— 66 — Govor treh Bistric v Prekmurju Nina Zver Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, nina.zver@um.si DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.66-90.2023 1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem go- voru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice. The local speech of three Bistricas – Gornja, Srednja and Dolnja – is classi- fied as the southern variant (or dialect variant of Dólinsko) of the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group, but in some respects, it is closer to the speeches of Prlekija and Medžimurje dialects than to the neighbouring speeches of Dólinsko. The material-supported paper deals with those pho- nological, morphological, and verbal phenomena in the local speech of the three Bistricas, which are distinctive in relation to nearby local speeches and which linguists have too often generalized to the entire Prekmurje dialect. A list of uninhabited-area names of Gornja, Srednja and Dolnja Bistrica has also been added. Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, dólinski govori ob Muri, panonska narečna skupina, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena Key words: dialectology, Prekmurje dialect, speeches of Dólinsko along the Mura, Pannonian dialect group, phonetics, morphology, words, uninhabited- area names 1 Predstavitev naselij Geografski oris Gornja, Srednja in Dolnja Bistrica so del Občine Črenšovci, ki leži v seve - rovzhodni Sloveniji na levem bregu reke Mure (slika 1), na osrednjem Dólin- skem, ter obsega še naselja Trnje, Žižki in Črenšovci, kjer je tudi njen sedež. Občina na južnem delu meji na Republiko Hrvaško, državi pa ločuje naravna — 67 — Govor treh Bistric v Prekmurju meja, reka Mura. Na severu, vzhodu in zahodu ravninski svet občine neopazno prehaja v ravnine sosednjih občin (Odranci, Beltinci, Velika Polana, Lendava). 1 Slika 1: Lega občine Črenšovci v SV Sloveniji (Wikipedia, 29. 6. 2023) Slika 2: Lega Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice (Geopedia World, 20. 2. 2023) Črenšovci, Trnje in Žižki so tipična obcestna panonska naselja, tri Bistrice pa so po obliki gručasta naselja, nastala ob rokavu Mure (slika 2). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2022 v Občini Črenšovci živelo 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 ( Slovensko jezikoslov- je, književnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. — 68 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver 3982 prebivalcev – največ v Črenšovcih (1147), med tremi Bistricami pa jih naj - več šteje Gornja (766), ki je bila ves čas največje naselje po številu prebivalstva (Zelko 1972: 419). Gospodarstvo je bilo zaradi naravnih danosti zlasti v pre - teklosti izrazito kmetijsko usmerjeno, vendar število kmetijskih gospodarstev v sodobnem času naglo pada. Največ delovno aktivnega prebivalstva (1497) se po zadnjih podatkih 2 na delo vozi v Mursko Soboto (328) ali je zaposleno v občini (316), delavci pa dnevno migrirajo tudi v Lendavo (181), Ljubljano (166), Odrance (113), Ljutomer (66), Beltince (53), Maribor (49), Turnišče (47), Gornjo Radgono (32) in druge kraje. Znamenitosti in znane osebnosti Med znamenitostmi Občine Črenšovci omenjam podružnično cerkev blaženega Antona Martina Slomška na Gornji Bistrici, zgrajeno 1972, župnijsko cerkev sv. Križa v Črenšovcih, Kleklov dom, kjer je danes sedež Občine, doprsni kip Jožefa Klekla st. pred Kleklovim domom, 2,3 metra visok Spomenik prekmur - ske žene in matere z otrokom, posvečen množičnemu izseljevanju tukajšnjih prebivalcev v polpretekli zgodovini, rojstno hišo Ferda in Jožefa Godine na Dolnji Bistrici, Park spominov v Črenšovcih, Tinekov brod na Gornji Bistrici in bogat naravni ekosistem ob Muri s poplavnimi gozdovi, travišči, močvirji, Murinimi mrtvimi rokavi (npr. Berek in Mala Kocija na Dolnji Bistrici) ter veliko biotsko raznovrstnostjo. Znane osebnosti, rojene ali delujoče v občini, so: Franc Markoja – Márkfi (1811–1861; pater benediktinec, profesor in dekan budimpeške teološke fakultete ter rektor tamkajšnje univerze), Jožef Klekl st. (1874–1948; katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in ure - dnik, t. i. voditelj prekmurskih Slovencev v prevratnih letih), Ferdo Godina (1912–1994; pisatelj, urednik in publicist), Jožef Godina (1898–1986; duhovnik in delavec za Prekmurje v prevratnih letih), France Cigan (1908–1971; duhov - nik, zborovodja, učitelj, vzgojitelj, zbiratelj glasbene dediščine), Danijel Halas (1908–1945; duhovnik v postopku za beatifikacijo, umrl mučeniške smrti), Ivan Zelko (1912–1986; duhovnik in zgodovinar – prvi znanstveni raziskova - lec prekmurske zgodovine), Jožef Horvat (1955–; poslanec Državnega zbora Republike Slovenije). Oris cerkvenoupravnih razmer Črenšovci, Trnje, Žižki ter Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica so bili prvotno del pražupnije Turnišče (slika 3). V drugi polovici 18. stoletja so bile tri Bistrice pridružene novoustanovljeni beltinski župniji (1760), ob ustanovitvi Župnije 2 https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0723405S.px/table/tableViewLayout1/ (20. 2. 2023). — 69 — Govor treh Bistric v Prekmurju Črensovci l. 1807 pa so pripadle le-tej (Zelko 1996: 293). Cerkvenoupravno je črenšovska župnija (takrat še pod turniško) skupaj z ostalimi župnijami dol - njega Prekmurja (Dolnja Lendava, Dobrovnik, Bogojina in od 1760 Beltinci) več stoletij pripadala zagrebški škofiji (1094–1777), medtem ko so bile župnije gornjega Prekmurja (Dolnji Senik, Gornja Lendava, Gornji Petrovci, Gornji Senik, Dolenci, Števanovci, Cankova, Sv. Jelena (Pertoča), Sebeščan (Peča - rovci), Sv. Benedikt, Sv. Jurij, Martjanci, Sobota, Tišina) del gjörske škofije s središčem v Győru. Ob ustanovitvi sombotelske škofije l. 1777 so bile tako župnije gornjega kot dolnjega Prekmurja po več stoletjih ponovno združene v isto cerkvenoupravno enoto. Takšna cerkvenoupravna ureditev je veljala do leta 1923, ko so se prekmurske župnije priključile lavantinski škofiji. V obdobju druge svetovne vojne (1. 6. 1941–1. 9. 1946) jih je spričo madžarske okupacije začasno ponovno upravljala sombotelska administratura. 7. aprila 2006 je bila ustanovljena Škofija Murska Sobota, ki je pastoralno povezala Prekmurje in Prlekijo in danes obsega tri dekanije: lendavsko, v katero spada tudi Župnija Črensovci, ljutomersko in murskosoboško. Po pričevanju Ivana Zelka (1996: 294) je bila črenšovska župnija kljub madžarski nadoblasti zmeraj slovensko zavedna, zlasti zaradi vpliva narodnega buditelja Jožefa Klekla st., ki je tu kaplanoval (1903) in kasneje preživljal pokoj (1910–1947). Slika 3: Ozemlje turniške pražupnije, katere del so bila tudi naselja današnje Občine Črenšovci, v letu 1381 (Zelko 1972: 428) — 70 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver 2 Naselbinski imeni Bistrica in Črenšovci Etimologija naselbinskih imen Prva do zdaj znana pisna omemba krajev Črenšovci in Bistrica datira v leto 1322 3 . 