gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr-;; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. V Ljubljani v sredo 1. februarja 1871. Obseg: Kakošno zemljo ljubijo gozdna drevesa in kakošna lega je za-nje prava? Ozdravljanje bolezni v gobcu in na parkljih. Dolgoletne opazke o kacah (Dalje). Jugoslavenski program v zboru „Slovenije", polit, društva v Ljubljani. (Konec.) Mnogovrstne novice. Dopisi. Novićar. Gospodarske stvari. Kakošno zemljo Jjubijo gozdna drevesa in kakošna lega je za-nje prava? 20. listu Janskih ,.Novic" na strani 158. sem previdno gospodari, dosti sprstenine. Premokre zemlje so bukvám škodljive. Nahajamo jo zaostajati tudi na malo vlažnih potočnih robéh in travnikih, kjer javori in jeseni dobro vspevajo. Le v rahlih peščeninah prenese nekoliko veó mokrotě. . Hrast. obljubil, da bodem o tem gozdnem razdelku obširno govoril; naj tedai danes pričnem. Da bi to vprašanje svojim rojakom na drobno razložiti hotel, stalo bi me prevec casa in pisati bi moral v tehničnih izrazih, tako pa bi veselje do mojih se- stavkov umrlo pri mojih rojacih. Brali bi jih tako imenovani više izobraženi, kterim pa ne koristijo toliko, kot prostému možu, za kterega sem se namenil v do-mači besedi pisati. Vse moje sestavke so razumeli po deželi in jih radi brali, česar sem se sam prepričal, toraj me navdaja toliko vece veselje do delà, ker vidim upliv pri svojih častitih slovenskih rojakih. Da bi res tudi v praksi (djansko) se izvršilo to, karsvetujem umsko (teoreticno), potem se bode dosegel namen ve- liki, HMB nilo. zanemarjenje naših lepih gozdov se bode odstra-jeli se bodo zasajati prazni in pusti prostori z lepim in koristnim gozdnim lesom. Pričela se bode tolikrát omenjena misel „pogozdovanja če- va zna in ze Krasa" izpeljevati in naša slovenska dežela bode ravno pozneje, vendar-le imela lepe, koristne gozde kar so gospodarji V ze na treh gozdarskih tab or ih dobro omenjeno slišali. Po vsem tem prestopimo na odgovor vprašanja: Kako se vjemajo imenitneja gozdna drevesa se zemljo ? . Bukev. Akoravno se zemlja, na ktero hočemo zasaditi bukev, nekoliko sprijemlje, vendar-le jo zasadimo, kajti to bukve v rasti ne zadržuje. Ona raste še na vezljivi ilovnati zemlji, pa tudi na peščeni ilovici. Raste skoro ravno tam kjer bukev, vendar Je za dovoljen z lažo zemljo kakor bukev. Peščeno-ilovnata zemlj a m ilovato-peščena, kakoršna se v morskih zem ljah pogostoma najde, ugajajo hrastu pri zadostni glo-bokosti. Globoko zemljo pa hoče imeti, zato je le na takih krajih, na ilovnatih morskih zemljah in pri potib domá. gorah ima najraji bogato sè zemljo obdaro vano predgorje in doline. Mokra zemlja je hrastu zo-perna, vendar so pa čudni izjemki vmes. Velikanske hraste najdemo na močvirni zemlji, čeravno je bila,, kakor natančne preiskave kažejo, zmirom taka. Tudi so se našli mladi hrastiči z veselo rastjo v močvirni so skoro čevelj globoko v vodi 1 • • V • i A • zemlji, med stali. jelšami, ki Ker ima hrast malo perja, se v viši starosti na svitlo dene in je izpostavljen većim nevarnostim ktere CJ-LU 1X1 JC lZijJUDLžt VI! Cil VCUUJ UCVailiUSUUi , ttiwv svitlosti pomagajo in zemljo malo popravljajo, tudi toraj je naj bolj še y da ga ízrejamo pomesanega z dru gimi ; zemljo pospešajočimi drevesi, najbolje z bukvo. Breza. Naj bolj ugaja brezi ilovčna peščenin ; posebno } če pesek debelozrnat jetne Tudi na apnem emlj Vezljive zemlje so jej nepři ne raste dobro ) ploh na ker ljubi peščenine. Posebno dobro raste na visokih moč virnih krajih in na robéh, če niso prevec mokri, breza ne prenaša mokrotě in kisle sprstenine. Mokra tla jej ne ugajajo , vendar pa mora frišno^ zmerno. vlažno emlj imeti au ZtCUllJi, pa IUU1 lift pcaucui 11UY1U1. zadostuj^, rvj v, i im« luaio AVI Cista ilovica jej je pa škodljiva toliko, da popřej Dovoljna je z malo sprstenine Zemeljna globokost v poldrugem do čevlj Je3 ima male in po vrhu rastoče korenine ? pogme. Peščena zemlja jej ugaja, ako je spodnji del i7Amha T*\r\\i eur* i r» r» o m ûSori es a /Vinw 'Ml fl 1 » «rv /\ rk ki nimai zemlje moker in namešan s prstenino*) (humus); več perje ne poboljšuje zemlje in sicer zato ne raste tudi na tacih tleh nič sprstenine pa slabo, ker z odpadanjem ker naglo da globoko ležecih oddelkov na obrežji pa kaže # v gori omenjenih slučajih tudi taka peščena zemlja ne jo vidimo povsod, posebno v mladih letih, rasti, in JeJ strohní. Čeravno je breza zbirčna v zemljah, vendar zgodí ugaja ». Opodriva boljsa drevesa, sama pa kmalu v rast* Najbolje za bukvo so apnene gore pomešane z zaostajati mora, ker si ne poboljšuje zemlje; zato jo posebno la ilovico. Sprstenina je bukvi najbolj potrebna, pa takrat, kedar smo jo vsadili v plitvo zemljo svojih korenin ne more v zemljo pognati. Dober sklep bogato perje bukev daje takim gozdom, ako se količkaj y y po okoliščinah po pravici imenujejo „gozdni plevel 4. J e 1 š a. Hoče imeti prav vlažno zemljo. Najdemo jo v taki Zemlji, xvx jo uxuuviiua iu o g^xotiouiuu au v rastline in drevesa, takém rahlem pešku, čegar površje ne leží dosti nad Pis. vodnim zrcalom sosednih vodá, na peščenih obrežjih ki je močvirna in s sprstenino pomešana in v če Sp gozdu segnjijejo (strohné) so vsi drevesni odpadki » » potokov, jezer, na otokih in pesčenih naplavin&h morskih obrežij, kjer prav rada in vspešno raste. Mokrota je prvi pogoj njeni rasti; mokra zemlja jej še bolj ugaja kakor frišna. Korenine se jej malo po strani razpro-stirajo, ampak gredó bolj v globokost, zato hoče imeti globoko in rahlo zemljo. 