Na i več i i slovenski dnevnik t Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za leta.....$3.00 Za New York ceio leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n n The largest Slovenian Daily in~ Last slovenskih .delavcev V Ameriki. the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 3D TELEPON: COETLANDT 2876. Entered a8 Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 59. _ STEV. 59. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 12, 1925--ČETRTEK, 12. MARCA 1925. VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII FRANCIJA ZAHTEVA VSTOP NEMČIJE V LIGO Prejšnji francoski ministrski predsednik Briand je povedal Chamberlainu, da mora Nemčija stopiti v Ligo, še predno se bo razmišljalo o varnostni pogodbi med petimi silami. — Narod bo vztrajal pri principijih protokola. Ženeva, Švica, I 0. marca. — Pogovori, ki so se vršili včeraj popoldne med angleškim ministrom za zunanje zadeve, Austen Chamberlainom ter prejšnjim francoskim ministrskim predsednikom Briandom, so precej definitivno razkrili francosko stališče g]ede najbolj važne zadeve, s katero se bo pečal svet Lige narodov, namreč z ženevskim protokolom. Predno bi nadalje razmišljali o dogovoru med petimi silami, zahteva Francija, da postane Nemčija polnovreden član Lige narodov z vsemi pravicami in dolžnostmi. V drugi vrsti pa je ministrski predsednik Herriot zagotovil Poljski, Cehoslova-ški in Romunski, da je namen Francije vztrajati pri principih, na temelju katerih se je sestavilo protokol, pod nadzorstvom Lige narodov. — Francija, — je informiral Briand Chamber-laina, — ne zavrača predlaganega dogovora z Nemčijo, Italijo, Belgijo in Anglijo, vendar pa ne sme biti tak dogovor izven Lige ter ne sme nadomestiti principa, stoječega za protokolom, katerega je sestavil čehoslovaški minister za zunanje zadeve, dr. Beneš. Poljski zunanji minister Skrynski je dospel semkaj iz Pariza s skrajno optimističnimi nazori ter namignil, da je za enkrat malo vrjetno, da bi skušali revidirati versaillsko mirovno pogodbo ali uveljaviti izpremembe meja, ki bi involvirale sedanji položaj. Svet Lige narodov pa čaka belgijskega ministra za zunanje zadeve Hymansa ter švedskega zunanjega ministra Undena. Angleški zunanji minister Chamberlain bo predložil v četrtek tri tisoč besed vsebujoči resume j nazorov angleške vlade, nakar je praktično gotovo, da bo svet odložil protokol do splošnega sestanka Lige narodov. Liga narodov je uravnala svoj proračun ter ima prebitka šest milijonov zlatih frankov. Letni prispevki so znašali osem in dvajset milijonov zlatih frankov, a izdatki dva in dvajset milijonov frankov. Zanimivo dejstvo je, da niso Združene države član Lige, da pa so vendar prispevale ne-nako štiri odstotke skupne kolektirane svote. PARIZ, Francija, 10. marca.,— Stališče Francije in Belgije, ko bo prišel čas za pogajanja glede varnostne pogodbe, sq bo glasilo, da morajo biti jamstva pristna in da je treba zadovoljiti vse evropske zaveznike. To je jedro* dejanskega dogovora, sklenjenega med Paulom Hymansom, belgijskim zuanjim ministrom, ter franccoskim ministrskim predsednik Herriotom tekom dolge konference, na kateri so razpravljali o različnih nazorih glede varnostnega dogovora. Kar se tiče nemškega članstva v Ligi narodov, se bosta tako Francija kot Belgija zavzemali zanjo a pod pogojem, da ne zahteva nemška država ni-kakih