4 Imena treh Bistric so sestavljena iz dveh besed: druga sestavina – Bi- strica – je vodno ime in zaznamuje »kraj, skozi katerega teče reka« (Snoj 2009: 61). Praslovansko ime *by ̋ strica poimenuje hitro tekočo reko, v tem primeru Muro. 5 Prilastki Gornja, Srednja in Dolnja so verjetno vezani na potek smeri Murinega toka od severozahoda proti jugovzhodu; Gornja Bistrica je najsever- neje – »najbolj zgoraj«, Srednja je nekoliko južneje od Gornje, na sredi med Gornjo in Dolnjo, Dolnja pa je najjužneje, »najbolj spodaj, doli«. Tudi padajoča povprečna nadmorska višina od Gornje proti Dolnji Bistrici je skladna z levimi prilastki poimenovanj naselij: Gornja Bistrica leži na povprečno 172 m nad - morske višine, Srednja Bistrica na 171 m in Dolnja Bistrica na povprečno 170 m nadmorske višine. Prebivalci Bistric se imenujejo Bist ˈča ːnci, prebivalke so Bist ˈča ːnke, izlastnoimenski pridevnik je bist ˈča ːnski ali ˈbistčki. Predlog ponovne uveljavitve imena Črensovci Črenšovci so dobili ime po nekoč tu zelo razširjeni rastlini črensi (< čremsa; lat. Prunus padus; narečno tudi čä ˈränsa/čä ˈrǝnsa). Množinska oblika -ci »se je domnevno uveljavila po zgledu bližnjih naselij, npr. Odránci, Melínci« (Snoj 2009: 100). 6 Vse do druge svetovne vojne je bilo uradno ime kraja Črensovci (s sičnikom s), ki ga je zlasti pri starejših domačinih slišati še danes ( Čä ˈränsfci/ Čä ˈrǝnsufci), takšno pa vztrajno ostaja tudi uradno ime župnije ( Župnija Čren- sovci). To je edina upravičena različica imena, ki bi se morala ohraniti, saj ima tudi zgodovinsko ime tega kraja s namesto š (Chremsouc). Kdaj je sploh prišlo do spremembe sičnika v šumnik? 3 Chremsouc, Chrensouc so Črenšovci; Bistricha, uterque Bisstrich sta današnji Gornja in Srednja Bistrica, prej Velika oz. Zunanja in Notranja Bistrica; del današnje Dolnje Bistrice se je še leta 1389 imenoval Wyfalu, tj. Nova vas (gl. Sliko 3). Ta je bila v 14. stoletju »zares nova, ker je takrat začela nastajati«. Na območju Dolnje Bistrice sta bila tudi otoka Garabba in Trimyse ter zaselek Bednja (Zelko 1972: 45). 4 700. obletnica prve omembe imena je bila razlog, da so se v letu 2022 v občini odvijali številni dogodki (https://www.obcina-crensovci.si/objava/626089, 20. 2. 2023). 5 »Pslovan. *by ̋ strъ ‛hiter, deroč’ se je razvilo iz izhodiščnega * bhū ́ s-ro- ‛bučeč, šumen, deroč (o vodi)’ […]. Današnji sloven. pomen ‛ne moten, ne kalen’ (in od tod ‛miselno sposoben’) temelji na dejstvu, da hitre, deroče vode navadno niso motne.« (Snoj 2015). 6 S krajevnimi imeni na -ci se je ukvarjalo že več jezikoslovcev (mdr. Kolarič 1955, Lubaś 1969, Majdič 2002, Narat 2004, Torkar 2008: 20), Mojca Kumin Horvat (Horvat 2015: 208) pa je predlagala vključitev variantne rodilniške oblike -(e)c krajevnih imen na -ci v pravopisno normo. — 71 — Govor treh Bistric v Prekmurju Kuzmič (Prekmursko muzejsko društvo, na spletu) trdi, da naj bi pobudo za preimenovanje nekaterih prekmurskih krajev leta 1937 dalo Prekmursko mu - zejsko društvo, ustanovljeno l. 1935 v Murski Soboti. Člani naj bi si predvsem prizadevali za preimenovanje Murske Sobote v Soboto ter Gornje Lendave v Grad. Ker uspeha ni bilo, je društvo ponovno pobudo vložilo dve leti kasneje; ta naj bi bila dana »na namig banovine«, v nekaterih vaseh pa je naletela na odpor, zato »je celotna zadeva prišla v razsodbo jezikoslovcu dr. Francetu Ramovšu, ki je presodil, da kraji lahko ostanejo z jezikovnega stališča tudi v takšni obliki« (Prekmursko muzejsko društvo, na spletu). Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PIŠK MS) hrani prepis pisma »Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani«, v katerem tedanji rektor ljubljan- ske univerze in izvedenec za Prekmurje na pariški mirovni konferenci leta 1919 Matija Slavič posreduje izjavo Frana Ramovša, ki je izrazil naklonjenost ohranitvi imena Črensovci: Glede omenjenih krajevnih imen je že po notranjih sklepih občinskih zborov in dopisu statističnega oddelka ministrstva za notranje posle razvidno, da ostanejo neizpremenjene in da ni nobenega razloga, ki bi silil, da je treba upoštevati predloge prekmurskega muzejskega društva. Pisati je torej: 1) Murska Sobota, adj. murskosoboški 2) Puconci 3) Kuzma 4) Vučja gomila […] 5) Črensovci 6) Trije mlini. Prepis Slavičevega pisma je bil 29. novembra 1940 odposlan krajevnim ura - dom kot okrožnica, v kateri je bilo odrejeno, da se »pišejo krajevna imena dosledno tako, kakor so v ‘Splošni pregled dravske banovine’, 7 ki se z gornjo univerzitetno izjavo glede osporavanih imen popolnoma sklada«. Iz pisma je sicer razvidno, da naj bi preimenovanje navedenih krajevnih imen predlagalo Prekmursko muzejsko društvo, vendar se na tem mestu postavlja vprašanje, zakaj bi društvo z Vilkom Novakom na čelu dalo tovrstno pobudo in zakaj so pristojni na krajevnem uradu kljub priporočilu jezikoslovne avtoritete, kot je Fran Ramovš, uveljavili ime Črenšovci namesto tradicionalnega in etimološko pravilnega Črensovci. Predsednik društva Vilko Novak se namreč l. 1935 strinja s Franom Kovačičem: »Vsekako je želeti, naj se pri končni določitvi prekmur - skih krajevnih imen ne gleda toliko na pravila književnega slovenskega jezika, marveč na historične oblike in dialektološke zakone prekmurske slovenščine. Krajevna imena so važen del narodnega folklorističnega zaklada in le v svoji pri - stni obliki vzbujajo zanimanje zgodovinarjev in jezikoslovcev.« (ČZN 1920/21: 54; cit. iz Novak 1935: 362). Piše tudi, da je treba »/p/ri vprašanju krajnih imen 7 Dravska banovina je leta 1939 izdala Splošni pregled dravske banovine, v katerem se prvič (?) pojavi zapis Črenšovci s pošumevljenim sičnikom (1939: 131). — 72 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver […] vselej upoštevati vse zgodovinske, jezikovne, geografske in druge lokalne momente, spoštovati vkoreninjeni ljudski izraz, nikar pa uveljavljati namišljenih ‘pravilnosti’. Če je to pravilo obveljalo doslej povsod na Slovenskem, naj bo spoštovano tudi onstran Mure«. Trditev, da je društvo samoiniciativno predlagalo preimenovanje Črensovec v Črenšovce, je torej dvomljiva, in to tem bolj, ker Novak opozarja tudi na Vengustov seznam prekmurskih krajevnih imen (1919: 5), ki so zapisana »večinoma v pravilni obliki«. Tam so Črenšovci zapisani še s s, kar je še en dokaz, da je prekmurski slavist in etnolog stal za različico Čren- sovci. Zanjo sta se v preteklosti zavzemala tudi Ivan Zelko in bivši črenšovski župan Anton Törnar (Žunec 2002: 17; Žunec 2007: 24), danes pa je ohranjena le še v imenu župnije. Gotovo bi veljalo razmisliti o ponovni uvedbi etimološko pravilne oblike tega zemljepisnega imena, ki jo je v času druge svetovne vojne neutemeljeno popačila neprevidna neprekmurska birokracija. 3 Govor treh Bistric Umestitev govora treh Bistric Krajevni govor Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice uvrščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v južno oz. dólinsko različico prekmurskega narečja. Prekmursko narečje namreč ni enotno, delimo ga na tri podnarečja oz. različice: 8 severno ali goričko, osrednjo ali ravénsko in južno oz. dólinsko različico (slika 4). Za podobnosti in razlike med posameznimi različicami prekmurskega na - rečja se je prvi zanimal Avgust Pavel (1909), za njim pa Fran Ramovš, Jakob Rigler, Zinka Zorko, Marc L. Greenberg, Mihaela Koletnik, Mojca Kumin Horvat in drugi dialektologi. M. L. Greenberg (1993: 466) in Z. Zorko (1998: 42) prepoznavata tri izoglose, »ki imajo ne le strukturni pomen za glasoslovne sisteme, ampak nosijo tudi sociolingvistično vrednost (tj. po teh prvinah ljudje pogosto prepoznajo nosilce drugega podnarečja)« (Greenberg 1993: 466): (1) prehod j v d ˈ v ravenski in gorički, ne pa tudi dólinski različici (npr. ˈ dďboko); (2) zaokroženost kratkega in nenaglašenega a, prav tako v ravenski in gorički različici (npr. g ˈla ːv), v dólinski različici pa se pod vplivom prleškega narečja zaokrožuje dolgi a; 9 (3) prehod -ł v -u v dólinski ter v -o v ravenski in gorički 8 Skladno z aktualnimi raziskavami (npr. Jakop 2021: 81) v nadaljevanju prispevka upo- rabljam namesto termina podnarečje izraz različica. 