5. Vrbovje. Glavna stvar za vrbo vino je ta, da ima ne le vlažno, temuč tudi mokro zemljo. V rahli zemlji bolje raste, kakor v vezljivi ; najboljše stojališče jej je pe-ščena naplavina ob obrežji rek, zato tako pogostoma najdemo vrbovje na obrežji rek, potokov itd. Na moč-virnih krajih rado raste. 1 Čevelj globokosti hočejo imeti površno se raztegajoče korenine njene. (Konec prihodnjič.) Živinozđravilske skušnje. * Bolezen v gobcu in na parkljih ozdravljajo francoski zdravniki s fenilno kislino (Phenilsáure), in sicer tako-le : Brž ko z gobca začnó sline teči, dadó gobec izpirati z vodo, kteri je fenilna kislina prime-šana; na količek privežejo šopek prediva ali pa mehko cunjo, ki jo pomakajo v to vodo in potem ž njo — se vé da prav rahlo — gobec spirajo. Fenilna voda se pa napravi tako-le v apoteki: fenilne kisline se vzame 2 unči in pol, navadne vode pa 2 fanta. — Tudi s tako vodo se spirajo bolne noge med parklji, le da se na 2 funta fenilne kisline vzamejo 4 unce fenilne kisline. — Francoski zdravniki trdijo, da ni zdravila hitrejšega in cenejšega, in le redko se primeri, da bi živina čevlje (parklje) zgubila, ako se brž iz začetka 5 ali 6 dni med parklji s to vodo izmiva. Stroški za fenilno vodo znašajo pri eni živini komaj 50 kraje. — Da se v gobcu in na parkljih bolni živini daje le mehka klaja (kuhani krompir, kuhana repa, otrobi ali moka z vodó itd.) in da živina mora na čedni in obilni stelji stati, razume se samo po sebi. Natoi'ozflianske six uvi. Doigoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Navado, ki jo ima ljudstvo, rano prevezati, misle, da tako ne more strup v do zdaj še zdrave ude, naj opuste, ker to je zeló škodljivo. S prevezovanjem se ne potrati samo veliko časa, ampak to tudi nič ne pomaga in temu sledi navadno tudi smrt. Ce namreč rana ni dosti trdno prevezana, tako da strup lahko s krvjo iz rane v zdrave ude pride, pre vezo vanje celó nič ne pomaga; — ako pa rano tako trđo převezeš, da ne more kri teči po udih, se ti prisadi, ogrizeni del života ti odmrje. Nikar tedaj ran prevezovati! Ne manj škodljivo je pa tudi rano izlizavati, pod-žinjati, razjedati, žgati ali pa drapati jo, ker potem moc ogrizenega delà še bolj in še pred onemore. Rano izlizavati vrh tega tudi ni samo grdo, ampak tudi zeló škodljivo, ker ima člověk včasih v ustih kak ma-sulček, kako rano, ktera strup popije; sicer je pa to tudi prepozno, ako se ne zgodi vsaj deset minut po ogrizenji, ker se je strup že lahko razširil po vsem truplu. Ti pripomočki, ki so med ljudstvom navadni, zoper ktere se pa ubogi ogrizeni po pravici na vso moč bra-nijo, niso le, kar po svoji lastni skušnji vem, zeló škodljivi, ampak ogrizeni, ki si hoče s tem pomagati, navadno umrje. Dobro domaće zdravilo zoper kaeji strup so močne pij ače, tako na priliko, žganje, brinjevec, posebno pa iz rži narejeno žganje z nekoliko kapljic jelenovca (Hirschhorngeiat) ; o tem nam pripoveduje neki An-glež Jurij B. Kendoll v svojem potopisu iz Teksas-a sledečo zanimivo pogodbo. ,,Nekega dne pritekel je k meni, kar je najbolj mogel, mož, ki mi je pravil, da ga je kacih deset stopinj od tam , kjer sem ravno jez bil, vgriznila kača ropotača v prst desne roke. Djali smo mu na še krvavečo rano v jelenovec namočeno rutico, ter mu dali, predno je preteklo deset minut, trikrat rženega žganja , tako, da ga je izpil cei pint. Cez eno uro znati mu je bila popolna pijanost; kmalu je za dvanajst ur zaspal. Ko se drugo jutro zbudí, šel je vesel in popolnoma zdrav na svoje delo, ktero je odslé opravljal, kakor došlé. Pri prvi priliki se hočem prepričati, ali ta zdravila kaj pomagajo ali ne" Ce je res, da žganje pri tacih ranah pomaga, je tudi lahko razumljivo, zakaj kače nikoli ne vgriznejo pijanih, ki tavajo in rogovilijo tam, kjer so kače; tudi je potem verjetno, da pijanemu nic ne škoduje, če ga gad vgrizne. Kača, ki je pri nas ljudém in živalim najbolj nevarna, je navadni gad (Kreutzotter, vipera berus). Liné gada ,,Coluber chersea", Fitzinger pa ,,Vipera chersea" imenuje. Gad je zavoljo svoje pogumnosti strah in groza vsaki živi stvari. — V dokaz tega, da gad člověka napada, bodo naj sledece dogodbe naše okolice: Nekega vročega dne maja meseca odstrani se mládenec od svojih sodelalcev v vinogradu, da opravi svojo potrebo. Ko roko nazaj pomoli, da bi se osnažil, začuti bolečino, kakor da bi ga bil kdo zbodel; precej potem pa ga jame zeló peči; pogleda toraj roko, al kako se vstraši, ko vidi na roki viseti velicega gada, ki se je tako zagrizel v prst, da ni mogel žrela več odpreti in so ga morali s silo odtrgati. — Druga dogodba pa je bila ta: Pastir je po veliki plohi gnal svojo čedo na pašo. Ko tje dospe, kar sede na skalo klopi podobno položivši klobuk z vroče glave zraven sebe na skalo. Pri