Uiiteljskl pokret Božični sestanek ,,Učiteljskega pokreta Dne 5. januarja t. 1. sc je zbralo v Reherjevi sobi Nabavljalne zaclruge drž. nam. v Mariboru 60 članov »Učiteljskega pokreta«, da definitivno sprejmejo podrobnejši načrt za svoje bodočc delo. Predsednik mariborske delovne zajednice tov. Majhen je pozdravil vse navzoče. V svojem kratkcm nagovoru ie poudaril, da Učiteljski pokret pri svojem delu noče poudarjati nikakih svetovnonazorskih vprašanj. Pokretašem je samo za stvarni študij. Mladi po mišljenju hočemo z delom opravičiti svoj obstoj, vendar je trcba tu še ponovno poudariti, da v svoj krog nc vabimo samo onih, ki so mladi po letih, temveč vse, ki so mladi po mišljenju. Nato je prevzcl vodstvo sestanka preds. učit. dr. za Maribor. Po kratkih uvodnih besedah je podal besedo tov. Seh_arn_7_i, ki je referiral o \&- potrebi in programu učiteljskega pokreta. Iz njegovega referata je tov. predsednik resumiral sledeče glavne misli: 1. Nujno nam je potrebna osamosvojitev od političnih strank in tesnejša naslonitev na stanovsko organizacijo. 2. Potreben je podrobnejši študij kraja, v katerem deluje učitelj, kajti le po temeljitem poznavanju gospodarskih prilik tistega kraja bo učitelj pravilno usmeril svoje šolsko in izvenšolsko delo. 3. Potrebni so ožji stiki med šolo in domom. V debati se je ugotovilo, da so »Učiteljskemu pokretu« slične akcije zamrle prvenstveno zato, ker 1. so bili mnogi kolegi pod vplivom ideologij, ki so jih pri takem delu ovirale, 2. ker je učiteljišče slabo pripravljalo bodoče učitelje za tako delo, 3. ker so vse akcije prišle od zgoraj in niso zrastle iz stvarnih potreb podeželja. Nato se je debata razvila v pravcu organizacije dela pri študiju vasi. Poudarja se šc enkrat, da je vsaka akcija pri delu v šoli in izven nje iluzorna, dokler ne poznamo naše vasi. Toda študij vasi ni edini namen »učiteljskega pokreta«. Dvigniti hoče tudi kulturni standart slovenskega učitelja. Šele pri temeljitem noznavanju učiteljevega dclovnega okoliša bo zrastel pred učiteljem pravi duševni lik slovenskega otroka. Organizacijo tega dela si je predstavljati sledeče: a) V posameznih geografskih ali političnih edinicah se bodo našli ljudje, ki imajo voljo in sposobnost za delo v smislu programa »Učiteljskega pokreta«. To so krožki. (Lahko pa dela tudi kak posameznik.) b) V večjih kulturnih centrih (Mariboru, Ljubljani itd.) se osnujejo delovne edinice, ki usmerjajo vse delo na svojem področju in zbirajo izsledke krožkov. V upravnem oziru naj obstojajo: a) sreski odbori »Učiteljskega pokreta« pri srcskih društvih JUU (ki pa niso povsod nujni), (( b) sekcijski odsek »Učit. pokreta« pri sekciji JUU v Ljubljani kot najvišja upravna instanca. Potrebno bi bilo, da se s programom pokreta čim bolj aktivizirajo sreska društva. Sprejme se predlog, da naj se v sekcijski odsek kooptira vsakokratni predsednik mariborskc delovne edinice. Ker bo stroške za to nosila edinica, se predlog soglasno sprejme. — S tem je bil dopoldanski del sestanka končan. Popoldne so udeleženci razpravljali o^ prganizaciji tiska za »Učiteliski pokret«. Urednik »Učiteljskega tovariša« se stnnja s splošno zahtevo, da se rubrika »Naš glas« preosnuje v »Učitcljski pokret«. Predlaga pa, da naj bi v rubriki »Učit. pokret« izhajala samo navodila za delo in razni izsledki, do katerih jc pri tem delu prišlo. Članki, ki obravnavajo splošna stanovsko politična vprašanja, naj pridejo v splošni del lista. Ti naj se pošiljajo direktno njemu in ne uredniku rubrike, ker mu bo na ta način laže pieprečiti eventualna ncsoorazumljenja. Ob koncu dcbate o tisku je dal predsednik na glasovanje sledeč sklep: 1. Sekcijo prosimo, da se otvori v »Učiteljskem tovarišu« rubrika »Učiteljski pokret«, v kateri se objavljajo vsi članki. ki so v zvezi s programom »Učiteljskega pokreta«. 