9 Greenberg (1989: 356, op. 7) ugotavlja, da se razlike v izgovoru a pojavljajo že znotraj dólinske različice, in to glede na bližino Mure oz. meje s Prlekijo: v severnodólinski različici (npr. Renkovci) je dolgonaglašeni /á/ realiziran kot [a], kratkonaglašeni /à/ pa kot []; v južnodólinskih govorih (npr. Bistrica) naj bi bilo obratno: dolgonaglašeni /á/ je realiziran kot [], kratkonaglašeni /à/ pa kot [a] (prav tam: 356, op. 7), vendar na podlagi pogovorov z domačini ugotavljam, da se tudi slednji pred določenimi glasovi, zlasti zvočniki zaokroža: ˈmma, s ˈlma, b ˈlja (j < n'), g ˈvnt, ˈfjšček, ˈfj, fpraˈšj. — 73 — Govor treh Bistric v Prekmurju različici (npr. ˈvidu : ˈvido ʻvidel’). Na podlagi govora vasi Polana Greenberg (1993: 465–6) ugotavlja, da je fonološki sistem dólinske različice prekmurskega narečja najbolj arhaičen oz. konservativen. Slika 4: Meje treh različic prekmurskega narečja (Horvat 2008: 256) Jezikovno diferenciacijo prekmurskega narečja so najbolj pospeševale zgo - dovinske okoliščine, naravni dejavniki (geografska meja med Goričkim in Ravenskim poteka po vznožju gričevja) in cerkvenoupravna ureditev: večsto - letna (1094–1777) pripadnost južnih župnij (območje Dólinskega) zagrebški nadškofiji in severnih župnij (območje Porabja, Goričkega in Ravénskega) gjörski škofiji s središčem v Győru (Horvat 2008: 238). Madžarizacija, ki je trajala vse do priključitve Prekmurja Kraljevini SHS, je vplivala na vse prek - mursko območje približno enako intenzivno, na Dólinsko (tudi Markovsko) 10 pa so poleg tega učinkovali tudi pogostni prekmursko-prleško-medžimurski stiki, 11 ki so pustili svoj pečat v govoru treh Bistric, zlasti v glasoslovju. Tako 10 Območje Dólinskega se po ljudski etimologiji imenuje tudi Markovsko, prebivalci tega območja pa Marki, saj naj bi v preteklosti tu živelo veliko oseb z imenom Marko: »záto sä zovéjo marki, ár jä sàkšämi drügomi màrko, màrkäc imé« (Pavel 1909: 5). 11 Že Jožef Košič (1992: 32) omenja, da »ob Muri, predvsem ob Črncu bivajoči, hrvatujejo, ker z medmurskimi Hrvati pogosto trgujejo«. Poleg gospodarskih stikov in geografske bližine je treba izpostaviti tudi jezikovnokulturne povezave med Prekmurci in Hrvati, ki so se tkale že od ustanovitve zagrebške škofije dalje. Ta je na območje Prekmurja pošiljala hrvaške duhovnike, prav tako so bili pri liturgiji katoliške Cerkve zaradi — 74 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver Josipovič (2012: 94) bistričanski (bistriški) govor opiše kot »prehod v prleško - -medžimursko kajkavščino, ki se govori npr. tudi na Razkrižju in Štrigovi«, čemur po njegovem mdr. botruje zgodovinska pripadnost določenih bistriških zaselkov (Bednjaj, Laze, Vučko) Medžimurju. Stanje raziskav Glasoslovje govora Črenšovec je že bilo opisano (Koletnik 2008: 15), Salaj (2003) je raziskala poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru. Nekatere dólinske govore so predstavili študentje do- in podiplom- skega študija. 12 Primerjalno je vokalne sisteme in naglasoslovne značilnosti govorov ob Muri (vzhodni prleški, zahodni medžimurski in južni prekmurski govori) analiziral Greenberg (2005), ki je zajel tudi govor Bistric. Govor Gornje Bistrice je v diplomski nalogi na podlagi vprašalnice za SLA opisala Regina Utroša (1983). Govor Srednje Bistrice je bil na kratko orisan v Horvat (2021), ponazorjen, vendar ne fonetično transkribiran pa v zgodbah Marije Hren (2021). Gradivo za Slovenski lingvistični atlas je zapisano po točkah, ki predstav - ljajo kraje, v katerih so bili zbrani fonetično transkribirani leksemi. V mrežo krajev, kjer se govori prekmursko narečje, je trenutno vključenih 21 krajevnih govorov: Cankova, Gorica, Martjanci, Strehovci, Beltinci, Gomilica, Nedeli- ca, Velika Polana, Gornja Bistrica, Hotiza, Večeslavci, Grad, Gornji Petrovci, Križevci, Kančevci, Šalovci, Markovci, Gornji Senik, Slovenska ves, Ženavci in Žetinci (Kumin Horvat 2022: 281). Točki 305 (Črenšovci) in 305b (Dolnja Bistrica) sta izpadli, potem ko sta Tine Logar in Jakob Rigler v 80. letih 20. stoletja nekoliko preuredila mrežo (Horvat 2008: 244, op. 22), medtem ko je novo točko dobila Gornja Bistrica (T395), ki je trenutno edina raziskovalna točka katerega izmed govorov občine Črenšovci. 13 jezikovne bližine med kajkavščino in prekmurščino v rabi kajkavski nabožni priročniki, saj je bil osrednjeslovenski jezik ogrskim Slovencem preveč oddaljen. V črenšovski župniji se je zvrstilo veliko hrvaških duhovnikov, npr. Jakob Sabar iz Hrvatskega Židana (Horvátzsidány; žup. 1859–1863), Marko Kovačič iz Hrastovice (Harasztifalu; žup. 1864–1877), Boltižar Vugrinčič iz Sv. Jurja v Medžimurju (žup. 1878–1914), Jožef Horvat iz Velike Narde (Nagynarda, žup. 1905–1912). 12 Npr. R. Pucko (2015); T. Pucko (2012); Žalik (2016); Benkovič (2012); Balažek (2018). 13 Vera Smole (2018: 225) opozarja, »da je zaradi velike narečne členjenosti slovenščine potrebno še: veliko večje število opisov posamičnih narečnih govorov; mnogo več na - rečnih slovarjev različnega tipa (splošnih in tematskih, posamičnih govorov/narečij), ki bi skupaj z gradivom za Slovenski, Slovanski in Evropski lingvistični atlas vodili do vsenarečnega); več narečnih atlasov (poleg SLA še vseslovenskih in regionalnih različnih obsegov in vsebin); nova sintetična/zbirna dialektologija s poenoteno termi- nologijo; nova zgodovina jezika; zbirke narečnih besedil (komentirane, analizirane ipd., vsekakor pa tudi zvočne) za različne uporabnike tako glede na stopnjo šolanja kot glede na strokovno zahtevnost«. — 75 — Govor treh Bistric v Prekmurju 4 Predstavitev odstopanj značilnosti govora Bistric od sistema južne prekmurske različice Metodologija Gradivo, predstavljeno v prispevku, je bilo zbrano s snemanjem spontanega govora prebivalcev Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice. Informanti so: Marija Horvat, stara 84, rojena 1939, otroštvo preživljala v Črenšovcih, 1962 poročena na Gornjo Bistrico, kjer živi še danes; Marija Kuzma, stara 73, rojena 1950, vse življenje živi na Gornji Bistrici; Marija Hren, stara 66, rojena 1957, otroštvo preživljala na Gornji Bistrici, od 1976 živi na Srednji Bistrici; Olga Gruškov - njak, stara 83, rojena 1940, vse življenje živi na Srednji Bistrici; Verona Kelenc, stara 86, rojena 1937, vse življenje živi na Dolnji Bistrici; Anka Kolarič, stara 79, rojena 1944, vse življenje živi na Dolnji Bistrici; Štefan Kolarič, star 83, rojen 1940, vse življenje živi na Dolnji Bistrici. Gradivo je ponekod obogateno tudi z zgledi iz Moje herbije avtorice Marije Hren (2021) s Srednje Bistrice in s primeri avtorice pričujočega prispevka, ki je otroštvo preživljala na Gornji Bistrici (od 1995 do 2021), od 2021 pa živi v sosednjem kraju Odranci. Samoglasniki Tri Bistrice se od ostalih (dólinskih) prekmurskih govorov najbolj ločijo po zelo ozkem dolgem samoglasniku iẹ (odraz za , , ) in zelo zaokroženem dolgem å, ki se pri starejših izgovarja kot dvoglasnik (prim. npr. znano ljudsko šaljivo stavčno zvezo ˈMuå ːtä ˈmuå ːlä ˈmuå