tej priči vgrizne ga gad , kterega pa fant pred ni videi, v kazalec desne roke. — Enkrat se je tudi to pripetilo: Nekega vročega poletnega dne je šel kmet iz doma, da bi nabral suhih vej. Ko pride do nekega kraja, kjer je bila suha veja videti, vzame se-kiro v roko ter mahne po veji; v istem trenutku skoči mu gad na vrat ter ga tako hudo rani, da umrje, predno mu je zdravnik přišel na pomoč. — Po hudem vremenu je šla kmetica na polje, da bi poravnala fižolove kole, ktere sta dež in vihar vrgla. Ko hoče to storiti, skoči na-njo gad ter jo v prst vgrizne. Drugikrat so želi na polji žito; žena je snope na voz nakladala. Ko vzdigne snop, ki je ležal na velikem plošnatem kamnu, vgriznil jo je gad v desno zapestje. — Neki mož je iz vinograda nesel sodček vina. Vtrudil se je ter hotel počivati ; ko pa dene sodček na skalo, vgriznil ga je gad v desno roko. — Tacih dogodeb bilo bi lahko našteti neštevilno. jj r Da so se gadje solnčili, predno so se jim imenovane osebe bližale, o tem menda nihče ne bo dvomil; da jih pa ni nihče popřed zapazil, ker so po barvi svoji kamenju zeló podobni in čisto pri miru ležijo, je pa, žalibog, tudi res. Vse to nam dovolj priča, kako je člověku sploh, posebno pa kmetiškim ljudém, treba pažljivim biti, da se obvarujejo silne nesreće gadovega napada. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Jugoslavenski program v zbora „Slovenije", poiiticnega društva v Ljubljani. II. (Nadaljevanje dr. Razlagovega govora.) Po vsem, kar pri svojih nasprotnikih zapazujemo, se sme soditi, da jih najbolje vjeda zveza vseh stanov pri narodnem delovanji, ki se vzajemno podpirajo v korist naroda gledé na njegov naravni razvoj, med tem ko njih izdatnejše le podpira srednji, nekoliko ali zeló ponemčeni stan; toraj moramo prenašati nekaj zavisti in šuntanja, da bi nam nekteri naši odpadli. Vendar je ves ta trud brezvspešen, kajti v sedanjem za prijatelje naroda trn jevem času so vse to le prazne kvante, ki nobenega ne prestrašijo , ker le, kdor razumeva narodne potrebe in koristi in kdor je za vsestranski razvoj , je tudi iskren narodnjak ; takih pa ni lahko mogoče pre-slepiti s frazami. Tukaj pa v očitnem zboru izre-kamo, da nismo ne mračnjaki, ne ljubitelji rakove poti, ker imamo za uboge Slovence strašansko malo konservirati, ampak da je naše geslo: pravi, stano-vitniin pogumni napredek na vse strani in v vsaki stroki človeškega delovanja. Naši sosedje Nemci mislijo, da je sprava tudi brez trganja dežel mogoča, čemu toraj snovanje Slovenije? Oni ne vedó, da Slovenija ni iznajdba še le toliko raz-vpite Belkredi jeve dôbe ali zadnjega Napoleona — ža-lostnega spomina, ampak da ta ideja že od nekdaj živi v srcih vseh, tudi priprostih roj ako v , in Če prašate otroka na Stajarskem ali Koroškem, kje je domá, brez pomislika vam je že pred 1848. letom odgovori!: na Slovenskem. Te tajnosti ne razumeva noben tujec, kteremu srčni udarci naroda znani niso. Vsak izobra-žen Slovenec pa čuti tudi živo potrebo tega zedi-njenja, ker male deželice si ne morejo še potrebnih učnih zavodov oskrbovati. Jaz, gospoda moja, Vašo pozornost obraćam le na šole za slepein gluhoneme, na živinozdravilsko šolo, na posilno delal-nico, da! celó na vseučilisče, kterih precej bogata Štajarska dežela sama ne more osnovati ali zdrže-vati, kamo li više sodnije itd., toraj je treba zveze vec malih deželic, kakor to priporočuje sedanji ma-gjarski minister Eôtvos in kar nahajamo tudi pri drugih narodih. Da bi se toraj Slovenci združili, naj se stvari ali upravna skupina ali ktera deželna celota, kar je pod enim starodavnim vladarstvom brez vse nevarnosti mogoče, in zadostilo se bode državni in slovenski koristi in potřebnosti brez žaljenja sosednih bratinskih narodov. „Liberalni" Nemci pa ne marajo za razširjanje avtonomije sedanjih dežel in tudi za njih zgodovinske meje le še na videz; oni hočejo še bolje skrčiti pravice deželnih zborov, ker imajo za se že v državnem zboru svoj „general land tag" za vse avstrijske Nemce skupaj, toraj nikdar ne bodo hvalili početja drugih narodov, da naj se ta za-nje neprenesljivi stan premeni. Mi pa hoćemo ravnopravne deželne in narodne skupine, da ne bode narod naroda v razvoji oviral, sicer se ne izkopamo nikdar do prave svobodě in z „liberalci" današnje baže je ne bomo že tako kmalu vživaii. Njim vsaj ni mar za dušno borbo, za poduk nevednih ali dvomljivih, oni se le zanašajo na prusko silo, toraj so se Slovencem posmehovali o začetku le-tošnje vojske, da jih bodo Prusaki le kar „sé smehom spodili" (weglachen), to je, oni ne bodoprašali: ali nas varuje avstrijsko pravo in naš cesar v narodnem živo- bitji, ampak ker se bode Prusom poljubilo priti do našega jadranskega morja, bodo si prisvojili sè silo naše slovenske pokrajine in se nam bodo združeni z nem-škutarji še posmehovali. In taki ljudje se še upajo bahati z avstrijskim rodoljubjem, akoravno že ves svet vé, da so v Gradcu, Li ncu, Brnu in drugej že pruski odbori, ki nas pripravljati imajo za pruske čeljusti, ker pa se je to menda pred časom izvedelo, se skrivajo za „avstrijski" patriotizem. Kakošna svoboda jih tam čaka, vidi se iz ravnanja zoper