. mmin =3x(6 + 6 + 6 + 6 + 6) =90 točk m =3x(7 + 7 + 8 + 8) =90 točk m = 3x(6 + 7 + 7 +10) = 90 točk (prestop iz 3. v 4. lctnik) Potcmtakcm bi študcnt imcl možnost sam presoditi in se sam odločiti, kako bo dosegcl potrcbno minimalno štcvilo točk. Pri tcm prcdlogu se nc morem strinjati z dejstvom, da bi se pomembnost prcdmcta - in s tcm verjetno tudi njegova tcža - izražala s številom ur pu-davanj in vaj. Umestnost ugovora potrjujejo tudi že začete diskusije peda-goškc komisije. Kako upoštevati tcžo in pomcmbnost predmctov? Želel bi povedati svoj prcdlog, ki jc namenoma postavljen le kot ogrodje in hkrati povsem poeno-stavljen, da bi pobudil razmišljanje o vsebinski in tehnični dopolnitvi. Dopolnitcv predloga pof. C. Mlakarjcve bi podal na dveh ravneh (po-udarjam, da prcdlagani sistem po dosedanjih diskusijah pedagoške in štiduj-ske kornisijc ne velja za prestop iz prvega v drugi letnik): I. Sistcm krcditnih točk torej velja za prestop iz 2. v 3. letnik in iz 3. v 4. lctnik ali za dve skupini pogojev. Predlagam, naj imavsaka: a) nosilca skupinc b) osjali prcdmeti pa naj bodo enakovredni Nosilcc skupinc (npr. statistične metodc prof. Blejca) bi bil ob oceni (npr 6) delcžen šc dodatnc točkc ali dveh (skupaj torej 7). Tako bi se nam osnovni primor, ko imamo za pogoj pet izpitov, spremenil takole: Osnovni piimer: mpiin = 3x (6 + 6 + 6 + 6 + 6) = 90 točk (pet pogojev, opravljenih z mmimalno oceno 6) Upoštevana spremcmba: mmin = 3x (7+ 6 + 6 + 6 +6) = 93 točk oz. 96 točk, čc jc nosilcu skupinc dodana vrednost 2. Pri razvrstitvi vsch predmetov po tcži bi prišlo do skoraj nerešljive ugankc. Toda prav gotovo ima vsak letnik izpit, ki vclja za najbolj zahtevnega in tu se mi zdi moj predlog uspešna varianta možne rcšitvc in dopolnilo osnovnc formule predloga prof. C. Mlakarjeve. Kje jc ta uspešnost v mojem razmišljanju? Mislim, da je osnova rešitev v vprašanju pomembnosti in teže posameznih predmetov. To vprašanje pa se zdi precej kritično in ncreSjivo. To, kar predlagam, bi študenta spodbudilo k opravljanju najtežjega (? ) izpita (z vidika študenta in profesorja). Vrednost pridobljene točke (ali dveh) se za-radi strukture osnovne formule poveča in pomeni manjši napor na ostalih področjih dela (osebno se navdušujem za dodatek 1,5 točke za nosilca sku-pine). II. Glede na spremembe na osnovi gesla »študij zaradi študija", ki si jih obetamo od sistema kteditnih točk, bi veljalo študenta usrtieriti tudi v čim samostojnejše dclo. Za zdaj bi ga usmerili v kvalitetne seminarske nalogc, ki so v 2. in 3. letniku že možne. Student naj bi zares kvalitetno nalogo dobil 1-5 točk (5 % od vsote potrebnih točk; razmisliti je treba, čc bi morda vcljalo iti do 10%), ki naj se upoštevajo v osnovni formuli (verjctno je najboljša varianta, da se osnovni fbrmuli priuajo kot prištevek k obstoječi vsoti: osnovna formula + točke scminaiske naloge). S tem namenora naj se v začetku šolskega leta razpiše pri vseh možnih predmetih po 10 ali več tem. Seminarji se obravnavajo pri vajah (s tem pridobe na vsebini tudi vaje), pri čemer profesor odloča o številu točk - scvcda, če kvaliteta naloge ustreza. Sam zagovarjam mcjo do 10% od skupnega števila potrebnih točk, saj bi npr. 10 točk kot 10 % od 100 potrebnih točk dobila le naloga, v katcro jc bilo vloženega precej časa in dcla in 10% ne bi smelo biti prevcč. Zago-varjam mnenje prof. Mlakarjeve, da padcu nc grc štcti 5 točk, saj primeri v njenem materialu nazorno kažejo, da bi sc v obratnem primeru študentu vsceno splačalo iti na izpit nepripravljen, ker bi si tudi s padci nabiral po-membne točke. To pa bi nedvomno spačilo bistvo, lugiko in vzrok vpelje-vanja sistema kreditnih točk. ¦ Od sistcma kreditnih točk si lahko obetamo zclo veliko; to ne bo samo velik korak v sistcmu prestopnih pogojev za študenta in ekonomsko fakul-teto - to bo predvsem velik korak za družbo, ki potrebuje sposobnega ekonomista, ki študira ekonomijo zato, da bi jo obvladal, ne pa da bi si s pridobitvijo naziva le utrdil mesto v hierarhični lestvici. S tem pa se nazadnje tudi dviga uglcd fakultete samc. Zclim, da bi se ob tem materialu porodilc nove idcjc in predlogi, kajti le ob popolni zavzetosti v pripravi sistema kieditnih točk bomo dosegli tisto, kai pričakujemo. JANO VEHOVAR Op. ur.: Clanek (nekoliko skrajšan) povzemamo iz ,,CE", glasila študcn-tov ekonomske fakultete. o STUDENTSKO PISANJE - KAJ JE TO ¦o°o°ogo° °6°oo Mcd prcdavanji jc trcba molčati. Pri izpitili in vajah jc treba govoriti -toda samo, kadar profesor vpraša in kar vpraša. Včasih sc ti zdi kaj prav ncumno. Ampak takrat nič nc rfcčcš - nima smisla. Ali pa rečeš kolegu. Povcj vscm, napiši. Kaj sc dogaja ntf predavanjih,lmcd odmori, zadnjo noč pied