ːčkä? – ˈMuå ːmu, ˈmuå ːmu, ˈsåmu van jä nä ˈduå ːmu), med mlajšimi govorci pa se tovrstni izgovor izgublja. Po Ramovšu (1935: 186) in Z. Zorko (2005: 47) je zaokroženi dolgi a nadaljevanje prleške- ga dialekta. Prekmurski dvoglasnik o ː (iz stalno dolgih ȏ in ) se na Bistrici izgovarja v smeri proti a, kot å ː ali a ː (na ˈma ːsti, pu ˈla ːžäk, uk ˈrå ːgä), in je zato bolj podoben medžimurskemu (svetomartinskemu) fonemu (prim. Blažeka 2007: 156), 14 enak refleks pa je prisoten tudi v porabskih govorih prekmurskega narečja. Prvi sestavni člen dvoglasnika i ː je nekoliko reduciran ( ˈp ːsan, du ˈb ːš, ˈsp ːš, st ˈr ːc). Prvi člen dvoglasnika ü ː se izgovarja bolj v smeri proti ö oz. ǝ, dolgi ö ː kot položajna različica ü pred r pa kot üö ( ˈküö ːriti, 14 Medžimursko narečje se deli na tri podnarečja: spodnje (preloška, goričanska, spo - dnjedubravska, serdaheljska in orehoviška skupina), srednje (podturjanska, subotiška, čakovska, lopatinska in vratišinska skupina) in zgornje (štrigovska, svetomartinska in stanetinska skupina). Po Blažeki (2007: 151, 162–3) je zgornje podnarečje najbolj blizu slovenskim govorom ob meji. Šekli (2013: 29) ugotavlja, »da je zgornjemedmurske go - vore mogoče izvesti iz panonske narečne ploskve (vzhodne) slovenščine«, in dopušča celó možnost njihove uvrstitve v prekmursko narečje (Šekli 2013: 31): »Govori okrog kraja Štrigova so na primer prehodni prleško-prekmurski govori.« (Šekli 2013: 42) — 76 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver ˈküö ːriš). Kratki e iz ě ali ǝ pred zvočniki ali tudi za njimi prehaja v polglasnik ː živ ˈlǝjä, tǝrp ˈlǝjä (npr. v Odrancih je v glagolnikih na tem mestu razvit dvoglas- nik e ː: živ ˈle ːnjä, tp ˈle ːnjä), ku ˈlǝn, se ˈgǝnän, ˈzǝmän ‘vzamem’. Za razliko od drugih dólinskih govorov, kjer je v rabi osebni zaimek za 1. os. ed. ˈjäs, se v treh Bistricah govori ˈjas. Poseben je tudi izgovor dolgega  (p ˈre ːvå, t ˈre ːdå, sm ˈrə ːd si, za št ˈrə ːkä ‘štorklje’, ˈdvajstišt ˈrə ːtugå, nat ˈrə ːga), ki je evidentiran predvsem pri starejši populaciji. V nadaljevanju podajam opis monoftongično-diftongičnega samoglasni - škega sestava govora treh Bistric. 15 Natančen fonološki opis, ki zahteva večji nabor gradiva (npr. zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas), bo narejen v prihodnjih raziskavah. V sistem dolgih samoglasnikov bistriškega govora uvrščamo:  ː/ẹ ː, ü ː, u ː, iẹ, (üö ː), e ː, a ː/ ː, uå ː/ ː,  ː/re ː/rə ː. V sistem kratkih naglašenih samoglasnikov spadajo: i, ü, u, ẹ, (ö), , ä, ǝ, a/, /ər. Sistem nenaglašenih samoglasnikov je sestavljen iz: i/ , u, ọ, ä, a/, /ər. Izvor dolgih samoglasnikov:  ː/ẹ ː ← ȋ ( ˈlːst, vi ˈsː, st ˈrːc, san ˈbːlå, sm ˈd ː, se m  ˈvẹ ːd , s tü bi ˈlẹ ː); ü ː ← ȗ ( ˈsü ːxọ, ˈMü ːra, za ˈpü ːstu, ˈvü ːxa); u ː ←  ( ˈdu ːgi, ˈvu ːk, ˈgu ːč); iẹ ←  ( ˈpiẹt, š ˈtirde ˈsiẹt, bräz ˈviẹzä, g ˈliẹdaj), ȇ ( ˈmiẹt, na ˈpiẹči),  ( ˈdiẹn, pu ˈviẹs ), iz i pred r (p ˈmiẹri, ne za ˈpiẹraj); üö ː ← iz dolgega u pred r ( ˈküö ːriti, ˈküöril ); e ː ←  (m ˈre ːti, ˈde ːvle, ˈle ːtå, ˈre ːsån); a ː/ ː ← ȏ ( ˈba ːk, ˈma ːst, ˈnå ːč),  (pu ˈpa ːti, ˈla ːk); uå ː/å ː ← ȃ ( ˈmuå ːčkä, ọbˈnuå ːvla, z ˈvuå ːl , z ˈnuå ːš, ˈjuå ːräk, ni ˈmuå ːk, ˈjå ːräm, z ˈrå ːk, lä ˈžå ːlå), iz o pred j ( ˈmuå ːj, t ˈvuå ːj, na g ˈnuå ːji, g ˈnuå ːjšnicä);  ː/re ː/rə ː ←  ( ˈp ːt, ˈč ːf, ˈč ːstäf, ˈp ːv , p ˈre ːvå, t ˈre ːdå, p ˈrə ːv , sm ˈrə ːd si). Izvor kratkih naglašenih samoglasnikov: i ← í ( ˈxiža); ü ← ú (s ˈküper, k ˈrüj, ˈtü); u ←  (na ˈpuni, ˈdug), iz umično naglašenega o pred ustničnikom (v ˈlunčäk , ˈkunäc, ˈkum  ‘komu’, ˈkuj ‘konj’); ö ← iz u in i pred r ter v drugih posebnih položajih ( ˈvörå, ˈšörkgå, ˈBöltinci, ˈtö ‘tiho’); ẹ ←  (st ˈrẹxa, ˈcẹsta, ˈsẹ ‘sem, prisl.’, ˈnẹštǝrni ‘nekateri’),  (s ˈnẹxa, na s ˈtẹzi);  ←  ( ˈgba, ˈtča),  (p ˈrsi, ˈnsi),  ( ˈksa, ˈmtika); ä ←  (s ˈräča, ˈväč),  (k ˈmätjä),  (k ˈmäši, ˈpäs),  ( ˈsästra),  (v ˈmägl ); ǝ ← iz ě ali ǝ pred zv očnik om ( živ ˈlǝjä, ˈžǝna, pu ˈmǝjä, ˈzǝmlå); a/ ← á ( k ˈrava, b ˈrat, ˈmåma, s ˈlåma, ˈfåj, ˈJånja, Š ˈčånčaruva, ˈåtan ‘tam’, v ˈÅmäriku); /ǝr ←  (š ˈtərt ). Nenaglašeni i/  je lahko iz pred- ali ponaglasnega i (jä mi ˈn ːlå, ˈna ːr , se p ˈruå ːv , ˈgu ːčåti), iz nenaglašenega u (pis ˈtẹ ː, sä pusi ˈšẹ ː) in nenaglašenega jata (č ˈlvik, pu bi ˈlicaj, ˈsa ːsit); v breznaglasnicah: či, ži. Izgovarja se »manj napeto, nekoliko niže od naglašenega i« (Koletnik 2008: 15). Nenaglašeni u je iz pred- in ponaglasnega o (sä jä zavu ˈzilu, vu ˈdiẹ, na ˈle ːvu, ˈvälku, ˈkukaricu), nenaglašenega samoglasniškega  (gu ˈč ː, ˈjuå ːbuk) ter skupin -ał, -ił, -uł, -ěł in -ǝł (jä pu ˈmuå ːga, ˈp ːtå, ˈbü, ˈčü ː, ˈmä, z ˈruå ːsä). Nenaglašeni ọ je 15 Za pomoč pri natančni določitvi fonemov se zahvaljujem dr. Mojci Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU), ki je tudi rojena govorka prekmurskega narečja. — 77 — Govor treh Bistric v Prekmurju iz pred- in ponaglasnega o (pọ ˈmuå ːga, ọb ˈnuå ːvla, p ˈr ːdäjọ, p g ˈlå ːvnọj), nenaglašeni ä iz pred- in ponaglasnega e (zä ˈliẹn , mä ˈsa ː, pu ˈpuå ːmät , ˈpiẹtäk, Us ˈre ːdäk), nenaglašeni a/å iz pred- in ponaglasnega a (pər ka ˈpe ːl , ˈdọsta, ˈre ːsån). Nenaglašeni , ki se pogosto izgovarja skupaj s polglasnikom, je na- stal po samoglasniškem upadu (p ˈtäžilọ ‘pritisnilo’, f sər ˈmåštvi, pər ka ˈpe ːl , tər ˈbe ː). Soglasniki Prekmurski soglasniki in soglasniške skupine so se razvijali dokaj enotno (Koletnik 2008: 16), 16 zato v tem poglavju izpostavljam posebnosti, ki se po- javljajo zgolj v soglasniškem sestavu treh Bistric in jih jezikoslovci običajno posplošujejo za celotno dólinsko različico ali celó prekmursko narečje. Obstojnost velarnega pripornika x V znanstveni in strokovni literaturi o prekmurskem narečju se vse prepogosto posplošuje, da je velarni pripornik x povsod onemel. Prim.: »[…], medtem ko je x v Prekmurju onemel.« (Logar 1996: 201); »Velarnega pripornika x porabski govor ne pozna, kakor ga nima vse prekmursko narečje.« (Logar 1996: 239); »Velarnega pripornika x prekmurščina ne pozna; navadno je onemel […], v položaju med samoglasnikoma ali za samoglasnikom pred premorom pa je prešel v j […].« (Koletnik 2008: 16) V najnovejši monografiji o prekmurščini, ki vključuje tudi zvočne posnetke z interpretacijami starejših in sodobnih prekmurskih besedil, beremo: »V prekmurščini se je pripornik h reduciral, in sicer v j (mejki ‘meh- ki’), oz. se je povsem izgubil (iža ‘hiša’).