Liebknechta in druge pruske poslance; z našimi liberalci vred bode potem zares „ein einig Volk von — Kn ech ten". Vendar previdnost božja še varuje Pariz, in če tudi pade, bodo Prusaki vendar precej priložnosti imeli pre-misljevati tudi svoje — rane. Se le pred nekterimi dnevi smo brali, kako „Ta-gesbote" sodi o „avstrijskem" rodoljubji svojega nek-ďanjega ljubljenca Giskre, in „Politika" je v 359. listu razdor te stranke, ki že 20 let Avstrijo za nos vodi, popisala iz lastnih časnikov te stranke. Iz južnega Francoskega gonijo purane v Pariz s tem, da edini čuvaj naprej nese rdečo zastavo in vsi bežé za njim brez vsega obotavljanja ; tako se vidi tudi delovanje neke stranke, ki trdi, daje vse vednosti in druge dobre lastnosti v najem vzela, in njeni udje se še ne zmenijo za razloge svojega delovanja, ampak slepo sledijo temu, kar jim kak vikač priporoča. Delovanje drugih pa kar črnijo in še na dostojnost ne pomislijo. Brali ste menda Čvekanje v nekem društvu, v kterem se dr. Bleiweis in njegovi tovarši brez vseh ovinkov le kar pitajo z veliko izdajo. Nobeden teh vikačev ni bil pri shodu južnih Slavenov ; več tednov se nič natančnega ni o njem izvedelo, le ti ljudje, polni „liberalnosti", to je? svobodoljubja (kdo se smeji?) so slišali menda na lastna ušesa, da je vse le bilo „velika izdaja". — Slovence pa že več časa popisujejo kakor „gens inferior" — ljudi niže vrste, in v graških in dunajskih časnikih dopisuni ne vedó druzega pisati o kranjski deželi, nego o vražah in babjih verah in drugih sramotljivih rečéh, med tem ko se med prostimi Nemci nič manj babjeverstva in drugih slabosti ne nahaja. Ljudje, ki taka hudodelstva in sramotne lastnosti podtikajo našim rodoljubom in celernu narodu, tudi kvasijo, da slovenski kmet v svoji bajti vse drugače govori in misli, akoravno se po dve- ali triletnem bi-vanji v deželi ti vikači niso naučili deset slovenskih besed in ne bodo nikdar razumevali težavnega prizade-vanja našega naroda, da bi si ohranil svoje svetinje* Za take grde obrekovalce je iznajdel Greuter kratko., pa dobro kritiko: „fej vas bodi!" Drugi njih tovarši sopet po društvib in časnikih trobijo, da so ljubljanski Slovenci pogovarjali se 1. decembra 1870. 1. z na pol Turki. To pa je že modrost nad všemi modrostmi, kajti od Hrvato-Srbov je bilo en par duh o vnik o v tukaj, drugi pa so bili doktorji dunajskega vseučilišča. Zares sami „na pol Turki!" V tem oziru tudi piše v Ljubljani izhajajoči „ Tagblatt" dne 5. prosenca 1871. leta med drugim: „Freilich suchfc man hiiben und driiben den nackten Verrath noch in die Livrée der Loj alitât zu kleiden; aber wer in das Getriebe schârfer zu blicken versteht, wird sich der Besorgniss nicht entschlagen konnen, dass es sich um den gemeinsamen Plan handelt, durch Losreissung der von Slaven bewohnten Provinzen Oesterreich-Un-garns und durch Befreiung der in der europàischen Tiirkei wohnenden slavischen Stâmme ein kompletes Slavenreich mit der dalmatinischen Seektiste und den Hàfen Cattaro und Ragusa zu bilden" — in tudi za te „modre" besede je iznajdel Greuter že omenjeno pohvalo. — Ravno tisti článek tudi piše : „Diese Er- * acheinung (namreč panslavizem v južno-slavenskih pokrajinah) darf nicht allein den rastlosen Bemiihungen rus9Íacher Agenten zugeschrieben werden, sie beruht vorwiegend auf der gánzlichen Apathie und U n-fáhigkeit der Regierungsorgane, Dopisi. Od Soce 27. jan listu letošnjih die es nie- ma 1 s verstanden,die unbestreitbareAssinii-lirbarkcit der slavischen Race im Interesse „Novic" govori nek dopisnik iz Gorice o opravičeval nem pismu, ktero so podali nekteri laški poslanci goriškega zbora svojim volilcem, pisma samega pa ni dal priobciti, ker ,,nima des Germanismus auszuníitzen, wie diess nič zanimivega a po njegovem mnenji ,,za nas Kdo vé? Morebiti bo vendar komu Preussen in der Provinz Posen durch deut- »nimivo brati, kako „prelepo" se Lahi pri svojih vo- sche Kultur, Arbeitsamkeit und Geldmittel mit SLo bewunderungswiirdigem Erfolge ver- prazna lilcih izgovarjajo in zagovarjajo; in pa tudi vže to ni reč y sucht hat". Kdor ve 7 kako krivično, samovoljno kod ga izpeljujejo. kako oni razpor v zboru sodijo in od Po naključbi je prišlo laško in nesramno postopa 40 milijonov Nemcev proti pol-drugemu milijonu Poljakov na Poznanskem, vedel bode „pojasnilo" tudi meni v roke; blagovolite ga, prosim, brez komentara priobciti po „Novicah". ceniti neslišano predrznost očitanja naši vladi, da v se ne postopa tako v našem cesarstvu proti osemnajst mi-lijonom Slavenov, ker je tukaj šest milijonov Nemcev. Jaz gré Čestitim gospodom volilcem planjave goriske (del piano goriziano). vlado, o kteri obžalujem našo da take časnike materijalno ali moralno podpira javno mne nj e Čestita gospoda ! Deželne poslance Friulskega goriškega, kakor tudi ^IC/j ua u a v v;c*qui i\v/ Auctiuiijaiuv an luwiaiuu puuj^iia^ ^ ^^v^mv j^ugiuuuu jl iaiuoiw^^ s l rvaav^i tuui ki se upajo v našem cesarstvu taka načela zago- poslance goriškega mesta in kupčijske zbornice je osup- varj ati ! nila v zadnji seji přetekle sej ne dôbe neka novota ki 111 • * ^wuilj l uv/j jl ^řl utviviv uu uuuv^ uvivi* uv v ul« , CYX Slaveni avstrijski so pripravljeni sosednim narodom so jo nenadoma na dan izviekli (improvisarono) po- v cesarstvu bratovsko roko podati, ako so za pravično s lanci gorski (del monte *), kteri so v prvo, kar ravnopravnost, in toraj tudi odpustimo nevednim našim je ustanovljen nas zbor, predložili in z razlogi podpi- nasprotnikom, sè z lob ni mi pa se bomo dusno vojsko- rali nek nasvet v slovenskem jeziku. vali, dokler pravednost in poštenost ne zmagate. Mi Slovenci pa bomo ravno tam isk svojih Italijanski poslanci so bili v manjšini zato > ker je so- rodnih bratov, kamor jih nam je dobrotljiva narava postavila in kjer so našim ljubljeni, kajti ravno to je dokaz zdravih i dej in okoli- manjkalo de Pretisa, in ne bi bili mogli doseći takega sklepa, da bi se bil oprl na navado (pratica), ktere se nasprotnikom najbolj nepri- je zbor popred stanovitno držai in ktero je bil večkrat přiznal ) imeti namrec italijanski jezik za uradni ob nosti, da bodo naši odpadniki skoro konec vzeli po ravnavni jezik in izklepati vsak drugi; in, ker niso lastni zagrizenosti. Mi delajmo neutrudno v korist naše tudi ne hoteli, da bi se ustanovila škodljiva preceden-ože in širje domovine; nameni vseh južnih Slavenov cija bili so prisiljeni, zapustiti dvorano in storiti bili so vedno lojalni in so še dandanes, in zato pripo- je bilo nasprotni stranki nemogoče ročujem društvu navdušeni sprejem južno-slavenskega skleniti. kaj da veljavnega nacrta. Vsled tega, ker so se Slovenci trdno držali svo Mnogovrstne novice. * Prenaredbe v judovskem bogočastji. Dunajski Židovi (judje) so hoteli po izgledu mnozih nemških judovskih občin orgije vpeljati v svojo sina-gogo (cerkev). A1 temu se upre precejšnja većina tako, da se vpraša vsak jud dunajski, ali je za orgije ali jega namena in ker se Lahom ni zdelo mogoče, vdati se jim, in ker niso mogli drugi brez druzih imeti po-stavne seje zarad premajhinega števila: bil je gospod grof glavar primoran, sej no dobo ne v javni seji, kakor Je bila navada, ampak pismeno skleniti. ne, in po većini glasov se bode potem razsodila stvar. ^ato vsi, vsi vršili so nam da iraajo ali zasluge o teoretičnem in djanskem podu- 1U pU UDDUVJ1U A ' »u*, TVJ* IlU'li »V UWLU --------J ---- -------O --------------- J priljubljeno igro na veliko veselje. - Navdušil je pa čevanji reje svilnih črvičev ali o sviloreji. društvo tudi pozdrav (telegram), kterega nam je bila Iz Kaninika 30. jan. (Beseda na cast Vodniku) poslala Ajdovska čitalnica. Ko ga je prebral tajnik z vršila se je od kraja do konca izvrstno in je obilno odra, zagrmelo je po dvorani: „živeli ljubljeni bratje množino poslušalcev jako zadostila. Petje je segalo ajdovske čitalnice!" Tombola in veseli ples sta kon-čala preprijetno veselico. vsem globoko v srce y v se posebno pa „Ilirija izveličana' ( Tehtni govor podpredsednika preč. gosp. Vrančića Ćriivrha — nam je po prijaznem pismu došla je zaslužil živahno pohvalo ravno tako kakor tudi de-vesela novica, da se ondi z lepim vspehom ustanavlja klamacija priljubljene nam gospodičine Janežičeve. bralno društvo,*) in da sta temu hvalevrednemu Gledališčina igra „Raztresenci" pa nam je bila nov pričetku Be na čelo vstopila gosp. župan in gosp. ka- plan. Ker bode gotovo vsak domoljub rad pristopil v dokaz, kako lepe moči ima čitaloica naša. Ona očividno napreduje in kaže zmago slovenskega uma če tudi društvu, ki bode za mali denar na veliko korist^ vsem ne kteri jej hočejo zapreke staviti. A nič ne bodo opra-soseščanom, kličemo radostni : Bog daj srečo ! e do- županu dobiti 7 časnikov, in sicer slovenskih, 2 pa nemška („Vaterl." in „Gemein- vili zdaj je bilo pri gosp oiwvv.j-iox^j.ja, ~ .u i^i-u v,, T wvvn, 1U „V/V-UJV/IU- dezeitung'% vprihodnje si pa društvo bo moglo naro- naj se le dolgočasijo v zapusčenem „Leseverein-u" mi domači se radujemo v národnem svojem domu. Iz Kranja. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo februarija na čast V. Vodniku slovesno „besedo" z čiti še tudi druzih kmetom koristnih slovenskih knjig. govorom, godbo, petjem in plesom. Predstavljala se Iz Postojne. (Čitalnica 7iaŠa) napravi 5. dan sve- bode tudi od D. Trstenjaka složena ailegorija „Vodnik • XT 1 Ï i \ 1 » „ ^ I # _ ^ // T7p 1 V 1 • ■ • V • i 1 • • 1 y ___ ^ ^ ^ . i / ^ J ^ — I. ^ ! ^ ^ ^ ^ L. ^ ^ J ^ ____L — TT I i t^k li • t \ / I n i H «rt m /\ TT r\ lm 1 i /\ v^ i n m n i r r\ I m y /li i ^r čana na spomin Vodniku slovesno „besedo" z godbo v olimpu Vljudno so vabljeni vsi čitalničini druž- \jC\i UUI ua D^fULUIU T o U il 1 U giV/lUOliU y j uVjOt» UU Ci \J VA KJ \J y w v r ^ ' f - . ' petjem, tombolo, deklamacijo in z izvirno šaloigro „Kdor benikj, kteri morejo ta večer tudi goste vpeljati. ———m;« \r: 11—u—j: Citalničarji smo imeli že dva vesela plesa prej pride, ta prej melje" od Mir. Vilharja. Po besedi bode ples. — Vse dosedanje čitalnične veselice bile so narjem" pa se trda godi >> y ker plesalcev ni. Vsi kazi-naši v splošno zadovoljstvo dovršene; gotovo bode tudi ta mladi gospodje so večidel „sokolci" , kterih ne morejo čestitim gostom vstregla; zato se nadjamo obilne ude- vabiti in ki bi se tudi zahvalili