izpiti, ko čakaš na izpit, kaj se dogaja pri izpitu, kako se piše klavznro. Če napišcš: - rcportažo o izpitu, ki si ga pravkai opiavil, o piofesbijevem m tvojem obnašanju; - tckst, montažo iz ncumnih stavkov v profesorjevem predavanju - prcgovor, rek, anekdoto o profesorju; - kakšna univerza bi ti bila vseč; - zakaj piavzaprav študiraš, kako to, da študiraš ravno to in zakaj nisi rajc v službi ali pa na štopanju; - zakaj ti študij ni všcč; potcrn jc to študentsko pisanje. Podpišcš ne normalno, s psevdonimom, lahko se podkrižaš. ŠTUDENT-SKO PISANJE je pisanje študcntov o študentih (o scbi) kot študentu, je tcmatsko vezano na študy in univerzo. Jc pisanjc, ni literatura kot litcratura (ni sakralno, ,,umetnost"). Literatura, publicistika, znanost: to so posvečcni postori, posvečcna orodja za izbrancc. Izbor poteka na osnovi estctskih kanonov, strokovnih norm, politične ustreznosti, pripadnosti skupini. Ve-čina tistih, ki ne pišejo, nc piše, kcr ne doscgajo teh nonn. Estctskc, pravopisnc, stiokovnc mcjc so razredne meje. Kaj je treba? Začoti pisati izven tch mcj. Osebna mnenja, nyglcde na znanstveno vrednost, ,,objcktivnost", lcpoto. S pravopisnimi napakami. (Iz FIFAKA, glasila študentov filozofskc fakultete, iz najnovejSe štcvilke -vcrjctno 3) osmomarCna farsa ali dan ŽENA Tudi letos smo bili priča tragi-komični faisi ob 8. marcu, že deset-letja priznancm za dan žena. Obup-na gncča po cvetličarnah in pri cvet-ličnih branjevkah na tržnici, ob-čuten porast promcta po zlatatnah in tigovinah s kozmetiko, znaten padcc proizvodnjc po podjctjih, pijančevanje po pisarnah in do-movih, polne gostilne in beznice. skratka pravi karneval imbecilnosti, dobičkarstva in hinavstva. Imbecil-nosti zato, ker so sc ženskc pustile spcljati na led in sprejclc osmi marec za svoj praznik; dobičkarstva zato, kcr so razne cvetličarnc in drobno-lastniške branjevke nesramno po-dražile najbolj konzumno blago za take dncve - rože, mcdtem ko so se druge bodoče TOZD omejile le na potrošniško reklamo, kot na primer: ,,Ce hočete razveseliti svojo ženo, obiščite blagovnico ONA IN ON"; in končno hinavstva zato, ker še zdaleč ni dovolj možnosti za enako-pravni položaj žensk v naši družbi. Kdaj si bo naša družba končno ne-hala prati vest s takimi ln podob-niini prazniki in rajc zagcla graditi vrtcc, da bodo lahko vsi otroci de^ ležni varstva, ne samo tisti, katerih staisi imajo zveze ali debclcjšo de-c narnico, šole, da bodo vsi otroci imcli enakc možnosti izobraževanja, kdaj bodo naša podjetja nchala iz ekonomskih razlogov raje zaposlo-vati moškc kot ženskc, kdaj bodo končno iztrebljeni s površja Zemlje vsi patriaihalni individui, ki imajo žendce le za sex machine in gaspo-dinjo, kdaj . . . STOJAN STAVBER P. S. Tistega, ki mi bo očital, da sem ,,ženskar", bom pa kar po gob-cu! (iz INFORMATORJA, glaala štu-dcntov oddclka za kemijo na FNT) KAR TAKO sta se dva kar na hodniku ob levi spovednici v notredamski cerkvi ob 503 svečicah z grobnice device orieanske ob zgodnji jutranji uri na lep majski dan menila o petem parcialnem odvodu funkcije omega GMB (iz glasila študentov strojne fa-kultete DOGAJANJA, št. 1) (Nadaljcvanjc in konec) Lcta 1961 je bil sprejet temeljni zakon o financiranju šolstva. V nov sisteni financiranja (delitev dohodka in osebnega dohodka) so vključeni polcg drugih oblik izobraževanja tudi visokošolski zavodi. Sredstva zagotav-ljajo politično-teritorialne enote, gospodarske in družbene organizacije, samostojni zavodi, državni organi in druge pravne osebe. Družbeni šolski skladi so postali najvažnejši vir flnanciranja šolstva, in delitev dohodka so-vpada z družbenimi in tehnično-ekonomskimi načeli (obvezno odvajanje amortizacije za opremo in učila, osnovanje investicijskih skladov). Leta 1965 jc bila izvedena reforma, ki y bistvu pomeni dopolnitev sistema.iz leta 1961. Osnovni principi, na katerih je zasnovan ta sistem financiranja šolstva, so: - šolstvo se financira prek družbenih skladov; - vsaka šola ima pravico do določenih finančnih sredstcv za izvajanje nalog pri izobraževanju in vzgoji; - vsa tlnančna sredstva šole tvorijo celoto, s katero samostojno upravlja organ družbcnega upravljanja v šoli; - šole lahko razširijo svojo osnovno dejavnost; - v materialncm pogledu se šole lahko združujejo; - šolc izvajajo amortizacijo opreme; - šole lahko osnujejo lastne posebne fonde - smernice za delo šole dajo organi družbcnega upravljanja. Vsak družbeni sklad za šolstvo se financira na osnovi cnoletnega plana. Po letu dni upravni odbor sklada objavi zaključni račun v soglasju s predstavni-škim telcsom oz. družbcno-politično skupnostjo. DOHODKI DRUŽBENIH SKLADOV ZA ŠOLSTVO (1) v odstotku od nacionalnega dohodka, (2) absolutni