« (Tivadar idr. 2022: 36), medtem ko je v nadaljevanju monografije, v tabelaričnem prikazu prekmurskih fonemov, navedeno: »večji del prekmurščine sicer nima mehkonebnega pripornika, čeprav se ta v nekaterih krajevnih govorih vendarle pojavlja« (Tivadar idr. 2022: 39). Slednji podatek drži in se gotovo nanaša na govor treh Bistric. V njih je namreč x še danes ohranjen v vseh položajih, edino v izglasju prehaja v - j: ˈdọsta ˈx ːš, v ˈvü ːxi, xu ˈdil , ˈxu ːpila ‘začela’, ut ˈxižä du ˈxižä, ˈküxani, s ˈküxaš, ˈmäxku, s ˈpxanu, ˈläxku, št ˈr ːxali, f ˈrajxuvin, u ˈme ːtix, X ˈrǝnuvj, ˈsü ːx, smu sä p ˈxali, ˈküxarica, ˈmüxa, st ˈrẹxa; vendar: li ˈva ːf ‘hlevov’, ˈru ːstjä ‘hrastje’. Izpričan je tudi v knjigi Marije Hren (2021), prim. hiža, hudili, herbija ‘dedi- ščina’, se hüuče ‘pojati se, bukati se’, hejala ‘nehala’; kühju, mehkin, vüuha, plehnuatun ‘pločevinastem’, krüha, kühane, nahuala ‘pustila’; izglasje: pri maminij starišaj, krüj, v rukuaj, sej ‘vseh’, pu stinuaj ‘stenah’. Zelo verjetno so na ohranjenost x vplivali sosednji prleški in medžimurski govori; navajam npr. zglede za Banfi (spada v zgornje podnarečje medžimurskega narečja), 16 Npr. -m > -n (razen v porabščini), -x > -j, -v > -f, dn > gn, kt > št, mn > ml, pt > ft, tl > kl, tm > km. — 78 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver Ljutomer, Cven in Gibino, iz katerih je razvidna ohranjenost fonema (Jakop 2017): ˈvu ːx, ˈsu ːx, f č ˈrẹ ː  vax, st ˈrẹxa, g ˈra ːx, ˈku ːxja, me ˈxu ːr, g ˈlu ːx , ˈsu ːx , s ˈnẹ ːxa, ˈle ːxko, ˈme ːxko. Izguba nazalnosti v palatalnem ń Ramovš (1924: 114, 119) za prvotni ń < n  in za ń < -nьj- v prekmurskih go- vorih navaja splošno oceno, da imajo zanju ń. Podaja nekaj zgledov, kjer se ta pojavlja (svìńa, zágńi, pròšńa, glȃvńa, šìńk, nagàńati; znamńe, pokolè ńe, kamńe, koreń), in dodaja, da je ń v izglasju otrdel: ògn, škgn, pdn. V Dialektih (Ramovš 1935: 188) opozarja še na n < ń, n: cgȁ nsk, khȁ nca, lȁ nsk, ivȁ nščäk, gr nsk; ter na sekundarni ń, ki je nastal za d (> g), k ali g: sdń, žgńa, gńäsdn, gń zda. Tudi Logar (1996: 34) posplošuje, da se povsod v prekmurskem narečju »govori /ń/, ki ga prleško narečje ne pozna«. Da v črenšovskem govoru palatalni ń izgublja nazalni element, je opozorila Milena Salaj v diplomskem delu Poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru (2003), potrdila pa Mihaela Koletnik (2008: 16): »palatalni ń […] na Dolinskem že izgublja nazalnost in se izgovarja kot nosnjeni drsnik «. Na treh Bistricah je nazalni element popolnoma izgubljen, saj se ń izgovarja kot navadni j. Domnevam, da gre tudi pri tem za vpliv prleškega in medži - murskega narečja, saj je bilo v raziskovalnih točkah tako prvega kot drugega narečja ugotovljeno (Jakop 2017), da ń in nьj nista ohranjena. Palatalni ń je tako v govoru treh Bistric izgubil nosnost med samoglasniki, na začetku besede in za soglasnikom: živ ˈlǝjä, tǝr ˈplǝjä, ˈpctijä ‘podstenje’, ka ˈmiẹjä, ucpu ˈduå ːj  ‘spodnji’, ucgu ˈruå ːj  ‘zgor nji’, su sä mi ˈjuå ːvali, pu ˈtiẹgjen , gus ˈtüvajä, ˈzuå ːdji ʻzadnji’, s ˈvija, ma ˈjiga ʻlena ženska’, ˈjägå ʻnjega’, na ˈjivä, ˈvišja, ˈčrẹšja, ˈküxja, ˈlü ːkja, b ˈlåja ʻdeska’, p ˈžǝjäni ʻpriženjen’, Bädär ˈjuå ːk, pruš ˈčiẹjä, S ˈre ːdja, ˈDlja, ˈGrja ˈBistǝrca; ter mehkost v drugih položajih: ˈgän, š ˈkägän, g ˈle ːžen – na g ˈle ːžj , ˈžägän, s ˈvinski, k ˈniga. Tudi sekundarni ń ali ń drugotnega izvora je prešel v navadni j: g ˈjäs ʻdanes’, g ˈje ːzd, ci ˈgåjski ʻciganski’, ˈlåjskuga ʻlanskega’, ud ˈruå ːjski ʻodranski’, g ˈruå ːjsk ʻgromsko’, k ˈžägj  ʻk žegnu’, ˈjägjät ʻjagned’. Oblikoslovje Ženska orodniška končnica -on (-un) V literaturi (npr. Zorko 1997: 114) se posplošuje tudi, da se končnica ženskih samostalnikov v orodniku ednine v prekmurskem narečju glasi - ov (izg. -of oz. -ouf). Ramovš (1924: 120) njen nastanek razlaga s prehodom -m v -v oz. -f. Po njegovem mnenju (Ramovš 1924: 122) se je v »neki dobi v razvoju prek - murskega dialekta« govorilo ribom, smrtjom, menom (os. zaim.), v mlajšem času pa, kot trdi, »opažamo širjenje končnice -ov« (Ramovš 1924: 126). Ta se — 79 — Govor treh Bistric v Prekmurju je v sodobnem prekmurskem narečju resda ustalila, česar pa ne moremo trditi za govor treh Bistric, kjer ženska orodniška končnica še danes variira med -on (-un) in -of (-uf) oz. poudarjeno -ouf (-auf). O analogiji ženske orodniške končnice -on z orodniško končnico moškega in srednjega spola na prekmurski jugovzhodni periferiji je že poročal Greenberg (1989: 360) ter za pojav navedel naslednje primere, ki jih je nabral na Bistrici: z rukùn, z vihùn, pud zemlùn, s kràvon. Meni, da gre najverjetneje za novost, ki pa je skupna bistriškemu in nekaterim kajkavskim govorom. Navajam nekaj zgledov končnice -un s posnetkov spontanega govora Bistri- čanov: s ku ˈšarun ˈtun ʻs to košaro’, z ˈmjun ˈmåmun (končnico -un so prevzeli tudi zaimki in pridevniki!), p ˈräd upe ˈruå ːcijun, mät S ˈre ːdjun pa mäd ˈDljun, z ˈmtikun, za ˈxižun, za g ˈrabun. Zgledi iz Moje herbije (Hren 2021) kažejo variiranje treh končnic – nenaglašenih -uf in -un ter naglašene -a ːf: pred večierjuf, z debeluf rijtjuf, pred cierkvijuf; s toplun güjun, s stuarun brisačun eli slamun, z mamun; s krvjauf, z vudauf, s svijauf, med putjauf, s pečenuf ma- stjauf. Zaradi enake orodniške končnice v moškem in ženskem spolu (- n/-un) prihaja pri prebivalcih treh Bistric do občasnih nesporazumov: Z Ma ˈtẹjun sån ˈšla na sprä ˈxt (z Matejo ali Matejem?); ˈJån ˈidä na ˈtẹkm z Aläk ˈsåndrn (z Aleksandro ali Aleksandrom?). Ženske dvojinske glagolske oblike Prekmursko narečje pozna – za razliko od sodobne slovenske knjižne norme, kjer so za vse tri spole normirane končnice na -a (-va, -ta, -ta) –, razlikovanje glagolske dvojine po spolu, vendar zgolj v 1. osebi dvojine. 17 »Razlikovanje -va (m. sp.) : -ve/-vi (ž. sp.) je verjetno nastalo zaradi izvorno različnih glagol - skih končnic za 1. osebo dvojine *- va : *-vě (> vi), kasneje pa morda tudi na podlagi ujemanja z osebnimi zaimki in števniki dva, dve (npr. midva delava : medve delave) ali po analogiji s samostalniki in pridevniki (npr. delava kot dva dobra človeka : delavi kot dve lepi ženski).« (Jakop 2007: 603) Medtem ko so moške dvojinske glagolske oblike v prekmurskem narečju dosledne, so končnice dvojinskih osebnih glagolskih oblik za ženski spol bolj neenotne in se od kraja do kraja razlikujejo – sploh na Dólinskem, kar je ugo- tavljal že Pavel (prev. 2013: § 255): »V Zali se namesto splošne ženske oblike szve sle (sva šli) uporablja szvi sli, szvi sle. Prav tako tudi sztôpivi, csűjevi, szvi meli (stopive, slišive, sva meli) ipd.« Tako je v dólinski različici prekmurskega narečja v sedanjiških glagolskih dvojinskih oblikah za 1. os. ženskega spola 17 Najnovejše raziskave slovenskih narečij kažejo (Pavlič, Stepanov, Stateva 2023), da glagolska dvojina prek ujemanja vpliva na samostalniško dvojino: »bolje ohranjene glagolske dvojinske oblike so povezane z večjo rabo dvojine in manjšo rabo množine pri osebku (ne pa tudi pri predmetu). Večja raba dvojine pri osebku ne vpliva na večjo rabo dvojine pri predmetu (čeprav sta v moškem spolu obliki za imenovalnik in tožilnik enaki)« (Pavlič, Stepanov, Stateva 2023: 32) — 80 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver najbolj razširjeno osebilo -vi: prim. v Turnišču: ˈdẹlavi (Dravec 2009: 19); v Dokležovju: ˈdẹlavi, vel. ˈdẹlajvi (Pucko 2015: 28); v Renkovcih: ˈdẹlavi (Pucko 2012: 27); na Gornji Bistrici: ˈdẹlavi, ˈiščävi, pu ˈme ːčävi, ˈprsivi, ˈküxavi, ˈidävi, ˈpälavi sä, sä ˈvẹ ːdivi; za razliko od krajev na Goričkem in Ravenskem (vendar tudi že v Beltincih in Bratoncih), kjer prevladuje -ve [vä/vẹ]. Običajno sta z glagolsko končnico povezani tudi končnica osebnega zaimka in pridevniška končnica; tako so v krajih s končnico -i v rabi zaimki ˈmüvi/-  ʻmidve’, ˈvüvi/-  ʻvidve’, (n) ˈjẹvi/- , n ˈjivi/-  ʻonidve’ in pridevniki, kot so ˈvisikivi/- , ˈma ːlivi/- , b ˈgativi/- , v krajih s končnico -e [ä] pa ˈmüvä/-ẹ, ˈvüvä/-ẹ, ˈńẹvä/-ẹ, ˈńivä/-ẹ; ˈvisikivä/-ẹ, ˈma ːlivä/-ẹ, b ˈgativä/-ẹ. Do razlik med posameznimi kraji na Dólinskem prihaja tudi pri deležniških končnicah ženskih dvojinskih glagolskih oblik v pretekliku in prihodnjiku. Va - riirajo namreč končnice -i, -ä in -ẹ, v naglašenem položaju se pojavlja - e ː (sta da ˈle ː, sta bi ˈle ː, svi sä fči ˈle ː). Prim. npr. gradivo za Dokležovje: bi ˈdẹlali (za vse tri osebe ženskega spola v dvojini), svä/sta/sta bi ˈle ː (Pucko 2015: 29); za Odrance: n ˈjẹvi sta šˈli/š ˈlẹ, svä šˈlẹ, sta ˈdẹlal , ˈmüvi vi ˈjẹl , ˈne ː sta sä ˈrazmil , ˈKa sta ˈjẹl  ˈvüv ?; za Bratonce: svi sä ži rávno lôčili, sta sä pa pokázali (Kühar 1913: 3, 8). Na Gornji Bistrici je bila evidentirana neujemalna končnica osebnega zaimka za 1. os. dv. in glagola v pretekliku: svi šˈlä, svi ˈdẹlalä, svi xu ˈdilä, svi pru ˈsilä, svi g ˈliẹdalä. Jože Ftičar iz Gomilic, avtor prvega slovenskega roma - na v prekmurskem narečju ( Za nápršnjek vedríne, 2004, 2006), 18 je tovrstno neujemanje končnic zasledil že v Kleklovem tisku in takšno rabo ocenil kot napačno. Sam je bil mnenja, da je deležniška končnica za žensko dvojino -i v Prekmurju doslednejša: »Napačna raba dvojine: […] dvoja pobožna düša, štere sta prosile; v ljudskem jeziku: dvei pobožnivi düši, štärivi sta prosilä – po mojem dosledneje: prosili –.