2. Strinjamo se s tem, da Se vsi stanovsko-politični članki splošne vsebine pošiljajo direktno urcdniku »Učit. tovariša«. Sklep je bil soglasno sprejet. Nato je dobil besedo tovariš Mtrnccj. ki je sestavil podroben načrt za proučavanje vasi in je referiral o njem. Načrt vsebuje poglavja o gospodarskem, socialnem, higienskem in kulturnem položaju vasi ter posebno poglavje za študiranje odnosov kmečke mladinc do družbenih dogajanj. Uvodoma je refcrent dokazal potrebo zbiranja tega statističnega materiala. Drugi narodi imajo že zbranega in lc zato se jim je posrečilo, da so svoje šolstvo, svoje učne načrte in svojo vzgojo lahko spravili v sklad z duhom časa. Vse tisto, kar je bilo pri nas storjenega v tem pravcu, je bilo samo kopiranje tujih vzorov in ni rodilo onih uspehov, ki smo si jih želeli, da bi lahko z drugimi narodi roko v roki šli v tempu sodobnega napredka. Ko bomo spoznali, kako stvarni položaj našega podeželja oblikuje duševno rast slovenskega otroka. nam bo tudi našo šolo in naše delo med narodom možno postaviti na realno osnovo. — Predavatelj je nato podrobneje razčlenil posamezne točke načrta ter podal nekaj važnejših pojasnil. V debati je bilo ugotovljeno, da bo po izdelanem programu lahko sestaviti ustrezajoč učni načrt, da je treba posredovati pri oblastih (finančni direkciji, banski upravi). da bodo člani imeli prost dostop do potrebnega materiala, in da je treba načrtu dostaviti še posebno poglavje v industrijskih krajih ter točki o alkoholizmu in tujskcm prometu kot gospodarskih, socialnih in kulturnih problemih in točka o pripadnosti posestev z ozirom na narodnost. Ker bi nekateri tovariši hoteli imeti šc podrobnejša navodila, jih predavatelj opozori na dejstvo, da bi sedaj bilo težko dajati splošne lekcije. Zato se sklene, naj se zbiratelji materiala obračajo po podrobnejša navodila na odbor. Po zaključeni debati je bil izvoljen odbor mariborske delovnc zajednice, kakor sledi: Vladko Majhen, predsednik, Miloš Ledinek, tajnik, Golež Jadviga, blagajničarka ter odbovniki Vollmayer, Kociper in Grbec. Pri slučajnostih je bila kot prva soglasno sprejeta sledeča resolucija za slovensko učiteljstvo: »Učiteljski pokret«, organiziran v okviru stanovske organizacije slovenskega učiteljstva, zahteva od svojih članov, da se z vso resnostjo lotijo sistematičnega proučavanja gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer svojih šolskih okolišev ter iščejo poti, kako bi rezultate svojega proučavanja v šoli in izven nje pedagoško in organizatorično uporabili v korist in napredek slovenskega ljudstva. Vstop v »Učiteljski pokret« je prostovoljen. Vstopi lahko vsak učitelj, ne glede na svetovni nazor iti politično prepričanje. Prc- vzete naloge v smislu njegovega programa so obvezne. Naše hotenjc jc pošteno, naše delo javno in zato podvrženo javni kritiki, ki nam je dobrodošla, če je stvarna in dobrohotna. V nadaljnji dcbati se je določilo sledeče: a) Želi se, da so vsi članki v naši rubriki podpisani s polnim imenom. b) Prispevki za rubriko naj se pošiljajo na naslov: Hudales Oskar, Šmartno ob Paki. Honorarji od člankov se odstopajo blagajni »Učiteljskega pokreta«. c) Sestavi naj se bibliografija literature, ki jo bomo potrebovali pri delu. Podatki naj se pošiljajo na naslov: Mencej Martin v Šoštanju. č) Društva, ki so votirala podpore pokretu, se naprošajo, da jih čimnrej nakažejo. d) Prihodnji sestanek naj se vrši o Veliki noči v Mariboru. Če pa bi med tem časom prišlo več odklonilnih predlogov, se sestanek odloži. e) Člani naj pri sres. društvih poagitirajo za posredovalnico služb brezposelnih učit. abit. pri »Ped. centrali« v Mariboru. Lepo uspeli sestanek je predsednik zaključil ob 17. uri.