Občinski skladi za šolstvo imajo naslcdnjc virc dohodkov: del proračun-skcga prispevka, dopolnilni proračunski prispcvck, dotacijc od proračuna, dcl vsch dohodkov občine, del občinskih doklad, ostali dohodki. Leta 1962 sta proračunski in dopolnilni proračunski prispcvck kot edini stalni vir v skladih predstavljala manj kot tretjino sredstev šoiskih skladov. Dotok sred-stev po občinah je ustrezal njihovi razvitosti. Zaradi nccnakih dohodkov so zlasti trpele šoie nižje stopnje. Da bi zagotovili zadostnc dotacije osnovnirn šolam, gimnazijam in strokovnim šolam, so v lctu 1963 lzvcdli večjo konccn-tracijo sredstev v medobčinskih skladih. V primcri s prctcklom letom so sc sredstva v tem skladu povečala za 61 %. Kot edina možna pot, vprašanja dotacij niso bila rešena. Za primer takšne strukturc dotoka sredstev šoli, ki kažc na skiajno neurejenost financiranja, lahko služi primcr šol s praktičnim poukom leta 1963: sredstvaiz občinskih skladov 11,5 %, gospodarskih orga-nizacij 37,3 %, lastna dejavnost 45,5 %. V lovu za srcdstvi zelo verjetno pada kvaliteta dela, pa tudi samo število dijakov. STRUKTURA FINANCIRANJA ŠOLSTVA V SRS Visoke šole financirajo republiški skladi. Prav deiež rcpubliškcga sklada in minimalen delež gospodarskih organizacij sta se obratno povečala v primcri z občinskimi skladi v tem obdobju. Toda sredstva za visokošolskc ustanovc so povišana na račun znižanja sredstcv osnovne šole, šol za kvalificirane dciavce in učiteljskih šol. Sredstva za nižjc, srednje, zlasti pa strokovne šolc krepko stagnirajo. Ta stagnacija bo zclo verjetno aktualna še nckaj let. V razvitem svetu je razmerje med izdatki za nižje in srcdnje šolstvo ter visokc šole 85—90 % proti 10-15 %. Struktura sredstev po vrstah šol pa jc bila v tistcm obdobju pri nas naslednja: Višina srčdstev, ki jih sklad za šolstvo nameni univerzitctnim ustanovam, je rezultat uskladitve družbcnih potreb in družbenih možnosti: zakon ne predvideva posebne višine dohodkov iz zveznega sklada. Njegova sredstva sc iormirajo v celoti iz sredstev federacije, kolikšna pa bodo le-ta, o tem vsako leto odloča zvezna skupščina. Končni odraz tega usklajevanja je odobrcn program fakultete, ki ga lc-ta prejme, da ga bo izvedla. Za izvcdbo programa so s pravili določena sredstva, ki se izplačajo po obračunu za dcjansko opravljene storitve. Z rednim finančnim načrtom jc mogoče predvideti le sredstva, ki jih fakultete potrebujcjo za tekoče delo. Ker pa so fakultctc nastajale pod različnimi pogoji in se pod neenakimi pogoji tudi razvijalc, potrebujejo posebne investicije, ki niso v okviru rednih tinančnih načrtov. V ta okvii se jih tudi ne da spraviti, in kot posebne investicije zahtevajo realno družbeno presojo. NEPROIZVODNEINVESTICIJE v tekočih cenah v milijonih din Od celotnih razpoložljivih sredstev jih je 34,2 % šlo za porabo družbenfli in državnih organov, 25,5 % pa za izobraževanje. Neproizvodne investicije imajo v sodobnem svetu čedalje večji pomen v procesu družbene reproduk-cije. Pomanjkljive in neopremljene kapacitete neproizvodnih dejavnosti po-vzročajo mnogo negativnih posledic za prebivalstvo in celoten družbeni raz-voj. Zato niso potrebna lc sredstva za financiranje tckočih potreb, ampak tudi za utrjevanje in krepitcv njihove materialne osnove. Zlasti po letu 1967 sredstva za potrcbc vzgoje in izobraževanja rastejo hitreje od sredstev za ostale potrebe, ki se krijejo iz proračuna. Mnogo problemov ostaja še naprej nerešenih, kajti nagla ekspanzija izobraževanja je imcla svojo senco - ne-učinkovitost. 50 % učcncev gimnazijc, tchniških in ostalih strokovnih šol šole ne konča uspešno. Še huje je s študcnti: tu jc neuspešnih 85 %. Od 700 milijard din za vzgojo in izobražcvanje gre 1100 milijonov za ponovno iz-obraževanje ponavljavccv. POTROŠNJA ZA IZOBRAZEVANJE v celotni potrošnji družbeno-politič-nih skupnosti kaže obratno gibanje: SFRJ Slovcnija Kot smo že povcdali, je dejavnost vzgoje in izobražcvanja do konca leta 1967 financirana iz proračuna. Vzgojno izobraževalne skupnosti dobijo avtonomne dohodke iz dohodkov za izobraževanjc,ki se formlrajo iz oscb-nega dohodka prcbivalstva in dela davka za promet na drobno. Zvezna dcup-ščina jc lcta 1966 sprejela splošni zakon o finančnih sredstvih za vzgojo in izobraževanje. S tern zakonom naj sc utrjujcjo načela o zagotavljanju finanč-nih sredstcv in stabilncm razvoju materialne baze vzgojc in izobraževanja, prav tako naj se ta dejavnost še bolj usklajuje z ostalimi dejavnostmi v okviru družbcne delitve dcla. Novi predpisi naj bi zagotovili nadaljnji razvoj druž-beno-ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja na osnovi samoupravljanja, vkijučen naj bi bil tudi napredek tc dejavnosti, toda