« (Ftičar 1995: 153) Ta razmeroma kratek vpogled v zanimivo rabo ženskih dvojinskih glagol - skih oblik kaže, da bi se bilo treba tematiki v prihodnjih raziskavah oblikoslovja v prekmurskem narečju bolj posvetiti. Besedje Razlikovalno besedje v govorih dólinske različice prekmurskega narečja Besedje na južnem Dólinskem si je na videz zelo podobno, 19 ob preciznejšem opazovanju pa je zaslediti razlike – zlasti na morfonološki ravni. Te niso tolik- šne, da bi oteževale sporazumevanje med uporabniki različnih govorov, so pa 18 Slovarsko gradivo, ki je izšlo kot dodatek k temu romanu, je obravnavala Ulčnik (2010). 19 Z geografsko distribucijo prekmurskih leksemov se v sodobnem času največ ukvarja Mojca Kumin Horvat (2010, 2022), za raziskave prekmurskega besedja pa si prizadeva tudi mariborska slovenistika (prim. npr. Jesenšek (2020: 10); Koletnik, Nikolovski (2020); osebni bibliografiji mentoric Zinke Zorko in Mihaele Koletnik). — 81 — Govor treh Bistric v Prekmurju vsekakor vredne omembe in zanimive za raziskovalce prekmurskega narečja. V razpredelnici navajam besedne sinonime za govor treh Bistric in Odranec. Tabela 1: Primerjava nekaterih besed v treh Bistricah in Odrancih Knjižna ustreznica Bistrica Odranci Knjižna ustreznica Bistrica Odranci nogavice š ˈtünfli št ˈrunfl  risanje ˈrisajä ˈri ːsanjä juha ˈžüpa ˈžupa temperatura tämpära ˈtura tämpära ˈtu ːra cukati ˈcükati ˈcukat  tuš ˈtuš ˈtu ːš denarnica ˈbånkač ˈbå ːnkaš preluknjana zračnica ˈxü ːdi ˈgumi ˈjü ːdi ˈgumi ː značilna pkm. slana kvašena jed pe ˈriẹc (m. sp.) pä ˈräca (ž. sp.) kumara ˈuguräk (m. sp.) ˈugurka (ž. sp.) pelargonija ˈmuškat muš ˈkå ːtl n, muži ˈkå ːtl n zvezek z ˈvẹzäk z ˈve ːzäk cvetlično korito ˈte ːglin ˈmo ːžar lijak ˈnuå ːliväk ˈnå ːvläk smešno (prisl.) s ˈme ːšn s ˈmẹšn poceni ˈfa ˈfå ːl kornet š ˈkü ːfka š ˈtü ːfka trgovina tǝrguˈvina ˈbunta življenje živ ˈlǝjä živ ˈle ːnjä krmilo kolesa ˈbörklä ˈkrman kavna usedlina ˈzs ˈss sedež ˈzic ˈsic bratranec braˈtuå ːnäc brat ˈrå ːnäc kolo bi ˈciklin pä ˈcikl n jutri ˈzütra ˈvütr šola š ˈka ːla ˈšo ːla pojutrišnjem pu ˈzütri pu ˈjütr  pobirati seme iz buč jä ˈmati ˈvö s ˈt ːkvi ˈtikvi t ˈre ːbit  kuhinjska krpa ˈcta, ˈcapa salaˈfẹta elastika ˈgumi ˈžila svetilo ˈluč pus ˈve ːt krmna pesa ˈcu ːkuvica raˈbundija Ledinska imena Navajam tudi ledinska imena na območju treh Bistric, ki so danes sicer še živa kulturna dediščina, vendar ogrožena, saj se le malo mladih ukvarja s kmetij - stvom in pozna poimenovanja posameznih njiv, travnikov in gozdov. Izkazalo se je tudi, da mlajšim generacijam niso znana niti imena zaselkov, na katere se neuradno delijo tri Bistrice, ki sicer kljub dokaj veliki površini (Gornja Bistrica: 6,71 m 2 ; Srednja Bistrica: 2,97 km 2 ; Dolnja Bistrica: 6,86 km 2 ) nimajo delitve — 82 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver na ulice. 20 Ker imena zaselkov niso nikjer sistematično zapisana, lahko kmalu utonejo v pozabo. Ledinska imena sem zbirala pri informantih, od katerih sem pridobila tudi posnetke spontanega govora (gl. podpoglavje Metodologija). Informante sem spontano, ob pomoči karte Gornje, Dolnje in Srednje Bistrice spraševala po njim znanih ledinskih imenih. V razpredelnicah predstavljam le fonetične za - pise imen s poknjiženimi variantami, medtem ko bo treba njihovo etimologijo še natančno raziskati. 21 Tabela 2: Toponimi delov vasi, mikrotoponimi njiv, travnikov in gozdov ter hidronimi na območju Gornje Bistrice GORNJA BISTRICA ( ˈGrja ˈBistǝrca) Toponimi delov vasi Poknjižena varianta Fonetični zapis Morebitne opombe Kot ˈKa ːt Jolšje ˈJa ːšjä Ime izvira iz rastlinskega imena jelša. Trate T ˈratä Funduši ˈFunduši Gornji konec ˈGrji ˈkunäc Osredek Us ˈre ːdäk Donkovci Dun ˈkå ːfci Sveta ulica, Ulica S ˈviẹta ˈvulica, ˈVulica Ulica je dobila ime po dveh duhovnikih, ki sta nekoč tu živela. To je tudi ulica, ki vodi do podružnične cerkve sv. Antona Martina Slomška. Za grabo Za g ˈrabun Jame, Na jamah ˈJåmä, Na ˈjåmaj Mikrotoponimi njiv, travnikov in gozdov Sumerje ˈSümärjä Ograd ˈỌgrat Območje je mdr. poraslo z gozdom, vendar prevladujejo poljedelske površine. Ogradi ˈỌgradi Poljedelske površine v notranjosti vasi, umeščene za hišami. Levi prilastki se navezujejo na priimke (hišna imena) lastnikov »ogradov«: ˈÜturšuf ˈgrat, ˈǯöräkuf ˈgrat (Gjerekov), ˈSbučanuf ˈgrat, ˈKxäkuf ˈgrat, Cig ˈluå ːruf ˈgrat, Xud ˈnẹ ːkuf ˈgrat, ˈŠärnäkuf ˈgrat, Vara ˈšuå ːncuf ˈgrat, ˈŽuå ːliguf ˈgrat. 20 Npr. površina sosednjih Odranec znaša 6,93 km 2 . Naselje tvori celó svojo občino in se deli na ulice. 21 V prihodnje bi veljalo ledinska imena popisati po sistematični metodi zbiranja ledinskih imen, ki so jo predlagali sodelavci projekta FLU-LED (Klinar idr. 2012). — 83 — Govor treh Bistric v Prekmurju Kračine K ˈračinä (Črenšovski) štuk Čä ˈrǝnsuski š ˈtük, Š ˈtük Jagodišče ˈJagudiščä Ščevice Š ˈčävicä Ime morda izhaja iz ščavja (nar. š ˈčuå ːvjäk), ki mestoma porašča to območje. Namet ˈNuå ːmät Melinčko, Melinčki štuk Mä ˈlinčk, Mä ˈlinčki š ˈtük Del njiv na Melinčkem se imenuje Za ˈLacjuvun ˈxižun, del pa ˈPre ːvi š ˈtüki. Oplate ˈỌplatä, ˈỌplati Bržnice Bǝrž ˈn ːcä Pri Miklavžu Pǝr Mik ˈla ːži, Pǝr Mikl ˈa ːši Na koncu Gornje Bistrice, v smeri vasi Melinci stoji kip sv. Miklavža, ki je zavetnik brodarjev, mlinarjev in vodnih delavcev (nar. ˈbü ːrašuf). Njive v okolici kipa se imenujejo Pǝr Mik ˈla ːži oz. Pǝr Mikl ˈa ːši. Na senožetih Na ˈsǝnžataj Libovije Libu ˈvijä Mikrotoponim gozda. Osredek Us ˈre ːdäk Presika P ˈräsika Skrčen del gozda v Osredku. Bistriški hatar ˈBistǝrčki ha ˈtuå ːr Izhaja iz madž. határ ʻmeja’. Meka ˈMäka Meka pomeni ʻgozd’, dejansko pa gre za poljedelske površine. Pašniki, Pašnjeki Pašjä ˈkiẹ, Pašje ˈka ːvjä Repijeve ˈRe ːpjavä Frtali Fǝr ˈtuå ːli Budina ˈBüdina Hidronimi Mura ˈMü ːra Tabela 3: Toponimi delov vasi, mikrotoponimi njiv, travnikov in gozdov ter hidronimi na območju Srednje Bistrice SREDNJA BISTRICA (S ˈre ːdja ˈBistǝrca) Toponimi delov vasi Poknjižena varianta Fonetični zapis Opombe Funduši ˈFunduši Informantka pričuje, da so njeni starši kakor tudi ostali prebivalci Fundušev parcele na tem območju dobili od grofice Zichy. Ime izhaja iz lat. fundus ʻfundament’, ʻtemelj’, kar v pkm. pomeni ʻzemljišče’, ʻparcela’. — 84 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver Trate T ˈratä Za grabo Za g ˈrabun Nekateri vaščani temu delu pravijo tudi Nad ˈvulcami. Ciglenice Cig