izvanrednih prednosti. Francija in Belgija sta pripravljeni privoliti, da dobe Nemci stalen sedež v svetu Lige z istimi pravicami kot jih imajo drugi člani. Turška zmaga. CARIGRAD. Turčija 10. marca. V poročilih iz Angore se glasi, da ko zadali Turki vstašem v Kurdi-stanu velik poraz. Ke poroča pa t<\ kjer jo zavrail spopad. arx je zopet min. predsednik Prusije. BERLIN'. Nemčija, 10. marca, "vsi nem&ki /k&ucelar dr. Wil-ehn Marx je bil včeraj rzvoljen kim mhftsfrffkim predsedni- Nov predlog governerja. ALBANY, N. Y., 10. marca. — Governer Smith je posla? zakonodaji poseben osnutek postave, katero bi se odpravilo cestna križišča na cestah, po katerih jc dosti avtomobilskega prometa. Poslanik Houghton o nemških zadevah. Prejšnji ameriški poslanik v Berlinu, Alanson Houghton, je rekel, da ne bo Nemčija nikdar več velika vojaška sila kot je bila v preteklosti. Nobene nevarnosti glede monarhije. — Izjavil je tudi, da je poslala Nemčija z Maltzanom svojega najboljšega državnika. Nemčija ne bo nikdar več velika vojaška sila, — je izjavil včeraj Alanson B. Houghton, novi araer. poslanik v Londonu. Brez vsakega obotavljanja je zavrnil trditve maršala Focha ter medza-veztiiške vojaške kontrolne komisija, da se Nemčija na tajnem oborožuje. — To je absurdno. — je rekel. Nemčija noče postati zopet velika vojaška sila. Povesti o tajnih skladiščih orožja (so ■prihajale v ameriško poslaništvo vsako jutro, še pred zajtrkom. Mogoče ima kak trapast človek skritih na Svojem •podfst.rešju par sto pušk. a to jo vse. Naravnost blazna nesmisel je govoriti o agresivni vojaški zvezi med Rusijo in Nemčijo Ameriški diplomat je dospel včeraj z Aquitaaiijo. Napotil se je takoj v "Washington da se posvetuje s svojim novim šefom, tajnikom Kellog-gom glede sv-oje triletne službe kot /prvi ameriški poslanik v rtipitblikanski Nemčiji.• Poslanik je rekel glede smrti nemškega predsednika Eberta: — To je bila velikanska izguba za Nemčijo. Ebe.rt je bil največji' Nemec izza BLsinareka. Rastel ,ie svojim uradom in njegov vpliv e je razširil na vse prebivalstvo. On je ustvaril nemško republiko. Houghton josoditi več denarja kot more. — jc rekel. — Ravno sedaj svarim, da mora biti oprezna. Nemčija želi turističnega prometa. Cene so še vedno vfsoke v Brrlinu. a potovanje v južni Xom- ..........v < > oiji m trnom lesu je poceni. Pohvalil je 'tudi novega neanšketgfc poslanika Ago von Maltzana. Rekel je. da nam je Nemčija poslala svojega najboljšega moža. O angleških zadevah ni hotel razpravljati. Brata Diamond hočeta zavlačevati. Brata Diamond, spoznana krivim umora po prvem redu ter obsojena na smrt v električnem stolu, zahtevata preložitev smrtne obsodbe. Isto zahteva tudi Farina, tretji v zločinski zvezi. ALBANY. N. Y., 10. marca. — V navzočnosti matere obeh bratov Josrph in Morris Diamond, ki se nahajata z John Farino vred v smrtni hiši Sing Singa^ so se zavzemali včeraj v eksekutivneiu uradu governerja Smitha pravni zastopniki obeli na smrt obsojenih za preložitev iz»\TŠtve smrtne obsodbe. Kot znano so bili vsi trije obsojeni na smrt, ker so ustrelili dne 14. novembra leta 1923 dva bančna sla, ter se poflastili več kot $43,000 katera sta nosila oba bančna sla s seboj. Kot že pred kratkim poročano, je odredilo ,prizivno sodišče, da se dovoli nekemu Pantano, ki sicer ni bil navzoč, a je vedel za nameravani zločin, nov proces. Za ostale