v skladu s takratnim družbcnim planom. Torcj jc naprcdek na področju vzgoje in izobražcvanja zažclcn. Pri invcsticijah v tc vrstc razširjcno reprodukcijo se iz lcta v Icto pojavljajo objektivne ovire, zlasti socialne razlikc, ki žc vnaprej onemogočajo startnc možnosti posameznika. Problem, ki je danes tako aktualcn, zahteva široko družbeno akcijo: npr. družbeno dogovarjanje. Druž-beno dogovarjanjc o štipendiranju in kieditiranju jc staro že šest let. V osnutku republiškega zakona o štipendfranju in kreditiranju, ki se je začel pripravljati lcta 1966, so študcntjc poudarili, naj bo štipcndija nagrada za študij, njen socialni značaj pa naj bo v izcnačcvanju pogojcv posamcznikov. Pri formuluranju družbcncga dogovora so bila osnovna načcla: selckcija po sposobnosti, odprava matcriaine in socialne selckcije, zboljševanjc ka&rovske politike, investiranjc v kadic kot invcstiranje v razširjcno rcprodukcijo. Ce-dalje večjc število študcntov jc bilo spremljano s primanjkovanjem pedago-ško-znanstvenega in strokovnc\-tchničncga kadra. Po letu 1964 visokošolski zavodi niso mogii namcščati sodelavccv drugače kot na račun globalnih srcdstcv za osebne dohodke priznanc po mcrilih. Zaradi zastoja, ki je nastal v teh lctih, jc leta 1968 RISK sprejcl sanacijski program, naslednje leto pa je bila formirana posebna univcrzitctna komisija za sistcmatizacijo pedagoškcga osebja. V okviru te komisijc so sc pokazali nckateri nercšcni problemi našega visokega šolstva, ki v njcgovcm razvoju pomenijo bistvcno oviro. Ena od prvenstvenih nalog komisije je bila na osnovi sprejetih meril uskladiti na-mcščanje sodelavccv s Onačnimi možnostmi v prihodnjih letih. Leta 1972 jc univerza v Ljubljani razpolagala s 34,162.872 din ali 42 % več kot lcto prcj. Dclo univerzc jc financiral RISK z redno pogodbcno dotacijo za osnovno dcjavnost in po\Tačili za ostalc dcjavnosti. Ostali viri financiranja univcrzc so namensko prencsena srcdstva za funkcionaino de-javnost iz prejšnjcga leta, skromni lastni dohodki tajništva univcrzc in tiskar-nc, mcdtcm ko dejavnost računskega ccntra financira raziskoovalna skup-nost Slovenije. 42 % povcčanjc srcdstcv pa gre niačun višjih sredstcv raču-nalnjškega ccntra, ccntra za razvoj univerzc in povečanja študentskih posojil. Za samo osnovno dcjavnost je imcla univcrza lani točno zm 525.036,64 din vcč kot leta 1971. Lcto 1973 jc stabilizacijsko. O tem smo že pisali in še bomo. Zveza prcdvideva za tckočc leto 3 % povečanje globalnih sredstev za vzgojo in izobražcvanjc. Slovenski izvršni svct pa jc na osnovi samoupravnega sporazu-nicvanja nckako uspel globalno prcrazdcliti sredstva. Lc-ta naj bi sc povcčaia po indeksu 112,5 (za 12,5 %) glcde na preteklo lcto. Naj ponovimo še en-krat, da ta skromna srcdstva vključujejo tudi razširjeno dejavnost in da se zanjo planira 7 % povečanje finančnih sredstev. ob osnutiiuzaHona ojavnem obveščanju x Članek je bil napisan oktobra 1972 za revijo Tcorija in piaksa, ki pa ga ni objavila. V javuo razpravo je bil daii osnuteK zaKona o javnem obve-šoanju, Ki ga je pripravil sekretariat za imormacije IS SKupščiiie SR Slovenije. Ta članek ne prikazuje osnutka v celoti niti ne presoja vseh iijegovih določb. Opoziriti želi le na nekatere določbe v osnut-ku, ki se nanašajo na javno obveščanje po časopisu in ki so bodisi nove ali pa prevzete iz zakona o tisku in drugih oblikah informacij (ZTOI) iz leta 1960, ki pa so vprašljive z vidika drugih pravnih dolocb iu načel. To ne pomeni, da niso problematične katere druge odločbe osnutka zakona, kakor tudi ne, da ne bi bilo po-trebno v javni razpravi spregovoriti o določenih problemih, o kate-rih bi bilo prav, da bi osnutek zakona zavzel stališče, a ga ni. Osnutek postavlja državljanu — izdajatelju časopisa hujše pogoje, kot mu jih je nalagal ZTOI, z nekaterimi izmed določb pa diskrimi-nira skupino občanov kot izdajatelja časopisov,1 m sicer v primeri z drugimi izdajatelji časopisov. Osnutek (čl. 31) namreč določa, da občani lahko izdajajo časopis v skupini najmanj 10 oseb, (po ZTOI 5) in da se morajo za to organizirati in registrirati po predpisih, ki veljaj j za društva (po ZTOI je bila registracija možna že s predloži-tvijo pravil). Ni razumljivo in v obrazložitvi tudi ni pojasnjeno, čemu bi se morali tisti, ki želijo izdajati časopis, organizirati in registrirati tako kot tisti, ki želc delovati kot društvo. Pač pa zahte-va po taki organiziranosti opravičuje povišanje števila članov sku-pine s pet na deset, kajti za ustauovitev društva je po zakonu o društvih potrebnih deset občanov. V tej zvezi pa se zastavlja načelno vprašanje: Ali zakou sploh sme postaviti posameznemu državljanu, ki hoče izdajati časopis, pogoj, da se tnora na tak