za njihovo vabilo. ležbe Vodniku na čast! Iz Loža 26. pros ozimino vso pojela ; v jeseni smo imeli povodinj koršne že od 1851. In v tej zadregi — kaj neki si izmisli neki mož „kranjske Slaba letošnja zima nam bo inteligencije in kranjskega kapitala", ki je tudi pri y ka- zadnjih volitvah zvonec nosil? ,,V Ljublj an o grem prišlo pod vodo A1 leta ni bilo; več ko pol ozimine je pravi in povabim gospode oficirje in železniške urad- V se je voda začela že vpadati, postal je tak mraz druga nesreča je pritisnila. Ko nike, pa dobimo plesalcev na kupe J® »vvt«. T^uwtiw, j^woitti jv, ujiaů , da je o«Tvv.jv, ««»»J J*" 'wwlJvt? «*. voda čez in čez premrznila, na led je pa padlo snega tako čast, da bi prišli na ubogo kazinsko plesišče 4/\li Ir a /I n lm /íi A nr r\ 1 n r^ A r? am Anno v\i1t a m a I -I I. Q Ir A HdiqI ! In toljA hnnn no 5o întûlîiVAwni'i r\nX Pač se bodo ti gospodje, ko zvedó, za kaj jih vabijo, zahvalili za toliko, da ljudje z blagom vec Časa nikamur niso mogli. tlak o delat! In tako bode naša „inteligencija Ljudje so bili že v skrbi, s čem se bo kurilo, posebno pa zdaj , ko je naša dolina za velike gozdne služnosti od grajščine šneperske tako odškodovana, da se menda 77 reci: „ein Konigreich fur einen Tânzer"! pac morala Iz Ljubljane. (.Deželni odbor) je v svoji poslednji seji dovršil obravnavo, kako naj se vredijo nove zu- na celem svetu odškodovanje ni tako slabo izvršilo panije na Kranjskem. Poročevalec je bil dr. Costa, kakor pri nas; zato smo bili prisiljeni presvitlemu ce- Držala sta se poročevalec in odbor postave, pa tudi sarju podati prošnjo za pomoč. — Ker je spet po po- gledala na želje ljudstva. Nadja se odbor po takem, slednjem dežji močna vođa prišla in skor po celem da je pravo zadel y ce tudi ve y da vsacemu vstreči nastala, bode V se polji pod snegom likor je je v jeseni na suhem ostalo, zdaj poginila. druga ozimina, ko- To tedaj je tista dobra zima, ktero so ljudje preroko- pa še nekaj o novi v o lit vi. Ker je vali! Zdaj ne bode mogoče. „Novice" prinesó osnovo novih žu-panij, da ljudje vidijo kako in kaj. Osnova ta gré deželni vladi, ktera v soglasji z deželnim odborom ustanovi županije po novi postavi. — Ker sta se za častne ravno mnogo besedovanja o tem, ne bomo naštevali nagrade za slovenske gledališčine igre do konca oseb z imenom in njih nemarnosti za naš narod re- leta oglasila le 2 konkurenta (in ta dva le za operetni čemo tedaj le lo: Ako bi si občina v starešinstvo iz- oddelek), je deže ni odbor podaljšal dobo konkuren-volila onega možá, ki je lansko leto od konstitucijo- cije do 1. julija 1871. 1. — Mislili smo, da izmed onih nalnega društva tište „rdeče cegelce" polne laži zoper literatov, ki so v „Zvonu" včasih plat-zvoná bili o Častito duhovščino in naše vrle deželne poslance po igrokazih, bode konkurentov za čast in novce obilo » 1 • • v ^ i i i • • ^ A A 1 1 • » ♦ i • i • 1 w 1 • j • 1 « t « • A « > okolici naši raztresal hišo zažgali. Zatoraj mislimo bi si menda ravno sami svojo V za tru no, da si nasa do- Tako so najlepše poravnane vse navskriž-misli in to tem bolj, ker gotovo od nobene strani niso izvirale iz zle volje. Le složni ravnajmo vsi, kajti v slogi je moČ zdaj spet vidimo, da je lože kritikovati nego stvariti. (Iz obravnav deželnega Šolskega sveta 26. dne tega meseca.) Za učitelja enorazredne ljudske sole v Sentjurji pri Kranji izvoljen je bil tišti, ki gaje srenja želela in ga je tudi okraj ni šolski svèt nasve- nasa. Vređ. toval. — Ker gré pri tukajšnji c. k. vadnici (to je pri soli, ki je združena z učiteljskim izobraževališčem, v kteri se pripravniki dejansko učitelj st va vadi jo) naj-starji učitelj IvanetiČ v pokoj, so se ministerstvu za bogočastje in uk nasvetovale nektere uredbe pri tem učiteljstvu, in ob enem se je tudi želja izrekla, naj bi učitelji te sole z učenci vred od razreda do razreda šolali (alternirali). Ta navada se je že tù pa tam v mnogorazrednih šolah dobro sponesla; vendar pa se to (po naših mislih) s pridom izvrše vati more le tam, kjer so učiteljske močí za to sposobne in kjer imajo vsi učitelji tudi enakomerno plačo. Ali se bode to tudi pri naši vadnici s sedan jimi nekako slabotnimi mocmi moglo izpeljati, bodo kazala skušnja. — V Hotiču in v Olševku se bodete napravili novi šoli; pri prvi bode učitelj dobival 60 gold., pri drugi pa 40 gold. privržka iz šolskega zaklada. — O nekem primerljeji seje določilo, da okrajni šolski nadzornik ne dobiva od srenj pot nine takrat, ko gré h kaki volitvi v okrajni šolski svèt. — Volitev dveh krajnih šolskih oglednikov se po predsednikovem nas vêtu okraj nega šolskega svèta ni odobrila, ker ne gré, da bi kdo sam sebe nadzoroval, in volilo se bode tedaj vnovič. — Nekteri učitelji so bili na njihovo prošnjo za trdno postavljeni. / — („Slovenija", društvo za brambo narodnih pravic) je imela drugi letošnji zbor v nedeljo. Predsedoval je zboru, kterega se je vdeležilo mnogo družbenikov, dr. Jan, Bleiweis v pričo c. k. komisarja g. Gutmana, prvega mestnega svetovalca. Predsednik naj pred na-znani zboru, da se je novi odbor ustanovil in si izvolil predsednika dr. Jan. Bleiweisa, podpredsednika