tri pa s-a sedaj zahtCA*a preložitev izvršenja smrtne obsodbe pod pre t vo zlo, "da bo mogoče novi proces spravil na dan stvari, vsled katerih bi bila zmanjšana krivda treh na smrt obsojenih''. Zastopnik okrajnega pravdni-štva je izjavil, da so bili vsi trije obsojeni na smrt na temelju njih lastnih priznanj/drr pa ne bo škodilo pravici, če tse preloži na poznejši čas izvršen je smrtne obsodbe. Governor Smith je izjavil popolnoma odločno: — V kolikor pridem vpoštev osebno, so trije smrtni kandidati krivi zločina, katerega jih dolže. Kljnb temu pa bo mogoče privolil v preložitev izvršonja smrtne obsodbe. Preteča generalna stavka v Nemčiji. V Nemčiji preti izbruh generalne stavke železničarjev. — Komunisti podpihujejo ogenj z velikansko unemo. Iz sveta Lige narodov. Svet Lige narodov je zavrnil »zahtevo Nemčije, da je treba izpolniti celo vrsto pogojev, predno bo Nemčija ^topila v Ligo. Strupen candy poslan po pošti. Devet ljudi j e zbolelo vsled strupa, katerega so dobili po pošti.—Šolska učiteljica je dobila zastrupljen candy. NAROD JE MOKER," - PRAVI KONGRESNA PREISKAVA AVRIOIITSTOWX, X. J., 11. marca. — Devet oseb, med njimi štirje člani ene in iste družine, .je zbolelo včeraj po zavživanju za strupljon"ga candv-ja. katerega je dobila po pošti Mi.-« Katarina Thompson. ljndskošoLska učiteljica. zadnji petek od nepoznane osebe. Candy jo doNpel v dvoli »katljali po en funt in naslovi na obeh paketih so bili razločno napisani. Zamazan in nejeitljiv pa je bil poštni pečat. Miss Thompson je odprla eno škatljo ter ponudila eandy prijateljicam, ki so se mudile pri nji na obisku. Drugo škatljo je dala svojemu 'bratu Cecil, ki je usljižben pri Puiblie Service Corporation v Burlington. N. J. Miss Thompson in dva mlajša brat, ki sta tudi jedla eandv. je zbolela prihodnje jutro na krčih. Nadalje so zboleli trije prijatelji družine. Cecil ni v petek zvečer pokuxil candy-ja, a A-zel škatljo v soboto zjutraj s seboj na delo. kjer je ponudil eandv svojima dvema tovarišema. Vsi trije so kmalu nato zboleli. Poštne oblasti so takoj uvedle'preiskavo. Miss Thompson misli, da nima nikakib sovražnikov ter ni mogla nuditi «po?.tnim oblastim nikakih infor-iniaeij, ki bi d'nvodlo t :(*-n i mi žele^n i ča ivk i m i organizacijami, ker niso slednj: podpisali obstoječega tarifnega dogovora. Dejan-ki izgovor pi je. da sn izjavili komunisti, da name ravajo razširiti stavko na vse železniške delavnico. K«>r je najt: med železničarji veliko število komunistov. se jo i>ojavil -strah, da se bodo komuni-ti |>osliižiIi obstoječega razburjenja ter razširili stavko tako kot je niso prvotno nameravali. Uradniki Železnike uprave podpirajo zahteve delavcev glede povišanja pla-e za tri fenige na uro in imenovanje razpravlja In egn odseka, ki naj bi izvedel skrčenje delavnega časa vseh železniških uslužbencev. Kongresna preiskava je dognala, da je narod moker ter dolži pivovarnarje. — Slabega žganja je največ tam, kjer izdelujejo near pivo. — Položaj pa se je baje že izboljšal in splošno zdravje tudi. WASHINGTON, D. C, 11. marca. — Kljub prohibicijskemu amendmentu k zvezni ustavi in kljub strogi Volsteadovi postavi je dežela še vedno prepojena s pijačami, ki vsebujejo več kot pol odstotka alkohola. To dejstvo je bilo razkrito v izvidu podkomiteja hišnega odbora za trgovino z alkoholičnimi pijačami. Pododseku je načeloval kongresnik