ˈliẹncä, Cig ˈliẹnci Območje je ime dobilo po »ciglu« – opeki, ki so jo tu nekoč kopali za gradnjo cerkve v Črenšovcih. Šolno Š ˈkln Zemljišče, kjer danes stoji osnovna šola. Vas ˈViẹs Osrednji del vasi. Nekateri vaščani temu delu pravijo tudi ˈVulica. Repijeve ˈRe ːpjävä Tako ena izmed informantk imenuje svojo nepozidano parcelo. Trdi, da so tu bojda nekdaj zakopavali repo. Pri Čuričevi kapelici Pǝr ˈČuričuvuj ka ˈpe ːlici Nekaj hiš v bližini kapelice, poimenovane po rojaku, ki jo je dal obnoviti. Zadružno ˈZadružn, ˈZadružnu Območje, kjer stoji zadružni dom, v okolici so garaže in parkirišče. Mikrotoponimi njiv, travnikov in gozdov Jolšje ˈJa ːšjä Trate T ˈratä Oslišče ˈỌsliščä Del Trat. Hrastje ˈRuå ːstjä Del Trat. Ime izhaja iz rastlinskega imena hrast. Pri Brodcu Pǝr B ˈrci Ime izhaja iz poimenovanja mostu B ˈrdäc. Krčevine ˈKčuvinä Ime izhaja iz krčenja dreves, ki so nekoč rasla na tem območju. Plesove P ˈläsvi, P ˈläsvä Del Krčevin. Srednji štuk S ˈre ːdji š ˈtük Del Krčevin. Pri senožetih Pǝr ˈsǝnužataj Del Krčevin. Pri Strugi Pǝr St ˈrügi Peski ˈPe ːsiki Telečnjek Tä ˈläčjäk Del Peskov. V meki V ˈmäki Mikrotoponim za njive. Meka je narečno poimenovanje za ʻgozd’. Črenšovsko jolšje Čä ˈrǝnsusk ˈja ːšjä Dolenjska meka Du ˈlǝnska ˈmäka Ime dela gozda ob Muri. Ena izmed informantk trdi, da spada bolj pod Dolnjo kot Srednjo Bistrico. Budina ˈBüdina Bistričani radi rečejo, da gredo na sprehod » pu ˈBüdini ˈdl«. Gre za makadamsko pot, ki jo na levi in desni strani spremljajo gozdovi in njive. Šolno Š ˈkln Poljedelske površine JV od osnovne šole. Pri križu Pǝr k ˈrẹ ːži Hidronimi Mura ˈMü ːra Struga St ˈrüga Eden izmed Murinih mrtvih rokavov. Berek ˈBäräk, v bä ˈräki Iz madž. berek ʻlog’. — 85 — Govor treh Bistric v Prekmurju Tabela 4: Toponimi delov vasi, mikrotoponimi njiv, travnikov in gozdov ter hidronimi na območju Dolnje Bistrice DOLNJA BISTRICA (ˈDlja ˈBistǝrca) Toponimi delov vasi Poknjižena varianta Fonetični zapis Opombe Mala Kocija Mala ˈKuå ːcija Laze ˈLazä Območje danes ni več poseljeno. Vučko ˈVučk Območje danes ni več poseljeno. Mali Bednjaj ˈMuå ːli Bäd ˈjaj, Bäg ˈjaj Veliki Bednjaj ˈVälki Bäd ˈjaj, Bäg ˈjaj Orlovšček ˈỌrluščäk, ˈỌrlščäk Funduši ˈFunduši Grofica Zichy naj bi nekdaj tu imela zakupljena zemljišča. Kot ˈKa ːt Na grabi Na g ˈrabi Ložič Lu ˈžẹ ːč Ime po ljudski etimologiji izhaja iz samostalnika luže – območje naj bi bilo znano po velikem številu luž, stalni naplavljenosti. Verjetno gre za izpeljanko iz korena *log < *lǫ̑gъ, kar je prvotno pomenilo *‘nižje ležeč teren, kotlina’ (Snoj 2015). Vas V ˈviẹsi, ˈViẹs, ˈVuå ːjs Trate T ˈratä Jula ˈJula Območje je gozdnato in usmerjeno v kmetijstvo, z dvema stanovanjskima zgradbama. Mikrotoponimi njiv, travnikov in gozdov Krožčič K ˈrščič, f Kruš ˈčẹ ːči Prebivalci Dolnje Bistrice pravijo, da je tukaj najboljša zemlja za poljedelstvo. Opisujejo, da gre za območje, neke vrste otok (od tu najbrž izpeljano poimenovanje: krog > krožec > krožčič), ves obkrožen z vodo. Orlovšček ˈỌrluščäk, ˈỌrlščäk Ime izhaja iz živalskega imena orel, saj je (bilo) območje znano po domovanju orlov. Trebež T ˈrẹbäš Tiloš ˈTiluš, ˈTilš Ime izhaja iz madž. pridevnika tilos ʻprepovedan’. Log ˈLa ːk Nekdaj je bilo to območje poraslo z gozdom, zdaj so tukaj poljedelske površine. Laštate Laš ˈtatä » ˈTa ː je ˈnẹkša ˈlaštat ˈzǝmla« ʻsuha, zanič’. Jolšje ˈJa ːšjä — 86 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver Ogradi ˈA ːgradi, v ˈA ːgradaj Ime izhaja iz narečnega pomena samostalnika ograd (prostor za hišo, porasel s travo in drevjem). Peski ˈPe ːsiki Ime izhaja iz vrste zemlje, ki pokriva to območje (peščena). Dnike D ˈnikä Džate ˈDžuå ːtä Po pripovedovanju domačinov je na tem območju na plano prihajala podtalnica, zaradi česar je bilo zemljišče pogosto poplavljeno. Gibinske krčevine ˈGibinski k ˈča ːvjä Gibinski brod ˈGibinski b ˈra ːt Nekdaj je bil tu brod, s katerim so prebivalci Dolnje Bistrice prečkali Muro. Danes broda ni več, poimenovanje gozdnega območja pa se je ohranilo. Laze ˈLazä Območje, ki ga pokriva trša zemlja. Mala Kocija Malaˈkuå ːcija Jula ˈJula Gozdnato, poljedelsko območje. Meksiko ˈMẹksik Gozdnato območje. Jugovina ˈJüguvica, ˈJügvica Ime izhaja iz poimenovanja smeri neba (jug). Hidronimi Bobri ˈBbri Nekdaj je bilo tu gostišče, ki je propadlo. Zdaj gozdnato in močvirnato območje. Bobri je tudi ime Murine mrtvice. Ime izhaja iz živalskega imena bober, ki tukaj domuje. Veliki berek ˈViẹlki ˈbäräk Bereki so Murine mrtvice. Iz madž. berek ʻlog’. Mali berek ˈMuå ːli ˈbäräk Žuti berek ˈŽu ːti ˈbäräk Ime izhaja iz rumenkaste, motne vode. Džilek ǯi ˈliẹk Mrtvica med Julo in Hotizo. Na Srednji Bistrici jo imenujejo ǯi ˈlü ːvjäk. Curek ˈCü ːräk Tu so si domačini natakali čisto pitno vodo, ki je pritekla iz smeri Bobrov. Mura ˈMü ːra 5 Zaključek V okviru zgodovinskega in geografskega orisa treh Bistric v Občini Črenšovci predlagam ponovno uveljavitev zgodovinskega, etimološko pravilnega in med občani še vedno živega imena Črensovci. Na podlagi posnetkov spontanega govora prebivalcev Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice ugotavljam, da je krajevni govor treh Bistric nekakšen fenomen znotraj južne različice prekmurskega narečja, na katerega so vplivali sosednji medžimurski in prleški govori. Zaradi podobnosti z okoliškimi dólinskimi — 87 — Govor treh Bistric v Prekmurju govori je umestitev krajevnega govora Bistric v dólinsko različico prekmur - skega narečja ustrezna, izgovor posameznih fonemov pa kaže, da prihaja tudi do odstopanj. Tri Bistrice se od ostalih dólinskih prekmurskih govorov najbolj ločijo po zelo zaokroženem dolgem å, ki se izgovarja kot dvoglasnik, dvoglasnik o ː se izgovarja v smeri proti a, kot å ː ali a ː, prvi sestavni člen dvoglasnika i ː je nekoliko reduciran, osebni zaimek za 1. os. ed. se glasi ˈjas (drugje ˈjäs). Poseben je tudi izgovor dolgega . Te na videz drobne razlike se med mladimi govorci pod vplivom drugih prekmurskih govorov (najpogosteje v času srednješolskega izobraževanja) postopoma brišejo. Najvidnejše so razlike v soglasniškem sistemu in oblikoslovju; tri Bistrice namreč ohranjajo velarni pripornik x v vseh položajih, razen v izglasju; nazalni element palatalnega ń je tu popolnoma izgubljen; v orodniku ednine ženskega spola se v nenaglašenem položaju izmenjujeta končnici -un/-n in -uf/-f. V zadnjem delu članka je dodan seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice, ki bi jih v prihodnje veljalo popisati po sistematični metodi in natančno raziskati tudi njihovo etimologijo. 22 VIRI IN LITERATURA SI_PIŠK/0001/001/007/00017, 1940: Mnenje dr. Ramovš Franca o poimenovanju krajev Murska Sobota, Puconci, Kuzma, Vučja Gomila, Črenšovci in Trije mlini (Trimlini). Fond: Sresko načelstvo Murska Sobota. Škatla 19, ovoj 72. Đuro BLAŽEKA, 2007: Odnos međimurskog dijalekta i susjednih slovenskih dijalekata. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 18, 151–166. Valerija DRAVEC, 2009: Kuharska leksika v Turnišču. Diplomsko delo. Maribor: Fi- lozofska fakulteta. Marc L. GREENBERG, 1989: Ágosti Pávelˈ s Prekmurje Slovene grammar. Slavistična revija 37/1, 353–364. Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487. Marc L. GREENBERG, 2005: Dialect Variation along the Mura. Croatica et Slavica Iadertina I, 107–123. Mojca HORVAT, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 55). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 235–256. Mojca HORVAT, 2015: Rodilniška oblika panonskih, štajerskih in belokranjskih kra - jevnih imen na -ci, -ovci/-evci, -inci (tip Beltinci – iz Beltinec/Beltincev). Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Ve- rovnik. Ljubljana: Založba ZRC. 199–209. 22 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu. si) razvil Peter Weiss. — 88 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver Nina HORVAT, 2021: Jezikovne značilnosti zgodb Marije Hren s poudarkom na opisu glasovja. Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo. 8–10. Marija HREN, 2021: Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kultur - no-turistično društvo. Tjaša JAKOP, 2007: Razlikovanje glagolskih oblik po spolu v sedanjiku dvojine greve. Slavistična revija 55/4, 601–613. Tjaša JAKOP, 2017: Prleško-medžimurski jezikovni stik. Hrvatski dijalektološki zbornik 21, 147–161. Tjaša JAKOP, 2021: Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909). Traditiones 50/2, 79–93. Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7–30. Damir JOSIPOVIČ, 2012: Prekmurje in prekmurščina. Anali PAZU 2/2, 92–102. Klemen KLINAR, Jožica ŠKOFIC, Matej ŠEKLI, Martina PIKO-RUSTIA, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013. Jesenice: Gornjesavski muzej. Rudolf KOLARIČ, 1955: Slovenska narečja na Štajerskem. Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor: Založba Obzorja. 54–60. Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialek- tološke razprave. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99. Jožef KOŠIČ, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo: izbor del. Ur. Marija Bajzek. Budimpešta. Fran KOVAČIČ, 1920/21: Vengust J., Seznamek prekmurskih občin. Časopis za zgodo- vino in narodopisje 16/1, 53–54. Mojca KUMIN HORVAT, 2010: Izoglose v prekmurskem narečju: regionalna geoling - vistika. Slavia Centralis 3/2, 87–108. Mojca KUMIN HORVAT, 2022: Regional geolinguistics – case study of Prekmurje dialect. Annales 32/2, 277–294. Franc KUZMIČ: Prekmursko muzejsko društvo. Pomurski muzej Murska Sobota https:// mojsvet.com/muzej/pages/posts/prekmursko-muzejsko-drutvo-46.php (30. 6. 2023). Števan KÜHAR, 1913: Národno blágo vog skij Slovncof. Časopis za zgodovino in narodopisje 10, 1–37. Władysław LUBAŚ, 1969: Očetnoimenska krajevna imena z obrazili -ci, -ovci, -inci v slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 14/3, 72–74. Viktor MAJDIČ, 2002: Imena vasi in mest v Sloveniji. Jezik in slovstvo 8/2, 81–92. — 89 — Govor treh Bistric v Prekmurju Jožica NARAT, 2004: Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Lju - bljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 74–82. Avgust PAVEL, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia. Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. (Zora, 100). Ur. Marko Jesenšek. Prev. Marija Bajzek Lukač. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Matic PAVLIČ, Artur STEPANOV, Penka STATEVA, 2023: Raba dvojine glede na stavč - no funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjih. Slavia Centralis 16/1, 17–34. Renata PUCKO, 2015: Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. Tadeja PUCKO, 2012: Poljedelsko izrazje v Renkovcih. Diplomsko delo. Maribor: Fi- lozofska fakulteta. Milena SALAJ, 2003: Poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Vera SMOLE, 2018: Raziskanost narečne slovenščine: obstoječe in potrebno. Slavia Centralis 11/2, 224–232. Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC. Marko SNOJ, 2015: Slovenski etimološki slovar. Elektronski vir. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski - -etimoloski-slovar (30. 6. 2023). Matej ŠEKLI, 2013: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkav - ska jezikovna meja. Slovenski jezik 9, 3–53. Splošni pregled dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerk- vena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma , 1939. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Hotimir TIVADAR, Klaudija SEDAR, Valentina NOVAK idr., 2022: Prekmurščina, kinč predragi: živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Ljubljana: Mladinska knjiga. Silvo TORKAR, 2008: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponi - mov. Slavistična revija 56/2, 17–29. Natalija ULČNIK, 2010: Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne. Slavia Centralis 3/2, 125–137. Regina UTROŠA, 1983: Opis govora Gornje Bistrice. Diplomsko delo. Ljubljana: Fi- lozofska fakulteta. [T395, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Jernej VENGUST, 1919: Seznamek prekmurskih občin (krajev): z označbo pošte in zemljevidom. Radgona. — 90 — Slavia Centralis 2/2023 Nina Zver Ivan ZELKO, 1972: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Razprave. Dissertationes VII/5. Zinka ZORKO, 1997: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. 107–122. Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije . (Zora, 6.) Maribor: Slavistično društvo. Zinka ZORKO, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravni - nah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 47–68. Branko ŽUNEC, 2002: Z disertacijo do preimenovanja: Črenšovci: Koren imena kraja izhaja iz drevesa črensa, torej bi morali biti Črensovci. Večer 58/179 (6. avg. 2002), 17. Branko ŽUNEC, 2007: Črenšovci so pravzaprav Črensovci: v dvesto let stari prekmurski župniji poteka med 8. in 15. septembrom že osmi teden duhovnosti in kulture. Večer 63/211 (13. sep. 2007), 24. THE LOCAL SPEECH OF THREE BISTRICAS IN PREKMURJE This article proposes the reintroduction of the historical, etymologically accurate, and currently active local name Črensovci. Recordings of spontaneous speech of the inhabitants of Gornja, Srednja and Dolnja Bistrica support the conclusion that the local speech of the three Bistricas is a special phenomenon within the southern version of the Prekmurje dialect, influenced by the neighbouring Međimurje and Prlekija dialects. The placement of the local speech of the three Bistricas into the Dólinsko version of the Prekmurje dialect is appropriate, but the pronunciation of individual phonemes shows that there are also deviations. Some of the distinctive features separating the mentioned speeches from other Prekmurian speeches of Dólinsko are a very rounded long å, which is pronounced as a diphthong, the diphthong o ː being pronounced in the direction towards a, as å ː or a ː, the first component of the diphthong i ː being slightly reduced, and the personal pronoun for the 1st person singular pronounced as ˈjas (elsewhere ˈjäs). The pronunciation of long  is also special. These seemingly small differences are gradually being erased among young speakers under the influence of other Prekmurje dialects (most often during secondary school education). The most prominent are the differences in the consonant system and morphology; the three Bistricas keep the velar fricative x in all positions, except in word-final position; the nasal element of the palatal ń is completely lost here; in feminine singular, endings -un/- n and -uf/- f alternate in unstressed positions. The article concludes with a list of uninhabited-area names of Gornja, Srednja and Dolnja Bistrica, which in the future should be submitted to a systematic approach. Also, the material should undergo careful etymological scrutiny.