ali drugačen način povezati z večjim ali manjšitn številom ljudi. Ustava SFRJ uamreč v čl. 40/2 določa med drugimi pravicami občanov v zvezi z informiranjem tudi to, da ,jmajo pravico izdajati časnike in drug tisk". Pri tem med temi pravicami ne razlikuje v tem smislu, da bi bile pravice občana kot posameznika, druge pa le občana kot člana skupune. Tako razliko-vanje tudi ne bi bilo utemeljeno, ker si je prav vsako tam navedeuo pravico mogoče zamisliti kot pravico, ki jo lahko v celoti izvaja posameznik, ee kajpak sam izpolnjuje določene pogoje (npr.: če ima mnenje o kaki stvari, bo lahko uresničil ,,pravico s sredstvi informacij za svoje obveščanje" itd.). To velja tudi za pravico izda-jati tisk. Zato zakon na osnovi določbe čl. 70/2 ustave SFRJ sicer lahko predpiše ,,naein uresničevanja" te pravice, če meni, da je to za njeno ,.uresničevanje neogibno potrebno",2 vendar je ne more omejiti tako, da bi jo posamezen občan smel izvajati le v skupim občanov, ko jo lahko povsem ustrezno ,,uresničuje" kot posamez-nik. Ali bo dejansko prišlo do uresničitve te pravice, to je, ali bo posamezen občan izdajaJ časopis, ni bistveno. Gre za to, da zakon ne omeji te ustavne pravice. Zakonodajalčevo vodilo, ne sme biti takšno, da se sprejme v zakon samo to, kar je (po njegovem) mo-goče uresničiti,-* če pri tem tisto, kar sprejme, pomeni kršitev ustavne določbe. Ko zakonodajalec torej želi biti ,/ealen", naj določenih ustaviiih pravic raje ne normira, kot pa da jih krši, pa se bodo le-te ,,uresničevale na podlagi same ustave". To je v ustavi SFRJ (čl. 70/2, 1. al.) postavljeno kot pravilo, če se izkaže, da zakonodajalčeva ocena o tem, kaj je mogoče uresničiti; ne drži. Kakšne nadaljnje rešitve ponuja osnutek? Tako kot že prej ZTOI določa, da je skupina občanov, ki izdaja časopis, pravna oseba. Nova pa je določba, da so ,,občani, ki izdajajo časopis, iierazdelno odgovorni za obveznosti, ki nastanejo iz te dejavnosti, kadar jih ni mogoče poravnati iz premoženja pravne osebe" (čl.32/1). Ta določba spravlja občaue, ki kot skupina izdajajo časopis, v neenakopraven položaj.s tistimi občani, ki so npr. člani delovnih kolektivov časopisnih podjetij ali člani družbenopolitič-nih organizacij ali pa (nota bene) društev4 (čeprav so se morali za izdajanje organizirati in registrirati prav tako kot člani društva), ki izdajajo časopise, kajti ti člani niso odgovorni za obveznosti,nasta-lih zaradi izdajateljske dejavnosti njihove odgovornosti, ko teh ob-veznosti ni mogoče poravnati iz premoženja njihovih organizacij. Pa tudi skupino občanov kot pravno osebo postavlja osnitek z novo določbo v neenakopraven položaj z drugimi praviiimi ose-bami - izdajatelji. Da bi smela izdajati časopis, mora skupina obča- JZZ nov ,,položiti na občinskem sodišču varščino v vrednosti enkratne naklade časopisa (čl. 32/2). Obrazložitev (str. 10) pojasnjuje var-šeino kot ,,instrument, s katerim bi zavarovali poraviiavo različnih družbeiiih in drugih obveznosti, ki nastajajo z izdajanjem časopisa, katere pa v naših razmerah skoraj praviloma ne bi bilo mogoče izterjati (premoženjske razmere obcanov) ali pa zelo težko ali po dolgotrajnem postopku ..,. že dosedanje izkušnje kažejo, da so celo tiskarne dokaj rezerviraiie do naročil, če ni podano jamstvo, da bodo storitve plačane". Če pustimo ob stram /e opisano diskriminatorno stališče,naj bi se obveznosti skupine državljanov — pravne osebe poravnale po potrebi iz premoženja članov te pravne osebe, obrazložitev z niči-mer ne pojasni, čemu osnutek k položitvi varščine zavezuje le eno vrsto izdajateljev (skupine občanov). Mar se drugim izdajateljem časopisov nc inore zgoditi, da ne bi ,jnogli poravnati obveznosti"? Od kod gotovost, da se to utegne pripetiti le eni vrsti izdajateljev -skupini občanov oz. da se ji to sploh utegiie zgoditi? Kaj je z delovnimi organizacijami na drugih področjih? Mnoge ne porav-najo, reduo svojih obveznosti, pa jim predpisi vseeno ne nalagajo dolžnosti, da morajo položiti varščino. Glede na to je treba do-ločbo o varščini, ki so jo dolžne položiti skupine obeanov,odklo-iiiti, ker te pravne osebe diskriminira v primeri z drugimi izdajatelji in pravnimi osebami na drugih področjih. Zato ni nelogično,da so ,,v razpravi prišli do izraza pomisleki proti varščini, ker bi bila lahKO tolmačenja za omejevalen ukrep" (obrazložitev, str. 10)5-Variantni predlog osnutka o črtanju čl. 32/2 je zato vsekakor na mestu in se je treba odločiti zanj. Pri tem je treba opozoriti, da osnutek zakoaa zahteva^da skupine državljanov in od vseh drugih lzdajateljev časopisov oz. ustanovite-ljev časopisnih organizacij, da ?Tzagotovijo material-ne,,finaiične in kadrovske pogoje za začetek izhajanja časopisa" (čl. 