Hudson iz Michigana. Komitej je poleg zaslišanja posebnih prič vodil neke vrste korešpondenčno šolo glede trgovine z alkoholičnimi pijačami. Priporoča regulacije za boljše izvedenje postave, ki je, kot kaže poročilo, čeprav tega ne priznava, skrajno slabo izvedena. Država New York je ena onih držav, v katere se vtihotaplja največ opojnih pijač. Največ nedovoljenih pijač je tam, kjer je največje število pivova-ren. Poročilo se tudi peča z obstojem pivovaren, ki imajo dovoljenje izdelovati žitno pijačo znano kot near-beer. *'Ozemlja, prizadeta vsled tihotapstva," soglašajo v splošnem z ozemlji, v katerih je največ pivovaren. Največ opojnih pijač se vtihotapi v države Massachusetts, Rhode Island, Connecticut, New Jersey, New York in Maryland. Tudi Florida, Louisiana in Californija imajo svojo tihotapski problem. Manjše_množine vtihotapljajo preko canad- Važne izpremembe v diplom* službi. Senat je zavrnil Warrena kot generalnega pravd-nika. — Dawes, ki je bil odsoten je izgubil priliko glasovanja. — O nominaciji so debatirali ves dan. — Tudi novi senat bo najbrž sovražen Warrenu. ske meje, v Novo Anglijo, Ohio in Michigan. Komitej je ugotovil, da nimajo le tri držav državnih postav za izvedenje prohibicije: Te države so New York, Nevada in Maryland. Devetnajst držav pa ima prohibicijske postave, ki so celo strožje kot je Volsteadova. ^prejšnjega generalnega solicitor ja. Splošno pa se domneva, da br Coolidgei men oval Warrena tekom 'od goden j a kongresa. Senat ni imel že dolgo tako j burnega »'asa. Eden najbolj drama tičnih prizorov je bil prihod I)a-\vesa. ki je težko dihal od hitre hoje tor vstopil malo potem, ko je objavil senator Overman, da bo 'izpremenil svoje mnenje. WASHINGTON, I). < 11. marca. — Oouzensov komitej v senatu. ki preiskuje davčne uravnave urada za notranje carine, bo v pondeljek obnovil svoja zaslišanja. Senator Couzens načelnik toga komiteja, je objavil da bo preiskava bolj poglobljena in da se jo bo bolj strogo izvedlo kot ke-tlaj poprej. Nejegov namen je iztrebiti katerokoli zlo, ki bi bilo v tem uradu ter izboljšati razmer«-. Srnator Couzens ne bo podpisal odloka v davčni zadevi Kor-da. s katerim bi se znižalo nj^-jr«>-ve davke. Na razpolago ima š«1 tri na d al j ne dni, a pravi, da s-* j-- odločil. Sklep komiteja, da bo nadaljeval s preiskavo brez odlogi, ni bil dosežen radi ugovorov, k.i' -re jo dvignil proti senatorju i mlsar za notranje carine Pdair. Couzens je pojasnil, da ne ho novo pričevanje objavljeno do časa, ko se bo decembra meseca sestal senat v izvanrednem zasedanju. WASHINGTON. 1). G.. 11. mar-'•a. — Charles Beecher Warren je )il v senatu zavrnjen kot generalni pravdnik Združenih držav. Glasovanje je bilo skrajno tei-no in '•e bi bil navzoč podpredsednik Dawes tor glasoval, bi bil Warren potrjen. Celo po tem glasovanju pa bi bil Warren lahko uspešen, če bi senator Overman ne izpremenil •vojtga jtrlasn. kajti drugo jrla.se-van.ie bi omogcJHlo Dawesu priti oravočarsno na lice mesta in predsedniku Coolidgu bi bila prihranjena nedobrodošla izkušnja, da je skoro prvi predsednik izza Državljanske vojne, kojega kabinetno frlasovanjc je bilo zavrnjeno. Včeraj zvečer so se republikanski voditelji posvetovali. Splošno nameravajo svetovati predsedni-Coolidge imenoval Warrena te-tieralnim pravdnikom tekom časa. ko bo k«ngr(*s odgoden. Predlagajo imenovanje Guy D. Goffa, DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes »o naše cene sledefie: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. _ $17.20 2000 Din. _ $34.20 5000 Din. — $85.00 Pri nnkmrilih, ki znašajo manj kot ko« en tisoč dinarjenr računamo eosefcsj II centov zrn poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izplačnje "Poštni Čekovni ara«". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22 50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, ki znašajo maig kot Mi Ur računamo posebej po U centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln Izplačuje Ljubljanska kreditna banka ▼ Trsta. Za poSlJatre, ki presedajo PEVTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust DinarJem ta Liram scd*J si stalna, mrmjm m Večkrat ta ; Iz tega razloga nam al mogoče podati natančne een« rnaprsi pe eeoi tistega dne, ke nam prMe pmlsnl denar v roke. POŠILJATVE PO BBZOoAVKEH PISMU IZVRŠUJEMO Y NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI Denar nam Je poslati najbolje pe New York Bank Draft. 3č n •I .4 I Order all po FRANK SAKSEB STATE BAKE ' 82 Oortlandt Street, New York, N. T. Telephone? OorOaadt Off. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) GLAS NARODA, 12. MARCA 1925 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 CortLandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $5.00 Za pol leta ............................ $5.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto Za pol leta.......................... Za niozemstva za celo leto Za pol leta.......................... ~ $7.00 ... $5.50 ... $7.00 ... $5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;-'.. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. HOUGHTONOVA POJASNILA Nič ni predobro za vašega otroka. Dajte mu najboljše. Bordenovo Eagle Mleko. Je popolnoma varno in čisto. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 Iz kroga naših naročnikov. Eksplodirala je ter se razblinila v nič nadaljna francoska bomba. Kdor je zasledoval politične dogodke v zadnjih tednih, se spominja, da je medzavezniška vojaška kontrolna komisija v Nemčiji vročila zavezniškemu vojnemu svetu poročilo, ki našteva posamezne kršitve, katere so baje zagrešili Nemci proti določbam razor ože val i li h klavzul versaillske mirovne pogodbe. Y poročilu kontrolne komisije se glasi, da mrgoli v Nemčiji skritega orožja, da se lahko kemične tvomice v par urah izpremeni v munieijske naprave ter izdelovalni-ee najbolj strupenih plinov in da imajo Prusaki nebroj kan ono v, seveda nesestavljenih, katere pa lahko sestavijo na trenotno obvestilo. Te čenča rije so bile seveda političnega izvora. Francozi nočejo in nočejo zapustiti Porenske in ko-1 i nskega ozemlja, ker bi radi za večno obdržali te pokra -jine. Angleži so bili pripraviejni umakniti se in treba je bilo spresti bajko, da se vsaj nazunaj opraviči kršenje mirovne pogodbe, katero so zagrešili Francozi s tem, da niso izpraznili teh ozemelj, kot določeno v versaillski mirovni pogodbi. Poročilo kontrolne komisije suži izključno le namenom francoskih mogotcev, ki si na vse mogoče načine prizadevajo, da zavlečejo restavracijo Nemčije ter izve-denje Dawesovega načrta, ki bo oprostil Nemčijo vseh obveznosti. Sedaj pa se je vrnil domov dosedanji ameriški poslanik v Berlinu, Alanson Houghton. Na svojem mestu je bil tri leta ter je bil priča počasnega