dr. E. H. Co3to in dr. J. R. Razlaga, tajnika Janeza Mur-nika in dr. Poklukarja, blagajnika F. K. Sovana starej ega. Zbor je spreje! to naznanilo z dobro-klici. Potem je zboru razodel dve želji. Ena je bila ta, naj bi vsak ud délai na to, da se zdatno pomnoži število družbenikov, da se ne bomo šteli samo na stotine, te-muć na tis o čine. Eklatantni izid mnogoterih volitev po deželi je djanska priča , da društvo naše vživa veliko zaupanje ljudstva; želeti je pa tudi, da po ogrom-nem številu imponira pred svetom. Nekteri sicer pra-vijo: „Kaj se bom vtikal v politične řečí; vsaj vi sami najbolje zadenete, kar je prav, in že opravite sami brez mene". To slišati je sicer veselo in častno, a vendar je tudi res, kar pregovor pravi, da „več oči več vidi", in da „več rok več naredi". — Nekteri pa tudi pravilo: „Kaj neki imam od društva?" Tako vprašanje se vé da izvira naj bolj iz nevednosti. Kdor táko reče, misli, da društvo je kakor kup čij a, in če v društvo odrajta leto in dan 1 gold. 20 kr., da mora iz njega potegniti vsaj 2 gold. 40 kr. Taki ne vedó, da duševna korist se ne meri na mernike in na vatle. In ti potřebuj ej o poduka. Da se pato doseže, treba nam je posluževati se sredstev, ktera nam daj ej o pravila naša; zeló važno sredstvo pa je med drugimi to, da društvo izdaja knjižice poducne, zato pa potrebujemo več denarja, denarja vec pa se nabere po več druž-benikih. Upravicena je tedaj želja, naj vsak ud, ki priznava veliko važnost našega političnega društva posebno v odločilnih časih, delà v svojem krogu nato, da se pomnoži društvo naše prav zdatno. Vsaj kakih 5000 bi nas moralo biti! — Se druga želja pa do ti- stega žurnalista, ki piše ali poroča „Ťagblattu" o naših sejah, je ta, naj se pri poročilih svojih drži resnice, da ne beremo laži, kakor smo jih še vselej brali. Vsaj res ni ca je Bogu in poštenim ljudem ljuba, in kaj več ne zahtevamo od nikogar. Po tem ogovoru predsednikovem so se začele raz-prave dnevnega reda, o kterih obširnejše poročamo prihodnjič, in danes omenimo le to, da razpravi o ad- resi lanskega kranjskega deželnega zbora in o napravi podpornih društev za obrtnijstvo in kmetijstvo na Kranjskem bile ste ravno tako živahni kakor zanimivi; z občno zadovoljnostjo je bil tudi sprejet nasvet dr. E. Cos te o delovanji društva pri novih volitvah občin-skih odbornikov in županov. Ker pa je že pozno v noč bilo, sta bila dva predmeta današnjega dnevnega reda odložena na prihodnji zbor, kterega sklicati je obljubil predsednik kmalu. — Naposled je bil jako navdušeno sprejet predsednikov predlog, naj se po telegrafu gosp. Mrazovicu in njegovim soborilcem za pravico in res-nico naznani zborovo čestitanje v Zagreb. — (KatoliŠko društvo) je imelo svoj občni zbor 24. dne januarija. Dobra mise! je bila ta, da je bilo zbo-rovanje združeno z srečkanjem dobitkov na korist ubožni blagajnici, ki je oddelek tega društva. Ker se je spečalo nad 500 srečk po 10 kr., se je skupil lep donesek ubožni društveni blagajnici. Nad to mi-lostno napravo katoliškega društva, ki brez ostentacije že zdaj veliko dobrega stori pravim siromakom mest-nim in bode v prihodnje še več, si bodo liberalni nem-čurji pač skrhali svoje strupene zobé, ki tako radi po-padajo vse, kar ni „Fleisch aus ihrem Fleische". — (K vMaticiil slovenski) je gospod c. kr. deželni predsednik baron Conrad kot ustanovnik pristopil z naslednjim častilnim dopisom 28. januarija: „Slavnému odboru slovenske Matice tukaj. Odborovo poročilo od 30. dec. preteklega leta daje mi iznova veselo spričalo o marljivi deiavnosti in srečnem vspehu tega društva na polji razvitka slovenske literature. Želji, ki jo že dolgo gojim v svojem srcu, ustrezam s tem, da slavni odbor prosim, naj me blago voli v društvo sprej eti med ustanovnike; v ta namen se, ko se mi izroči sprejemni list, počastim, društvu izrociti 100 gold, ustanovnine". — (Kmetijskim gospodarj em in svilorejcem) se daje na znanje, da je ravnokar dobila pravega rusovskega lanenega semena in pa semena japaneških žid- nih črvičev, ki obá sta najbolja. Cena rusovskemu lanu je 7 gold, za mernik (pol vagana); kartón japa-nežkega svilodnega semena veíjá 13 gold., karton kin eš ke ga pa, ki je na pol manjši, 6 gold. Kdor želi lanú ali svilodnega semena, naj se oglasi v pisarnici družbe kmetijske. — ( Vodnikov dan) obhaj a jutri čitalnica naša s slovesno „besedo" in krasnim plesom, kakor smo že omenili v zadnjem listu. Ta zabava ni tedaj samo pustna veselica, marveč je po večletni navadi prava národna svečanost, v kteri se s spominom na prvega Slovenca izrazuje ljubezen do domovine naše. — (PreČastitemu stolnemu prostu gosp. Janezu Zlat. PogaČarju) je dan pred godom poslanstvo duhovno v v brezniški fari rojenih kot svojemu sedaj najimenitne-jemu rojaku poklonilo naslednjo adreso, krasno vezano, z lastnimi podpisi vseh ta čas živečih mašnikov — Brez-ničanov : Milostivi gospod prošt! Predragi rojak! Majhina je sicer brezniška fara, al lepa neizrečeno ; v raji je kranjske dežele. Nima veliko nad 1500 duš; vendar je svetu dala mož, ki so z lučjo vzviše-nega uma razsvitljevali človeštvo sploh in narod slovenski posebej. . - Ce