26/1). Ta v tiskovnem pravu nova določba, sicer pa podobna določbi, ki velja za ustajiavljanje podjetij, daje ustreznejše jamstvo za ,,poravnavo različiiih družbenih in drugih obveznosti." Plačilna sposobnost izdajateljev pa bo zlasti odvisna od tega, kako bo družbena skup-aost prek svojih mehanizmov izpolnjevala v ustavi SFRJ (čl. 40/7) naložeho ji dolžnost, da zato ,,da bi bila javnost čim bolje obve-ščena, ustvarja ugodne pogoje za razvoj ustreznih dejavnosti". Nadaljnjj primer, kjer osnutek dela razliko med izdajateljem skupino oseb in drugimi izdajatelji, je v določbah o tem, kdo določa sestavo tako imenovanega družbenega organa^in kdo voli oz. imenuje člane takega organa. Preden prikažemo ta neenak polo-žaj, v katerega osnutek postavlja skupino državljaiiov, je treba opo-zoriti na tale problem: Osnutek proglaša javno obveščaiije za dejavnost posebnega druž-bdiega pomena (čl. 5/1), časopisna dejavnost pa je ena izmed oblik obveščanja. Ustava SFRJ (čl. 90/2, enako določbo ima tudi ustava SRS v čl. 79/1) določa, da zainteresirani občani ter pred-stavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti sodelu-jejo v skladu z zakonom pri upravljanju določenih zadev v delovni organizaciji, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebaega družbenega pomena, medtem ko amandma XXVIII k ustavi SRS v 2. odst. 1. točke med drugim predpisuje, da se z zakonom lahko določi načm upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo o.menjeiie zadeve ali dejavnosti. Ne ena ne druga ustava pa ne določa, da se ¦ lahko z zakonom predpiše način upravljanja oz. sodelovanja nave- fl denih oseb pri upravljanju, ko opravlja neko dejavnost, ki jo zakon sicer proglaša za dejavnost posebnega družbeuega pomena, neka asociacija, ki ni delovna organizacija oz. organizacija združenega dela. Zato-je vprašljiva določba osnutka (čl. 27/1), da se ,,pri časo-pisu, ki ga izdaja . . . (navedeni so vsi možiii izdajatelji) ustanovi družbeni organ (časopisni svet ipd.) za obravnavanje določenih na-log s področja izdajanja časopisa". Na primer asociacija sodelavcev in urednikov mnogih revij niso orga.iizirane kot delovne orgaiiizacije oz. organizacije združenega ŠTUDENTSKA ZALOŽBA JE IZDALA SVOJO NAJNOVEJŠO, TRETJO KNJIGO UPESNITEV IVA SVETINE HELIKS IN TIBIJ A KJMJIGA JE NA VOLJO V VSEH KNJIGARNAH PO VSEJ SLO-VENIJl dela. Zato je videti pravilnejša določba čl. 5/2, ki je navedena med temeljnimi določbami in ki pravi, da ,,v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo zjavnim obveščanjem, sodelujejo pri upravljanju zadev, ki so v zvezi z javnim obvešča-njem, občaui kot predstavniki družbene skupnosti v skladu s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in s splošnim aktom organi-zacije". Res je pravilnejša le videti, kajti tudi ta je vprašljiva, pa ne le zato, ker ne navaja tako kot ustava med tistimi, ki sodelujejo pri upravljanju, še zainteresiranih občanov in predstavnikov zainteresi-raiiih orgaiiizacij, ampak zato, ker postavlja v enak položaj kot organizacije združenega dela tudi ,,dmge organizacije", za katere pa ustava ne določa, da bi pri njihovem upravljanju lahko sodeloval nekdo, ki ni člari teh organizacij. Taka ,,druga organizacija" je npr. društvo. Res bi bilo težko spraviti v sklad z načelom, da so društva ,,samostojna pri uresničevanju ciljev, ki so določeni v njihovih sta-tutih ali pravilih" (cl. 2/1 temeljnega zakona o društvih), to, da bi nekdo, ki ni član društva, sodeloval pri eni izmed oblik uresniče-vanja ciljev, to je pri publiciranju. A kljub tej vprašljivosti ureditve, ki jo predlaga osnutek, velja pogledati, kako postavlja osnutčk tudi v tem vprašanju skupine občanov v neenakopraven položaj z drugimi izdajatelji. Medtem ko določa, da ,,se z aktom ustanovitelja časopisne organizacije oz. s splošnim aktom izdajatelja časopisa, ki ga ne lzdaja časopisna orga-iiizacija, podrobneje določi, katere organizacije in organi imenujejo svoje predstavnike v družbeni organ pri časopisu ter koliko pred-stavnikov imenujejo" (čl. 28/1), predpisuje tudi izjemo: JPri časo-pisu, ki ga izdaja skupina občanov, določi sestav in imenuje pred-stavnike širše družbene skupnosti v družbenem organu po predhod-nem mnenju zainteresiranih orgaiiizacij tista občinska skupščina, na območju katere časopis izhaja" (čl. 28/3). Obrazložitev pojas-ijuje (str. 10), da ,je tak način oblikovanja družbenega organa primerna oblika, ki lahko zagotovi družbeni vpliv in sodelovanje zaintersiranih pri izdajanju in urejanju časopisov skupin občanov". Mar je kaj narobe s skupino občanov kot izdajateljem, da to, kar velja za druge izdajatelje, zanjo ne velja, in da je treba določiti drugačne t,primerne