okrevanja Nemčije. Časnikarskim poročevalcem, ki so ga interviewali je rekel, da so bajke vse govorice o tajnih skladiščih o-rožja v Nemčiji. Mogoče je res sempatam kak erazy-človek, ki je nagromadil par sto pušk v svoji podstrešni izbi ali par strojnih pušk, a niti malo ne more biti govora o kakem sistematičnem, tajnem oboroževanju, za katero bi vedela nemška vlada. Kemične tvornice, katere ima Nemčija, so bistveno potrebne za nemško industrijo. Seveda bi jih lahko v kratkem času izpremenili v delavvnice za izdeovanje st rnpenih plinov, a niti enega dokaza. pravega dokaza, nimajo zavezniki, da je Nemčija to že storila. Francozi in njih bratci se nanašajo na zaupna poročila in deunucijaeije par pacifističnih Nemcev, ki si na vse mogoče načine prizadevajo, da preprečijo vsak iia-daljni oboroženi konflikt. Tudi nemško vlado navdaja ta želja, kajti dežela po-trebuje predvsem mirur in prilike za delo, da zaceli krute rane, katere ji je zadala vojna. Te denuncijacije pa so seveda kot voda na mlin francoskih imperijalistov, ki si. kot že omenjeno, na vse mogoče načine prizadevajo , da zadrže okrevanje Nemčije. Maršal Foch, znan pobožnjak in velik prijatelj jezuitov. se je poslužil gesla slednjih, da namen posvečuje sredstva ter je v ta namen napravil iz komarja pravcatega slona. On trdi povsem resno, da ima Nemčija tajno armado, ki je mogoče še celo večja kot je bila nemška armada ob izbruhu svetovne vojne. Poslanik Houghton pa nam je povedal, da ne bo Nemčija nikdar več velika vojaška sila in da se tudi ne bo vrnila monarhija, ki je izgubila med Nemci prilično ves kredit, razven pri liaeijonalistih, kateri so izgubili ssvoje dobre in varne službice, ki so jih imeli pod kaj-zerskim režimom, Houghton je tudi rekel, da je popolnoma nemogoča agresivna vojaška zveza med Rusijo in Nemčijo. Ni pojasnil, zakaj je taka zveza mogoča, a on mora to boljše vedeti kot pa razni ameriški pisači, ki se mude par tednov v Evropi ter nato domnevajo, da so zajemali mo-drosst z veliko žlico. Izvajanja in pojasnila Houghtona so popariJa več kot finega frauc9^ofila y tej deželi* ______. .______ Iz Hervane, 111., nam piše rojak Louis Tomšič: — Oprostite mi, ker sem nekoliko zakasnil z naročnino in mi ne zamerite, ker vam bolj pozno pošiljam. jZato pa pošljem .$6.00 za vse leto. Vsako -posamezno številko Glasa Naroda" komaj ča-* kam, ol. ko mu je smrt pretrgala nit življenja, namreč 24. februarja o polšestiii zvečer. K® jc oče prišel zvečer iz dela domov, pritekel je neki fantek povedat, da Žani leži na hribu, kakor mrtev. Oče in mati sta takoj tekla gledat in res našla, kot povedano. Fant ji- ležal mrtev, in vsi poskusi ga oživiti, r.iso nič izdali. Zdravnik je izjavil, da ga je zadel mrtvoud. otroci so pa govorili, da je bil zadet o 1 kamena. Kako je bilo se nc ve. Fant je bil rojen leta 1911. v Elizabeth. Pa., in je bii član društva Sv. Alojzija, št.. .">7. J. S. K. -T. Pokopali o bojnem sredstvu. Grčija je nedavno izgubila vojno, in to dokaj dolgotrajno vojno, kar je nar<*l, osobito pa armado, zelo demoraliziralo. Ako bi Grčija danes pričela novo vojno s Turčijo radi izgona patrijarha. bi mora'la računati s tem, da bi bila vojna zopet zelo dolgotrajna. Pri zadnjem konfliktu je bila situacija za Grčijo ugodnejša nego danes; takrat je držala Adrta-nopol in Dardanele ter je imela ^ rokah zapadno maloazijsko obalo s Smirno, kar