ljudska govorica prav vé, Doslovičan^ je oni preblagi mož, doktor sv. pisma Luka Knafelj, ki je svojimi zalogi mnogim slovenskim študentom na viših dunajskih šolah poskrbel za telesni in dušni blagor. — Brezničan je bil Anton Janša, kmetovalec in umni bučelar; cesarica Marija Terezija ga pozove na Dunaj, in tam priprosti rojak postane prvi ocitni profesor bu- čelarstvu. — Moste kažejo rojstno hišo ljubljenca slo- venskih učencev, profesorja fizike J Kranik In Mostam sosednj vas erovnica se diči pak to je važno, kar se je zgodilo na Hrvaakem in možem, na Francoskem. Evrope je učene govoril; kdo ga ne pozna ki jezike velikana učenosti, Matija Cop huda Ban hrvaški, glasoviti baron Rauch môra, ki je tlačila narod slovanski , sel je rakom Vrba pa, srečna, žvižgat: presvitli kralj, cesar naš, mu je 26. januarija drag vas domača, Vrba se ponaša s prvim pesnikom dal slovó s kratko besedo. Pravda, ki mu je pogumni slovenskim, Francetom Preširnom Mrazovic v „Zatočniku" na glavo obesel, razruâila J* Vrba, srečna vas brezniške fare, rodila je tudi Vas, oholost ves ćas sovraženega bana. ,,Zagreb je zdaj vea milostivi gospod prošt, predrag ojak Zasluge Vaše drugačen se piše „Zatočniku" od 27. jan unce za odgoj nam 7 vé Iz srca domače učeče se mladine znane niso samo so postale živejše, vse gibanje slobodneje ; in če pra- odkod to? odgovarja se ti: ker nas dim (Rauch) pa od 30. jan slovenski svet sas dujemo podpisani duhovni, rojaki brez- ne zadušuje več". Isti list „Zatočnika" niške fare, da se je, milostivi Gospod, djansko pripo- pripoveduje iz Zagreba še drugo govorico da znalo Vaše neumorno delovanj voljeni prošt ljubljanski, postavlj tem da ste bili Je bil ste na odlično včeraj v Peštu poskušan atentat (napad) na Andrassy-a, predsednika ogerskega ministerstva, zarad zveze z Nem-stopinjo duhovstva, na drugo mesto mašništva domače Čijo, ktero je v zboru zagovarjal; vsled pada Raucn-a pa da kričijo Magjari : „proč z Andrassyem" ! Po ta bo dvalizem zdaj tudi v Translajtaniji zacel poganjati škofije. Zato kličemo k slavnému godu Vašemu vemu ki ga > P* kot prošt obhajate: Bog Vas ohrani, Mi lo8tivi, še mnogo let veri in domovini; Bog Vas živi, nesrečen sad! predragi brezniški jak Druga prevažna novica pa je ta t Ljublj sv. Janeza Zlatousta dan 1871 Blaž Artel, župnik Kranjskogorski ; Franc Ks. Bohinec faj da p ad el je Pariz, to je, 28. jan. se je podal sovraž-niku. Sedanja francoska vlada, viditi vkljub junaškemu bojevanji nesreČo čez nesrećo in pa veliko trpljenje mošter v Križah poleg Tržica; Ivan Dolžan, oskrbnik plová- Parižanov in strah lakotě, vdala se je bridki osodu nije Sbandajske (Porečka biskupija) Miha Golmajer, lokalist v Goričah ; Urban Golmaj y fije) Tomaž Kajd y upnik v Vodicah. Simen Kosmač, ad ministrator na Sveti Gori nad Vačami. Anton Mežnarec, ka Blaž Muhovec, du Lovni pomoćnik v Kamniku. Jakob Pristov, duhoven Tržaško 28. januarija zvečer sta pooblastenec francoske vlade pnik v Beršec-i (Tržaške ško- Jules Favre in pruskega ministerstva predsednik Bis- plan mestne in dekanijske fare v Kranj mark podpisala kapitulacijo. Za 3 tedne, to je, do 19. dne t. m. prestane vojska; med tem časom pri- mirja se vsaj vse kaže na to za trdno sklene mir. pod kteri mi pogoji, ni zdaj še na tanko znano. y Koprske škofije in škofijski kancelist v Trstu. 0. Teodozij Za ta čas ostane francoska armada, položivši orožje Pristov, učitelj na ljudski soli v Kamniku. France Ravnik korni vikar in učitelj jugoslovanskega jezika v Kopru (T v městu; trdnjave okoli mesta 7 pa je obsedla nemška _____ _____ — -----v -----------„------------v----- armada, ktera tudi še ostane okoli mesta, vendar si ske škofije). Blaž Ulčar, faj mošter v Novi-Oselci. Franjo mestjani smejo živeža dovaževati kolikor ga jim je Župan, kaplan in šolski učitelj v Poljanah (Tržaške škofije). treba. Na 11. dan t. m. se skliče francoski državni Miha Župan, duhovni pomoćnik v Leskovci pri Krškem. Tomaž zbor v mesto Bordó, da se ondi na postavni poti voli , --------- — 0------------ . -----j-. vlada, ali ljudovlada ali kaka druga; Napoleonu (Trinajsta slovenska predstava dram, društva) v kljenkalo za zmirom. Za vsa ta dovoljenja plačaPariz 200 milijonov frankov kontribucije, tedaj skor 10 milijonov vsak r?an! Važno bo slišati, kar se bode naprej Župan katehet in gimnazijski učenik v Kranj je od deželnem gledališču bode v nedeljo 5. februarj se bode prvikrat znana Nestroj Igrala čarobna burka s petjem v 3 dejanjih „Hudobni duh Lumpaci-Va- Alešovca. Sedeži se bodo gabund" po prestavi dobivali, kakor po navadi godilo na zdaj tako pobitém Francoskem. Listu vrednistva. Mnogim gospodom dopisnikom: Danes (D stekla vsa) sta predvčerajšnim, prisedša od dolenske straní, tu in v Kurji vaší popadala ljudi Naj hitre pomočí zdravniške iščejo f ki so bili nismo mogli ; pride pa brž ko mogoče svet Vaš pride v razpravo vic". n e. Gosp. L. v Š Lanske naročnike N \o r-----------x---- 1 — nui uviiii1v ^il u- kterim seje 1. list poslal, pa so opustili naročilo deni se se \ pad 9 vsi psi pa, ki so bili v dotiki s steklima napa- za letos, lepo prosimo, naj pod istim zavitkom z besedo „ • ■>