oblike": polaganje varščine, subsidiarno pre-moženjsko odgovornost članov skupine, od državnega organa se-stavljen in imenovan družbeni organ? Ali naj bodo tisti, ki uresni-čujejo ustavne svoboščine, izven določenih institucij, diskrimi-nirani? Osnutek predvidevar da družbeni organ sestavljata dve skupini predstavnikov: ,,predstavniki časopisa", to je ,rpredstavniki rednih sodelavcev časopisa ter predstavuiki delovne skupnosti časopisa, če je časopis organiziran kot organizacija združenega dela v sestavi izdajatclja" (čl. 27/3) in predstavniki izdajatelja, predstavniki drugih zainteresiranih orgaiiizacij in občanov in predstavniki usta-novitelja časopisne orgaiiizacije, ko časopis izdaja ta organizacija (čl. 27/2). Iz teh dveh kategorij predstavnikov se družbeni organ lahko formira tako, da vsaka kategorija enako število članov, ki odločajo skupaj ali pa tako, da predstavniki vsake od obeh kate-gorij odločajo (glasujejo) ločeno in je odločitev sprejeta, če jo sprejmeta obe skupini (čl. 28/2). Obrazložitev v tej zvezi pravi,da ,jnora iskanje sporazumnih rešitev nadomestiti preglasovanje in da morebitni nesporazumi in spori potemtakem terjajo politično raz-reševaiije". Ni razumljivo, čemu odpor do (pre)glasovanja,ki zlasti tedaj, če sledi temeljiti debati in je morda celo tajno, vendarle na najbolj nedvoumen način pokaže, kakšno je stališče članov, jasno pa ni tudi, čemu je potrebno politično razreševaiije eventualnih nesporazumov in sporov, če je odločanje o določenih stvareh dano v pristojnost nekega posebej zato ustanovljenega organa, ki ima te &pristojnosti na osnovi samega zakona. Če. odločitve ni mogoče [sprejeti v okviru tega organa, ker nastane takšna ali drugačna pat situacija, je treba ubrati katero izmed poti, ki jih za tak primer Ipozna pravo in jih zakon mora normirati, ne pa da ukinja pravo in [pledira za političnim razreševanjem. Pod tem si človek pač najprej KNJIGE ZA VAS! Jugoslovanski študentski časopis IDEJE je te dni izdal prve tri knjige iz zbirke, ki naj bi poslej redno izhajala. To so: VVilhelm-Reicha MASOVNA PSIHOLOGIJA FAŠIZMA (40 din), Dušana Kecmanoviča IZMEDJU NORMALNOG I PATOLOŠKOG (40 din) ter MUadina Životiča EGZISTENCUA, REALNOST I SLOBODA (50 din). Knjige lahko naročite pri Nikoli Damjaniču (radio Štu-dent, tel. 61-985) ali pa jih kupite v prvi knjjgarni. »V mali in veliki ediciji Idej bodo izšle še naslednje knjige: Faud Muhič: STALJINIZAM, Faud Muhič: STALJIN, Vladimir Gligorov: SOCIOLOGIJA FUNKCIONALIZMA, Martin Heidegger: KANT I PROBLEM METAFIZIKE, Platon: TIMEJ, Platon: TEJTET, Ciceron: PARADOXA STOICORUM, Immanuel Kant: ^UM I SLOBODA, Soren Kierkegaard: BOLESTI SMRT. predsjavlja takšno ali drugačno obliko pritiska na člane organov ali pa celo kakšno 4ruB° intervencijo. Ali je v samoupravnem sistemu prostor za poseganje v pravice organa, določene z zakonom, če taki posegi ne temeljijo na zakonu? S stališča samoupravnih pravic tistih, ki delajo, kakor tudi s stališča profesionaJnosti dela pa je sploh vprašljivo dajati v najpo-membnejših stvareh, ki se tičejo ustvarjanja časopisa, npr.: kako uaj se zasnuje časopis, kdo naj bo glavni in kdo odgovorni urednik (prim. čl. 29 osnutka), enake pristojnosti kot tistim, ki časopis ustvarjajo s svojim delom — pisanjem, tudi onim, ki takega dela ne opravljajo. Kvalificirani kreatorji usmeritve časopisa, preverjanja koncepta.- ugotavljanja pomanikljivosti, razvijanja zasnove itd. so pač tisti, ki pišejo ta časopis/Ker torej časopis organ ko raste iz dela svojih sodelavcev in urediiikov, je poseganje v časopis od zunaj prekinjanje te rasti. Takšni pogoji so sicer včasih potrebm in upra-vičeno, gre pa za to, kdaj so dovoljeni,kakšni so,kdo je upravičen posegati, po kakšnem postopku itd. Pravo o tisku pozna razne oblike teh intervencij, in pozna jih tudi osnutek.8 Temeljna prednost takšne, pravne ureditve intervencij je, da so vnaprej znane in objektivizirane.Toda te pravne norme morajo biti tudi čim bolj precizne, biti morajo v popolnem skladu z ustavnimi določbami, ne smejo biti diskriminirane itd., sicer bi kršile svobodo tiska. Tisti pa, ki te določbe uporabljajo v konkretnem primeru,to so zlasti sodišča, so jih dolžni interpretirati restriktivno in v skladu s spoznanji pravne stroke, ne oziraje se na takšne ali drugačne interese drugih subjektov. Zavedati se namreč morajo, da je svo-boda tiska svoboda javnega mnenja, ki naj bo v demokratični državi omejena le s pravom. ^ nrwx . _, J r Drago DEMSAR Op o m b e 1 Osnutek šteje za časopise ,,dnevne in periodične liste,revije,biltene in druge podobne tiskane stvari, ki izhajajo za redno obveščanje javnosti" (čl. 22). V čl. 13, kjer je definiran pojem tiskane stvari, pa našteva revije poleg časopisv, s čimer vnaša v opredelitev easopisov in revij nejasnosti. Pa tudi sicer je z zgornjo definicijo pravni pojem časopisa po nepotrebnem v neskladju z običajnim pojmom časopisa. Tem ugovorom bi se osnutek izognil, če bi tako kot ZTOI (čl. 22) določil, da veljajo za revije in druge periodične publikacijc določbe, ki se nanašajo na časopisc, te pa bi definiral, ne bo zmede, bomo v tekstu tudi mi uporabljali pojcm časopisa v pomenu, ki mu ga daje osnutek. 