je Mstvene olajšalo pričetek vojnih operacij za Grke. Danes nima Grčija niti ene od teh prevažnih pozicij ter bi si morala s težavo in velikimi žrtvami jjri-boriti mimo Adrianopola ter Dardanele pot v Carigrad, da bi pričela vojne operacije z izkrcava-njem pri Smirni. na to je pač težko misliti. In dalje tudi ako bi v ugodnem slučaju prodrla v Carigrad ter hotela z zasedbo vzhodu* Trakije ter Carigrada — Galipoli bi si pač težko osvojila — držati v rokah poroštvo, da Turčija akceptira njeno tezo glede patrijarhata, bi težko uspela. Predvsem bi bila v tem slučaju za velike vojne žrtve zmaga v vprašanju patrijarhata prenizka cena, tako da bi Grčija nqdvorn.no zahtevala tudi kompenzacijo v teritorialnih 'odstopi t. vali. kar pa bi gotovo Ango ro nagnilo k okrajni nepopustlji-vosti. Da p;i bi Turčijo v tem slučaju prisilila k mirovni pogodbi, za to Grčija pač ne bi imefla dovolj moči. kajti ofenziva v Malo Azijo spada danes še bolj kot pred tremi leti v obseg nemožno-fcti. Na temelju tega se lahko pač z gotovostjo pni'akuje, da bo Grčija tržišče svoje akcije v zahtevi patrijarhata položila na diplomat ska sredstva. V pošte v prihajajo predvsem pravoslavne države, o-zironia one, v katerih bivajo tudi pravoslavni. Ekumenski patrijarha t .je vendarle še vedno močna tradicija, dasi so pravoslavne cerkvene organizacije urejeno pov-mmh avtonomno j>o državah. Ker je očitno, da pomenja izgon patrijarha faktično tudi ukinitev patrijarhata. ki hi ga Angora izvedla prej ali slej. je jasno, da je intervencija teh držav, med katere spadajo razen naše kraljevine še Bolgarija, Rumunija in Čeho^lo-va-ka umestna in, potrebna. Vpra sanje pa je. če bi imela intervencija teh držav, ki more biti seveda le diplomatska, uspeh, zakaj znano je, da je Turčija deeidira-no izjavila, da je izgon patrijarha — njena interna zadeva, ki na pr. ne more priti preti forum mednarodnega razsodišča. Gotovo bi bdla efektriejša intervencija antantinih držav, dasi tudi v tem pogledu usjnrh ni gotov. Po eni Ntrani ni gotovo, da bi sc ZGODOVINA KRATKIH LAS IIEVSTOMC VI(» CO. new vo«K. Slika nam kaže člane posebnega odbora, ki preiskuje, katero obrambno sredstvo je boljše — bojna ladja ali zrakoplov. Desni na sli„ ki je vpokojeni rear-admiral Win. S. Sims, ki je izjavil, da bojna ladja ne more ničesar opraviti proti zrakoplovu. Važno za očete in matere. V starih časih so imeli zakonci toliko otrok, da se niso mogli brigati za njihovo izobrazbo. Moderna doba je spravila na površje vprašanje pravic brez pravnih slojev, torej tudi dece. V sedanjem času so roditelji z malimi izjemami preveč mehki in popustljivi pri vzgoji otrok. Novice iz Slovenije. Himen. Poročil se je v Ljubljani dolgoletni voditelj Sokola. T., trgovec Fran jo Kamenšek z Franico Lo- zcj. * Smrtna kosa. V Poljčanah je Pavlina Krol-nik, roj. Gerinel. soproga tamoš-njega nadpoštarja A. Krolnika. — V Zagorju ob Savi je umrl v starosti 68 let Peter Sotenšek, dober in skrben družinski oče. — V Rupertu na Dolenjskem je preminila v visoki starosti 80 let .Sna Simončitč, rojena Jaki. Po-kojniea je bla blaga ženska, ki je uživala splošen ugled. —V Novem mestu je umrl vr-var in posetnik Josip Avse.r v f)7. It tu svoje starosti. Požari. V Ilotinji vasi pri Mariboru je : bruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Francu Sušteršiču, Zgorelo mu je seno, nekaj gospodarskih stro/ev