2 Ta določba ustave je temelj, da sme zakonodajalec normirati občanovo pravico izdajati tisk. Poleg tega se smc način uresničevanja posameznih svo-boščin in pravic predpisovati (in sicer le z zakonom) samo, ,,če je v tej ustavi tako določeno" (čl. 70/2, 2. al. ustave SFRJ); za pravice iz čl. 40/2 v ustavi ni ,,tako določeno". 3 Xo je bil po obrazložitvi ZTOI predlog, da posamezniku ni bila dana pravica izdajati časopisov, čeprav je to pravico do sprejema ZTOI imel po zakonu o tisku iz leta 1945. Gl. Savezna narodna skupština, Stenografske belcžke, knjiga III, sveska 4, Beograd, 1960, str. 637. 4 Poleg teh organizacij smejo izdajati časopise še: družbenopolitične skupnosti in njeni organi, družbene organizacije, organizacije zdiuženega dela, med njimi organizacije združenega dela časopisne dejavnosti (časopisne organizacije: poleg časopisnih podjetij so to še časopisni zavodi in časopisne agencije), društva, skupine občanov, civilno-pravne osebe. Prim. določbe členov 27, 24 in 14 osnutka; med njimi so določene terminološke neuskla-jenosti. V nekaterih določbah osnutka so z izdajatelji v pravicah in dolžno-stih izenačeni ustanovitelji časopisne organizacije. Gl. še op. 6. 5 Vendar primerjanje s kavcijo v starih zakonih o tisku, ki naj bi zago-tovila plačilo denarnih kazni, sodnih stroškov in odškodnine, ki bi nastali z nedopustnim ravnanjem v zvezi z izdajanjem tiska (prim. Vladimir Knaflič, Traktat o tisku, Ljubljana, 1930, str. 111), najbrž ne pride v poštev, čeprav. so to kavcijo tudi mnogi šteli za preventiven ukrep, ki omejuje svobodo tiska. Zakon o tisku iz leta 1925 je izrecno določal (čl. 3), da je ni treba polagati; ta določb^ je obveljala ob noveliranju zakona v letih 1929 in 1931. 6 Kako bo z ,,družbenim vplivom" na časopise verskih skupnosti in drugih civilno-pravnih oseb, nam ni znano. Obrazložitev (st. ll)pravi, da ,,podrobnejša določila o verskem tisku (tisku civilno-pravnih oseb) vseboval zakon o pravnem položaju verskih skupnosti". Zato, kadat govorimo v tekstu o časopisih, mednje ne štejemo tega tiska, kadar pa govorimo o izdajateljih ne civilnih-pravnih oseb. 7 Osnutek ne ureja pravic in dolžnosti sodelavcev časopisa, čeprav bi bilo to potrebno glede na to, da niso vsi časopisi organizirani kot organizacije združenega dela. Ali tega ni storil zato, ker meni, da ima kompetence de-lovne skupnosti organizacije združenega dela zbor sodelavcev časopisa? Takšno stališče, ki je v skladu z načelom pravic na podlagi dela in z načelom samoupravljanja delavccv, bi pomenilo sprejetje prakse,za katero so si zbori sodelavcev nekaterih časopisov prizadevali, a je naletela na odpor izdaja-teljev. Prav zato bi bilo potrebno to vprašanje v zakonu izredno rešiti. 8 Npr. ,,popravek", to je odgovor na sporočilo, s katerim je bila ,,priza-deta čast, dobro ime, pravica ali korist" neke fizične ali pra\ne osebe, čl. 44-61; ,,prepoved razširjanja tiskanih stvari", ki vsebujejo določena spo-ročila, čl. 80-82 1. Osnutek uvaja še tri vrste objav na zahtevo v zakonu navedenih subjektov: ,javni odgovor", s katerim se ,,bistveno dopolnijo dejstva m podatki iz objavljenega sporočila", čl. 20, ,,sporočilo. ki je po-membno za javnost", čl. 43, in ,,sporočilo, ki je posebnega pomena za občane in organizacije, čl. 42. Normiranje prvih dveh je prepustil osnutek splošnemu aktu časopisa, kar pa utegne vplivati na učinkovitost realizacije ter vrst posegov. PRIPIS UREDNIŠTVA Uredništvo pri svojem delu večkrat sooča z velikimi problemi. Mislimo, da je zdaj že čas, da vas seznanimo z enim izmed njih. Ob pripravah številk se z nekaterimi kulegi običajno domenimo za tekste, ki naj bi jih prispevali. Nekako desetkrat pa se nam je že zgodilo, da so tistega dne, ko je trcba rokopise oddati v tiskarno, naročenfh in obljubljenih tekstov nismo dobili. V tem primeru se pač odločimo za kak drug tekst, sliko, strip ... Za to številko smo bili dogovorjeni za daljši prispevek o skup-ščini na FF. Kolega je ,,snedel besedo". V ladnjem trenutku smo na uiedništvu Študentskega dnevnika dobili poročilo o skupščini, ki je bilo zanje predolgo. Odločili smo se za objavo. Mi smo mož beseda in ne tiskamo praznih beležnic. Ko pa bomo od jeze popenili, bomo objavili spisek figamož. \i