in leseno podstrešje. Sušteršie je bil zavarovan. — Pri Sv. Antonu v Slovenskih g'iricah »ta pogorela kočarja Jakob Potrč v Cenkovi in kočar Slaček, katerega hiša se je vnela od požara pri Potrču. Radi močnega vetra in pomanjkanja vode je imel ogenj prosto pot iu je vpe-pel Ll vse. Diplomatski izpit na elektrotehničnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze je položil Večeslav Koždlj. ki je prvi inženir na imenovanem oddelku v Ljubljani. Cim manj je dandanašnji v rodbinah dece. tem bolj skrbe matere za vzgojo teh maloštevilnih otrok. V starih ičasih. ko so imeli zaikon-ci večinoma 6—12 otrok, niso ime li časa. da bi si belili glavo z njihovo vzgojo in izobrazbo. Zato je rudi bistvena razlika med takratno in sedanjo vzgojo. Takratne rodbinske razmere so se razlikovale od sedanjih tako, kakor sc razlikuje nekdanja državna uprava od sedanje. Oče je bil absolutni gospodar in diktator. On je za-p ovc dal in sin ali hči je morala brez ugovora ubogati. Če pa otro- Iji. ki imajo zdrave in krepke o-troke. Takemu otroku delo in skrbi prav nič ne škodujejo. Življenje naših prednikov ni bilo brez- AMERIŠKI PISATELJ IN NJEGOVA ZENA Z žensko modo se pelča tudi vse-i učillščni professor dr. V. Bibil, ki je napisal zgodovinsko razpravo o ženskih kratkih laseh. Današnjo žensko modo je uvedel že nravstveno silno strogi cesar Jožef II. Zatfk&zal jo je leta 1782 za vse greznice in oii priznaval nobene razlike meti njimi. Bodisi v svilo ^in baršun. bodisi v porhat ali platno oblečenim, vsem enako so ostrigli lase. jih zvezali z verigo in j h poslali z metlami na uliet pometat. Tako je bilo \*kleti takrat po vseh mestih dame in najsi V/.je dekline enako ostrižene na istem prisilnem delu. Vlačuge pa so obenem beračile in koketirale, medtem ko so druge jokale ali od sramote zibolele. Ker je Jožef II. smrtno kazen odpravil, so postali ljudje le še predrznejŽS iai zločinci so se množili. Na verigi pome ta j oče vlačuge niso puščale nikogar v miru; vsakogar so zmerjale ali sc mu rogale a govorile tako nesramno, da so delale dostojne žonske ve'Inke ovinke. Celo cesarju niso prizanesle: ko je jezdil mimo. so se postavile v dolgo vrsto in mu z meti jam i vo-j ja&ko salutirale. Razen vlačug- so morali pometati tudi vsi kaznjenci brez razločka glede 231 občina ali prestopka. Tako so bili na verige enako priklenjeni pometači razbojniki, morilci. tihotapci, deca. uradniki m UNDIRWOC3 A UNOERWCCD, N..YJ Te dni se je podal v Evropo s svojo ženo znani ameriški pisatelj Sinclair Lewis, ki je posebno znan po svoji povesti "Main Street'. skrbno. V zgodtoji mladosti so mo rali skrbeti za svoj poklic in bo- dasi nJih niti l7'da" Težave z rusko vojno mornarico. Rusko vojno brodovje se nahaja še vedno v Bizerti. Tja ga je bil pri vedel general Wrangel po polomu protiboljševiške akcije. Ako bi dobila Rusija svoje brodovje nazaj, bi bila Rumunija najbolj prizadeta. Bojne ladje niso posebno velike in nekatere so j ako pokvarjene. dočnost. Hčere so morale p est ova-ti mlajše scistrice in bratce in pomagati materam pri gospodinjstvu. sinovi pa podpirati očeta pri delu na posestvu v obrti ali trgo-j vini. Pri vsem tem pa je bila mladina zdrava. Nasprotno pa vidimo sedanje mamične ljubljenčke, kako rastejo brez «krbi in dolžnosti, kako ci niso ubogali, jih je oče kratko-jI.. ... ... . , . ., . ' . .,1 Jih. roditelji sanu pehajo a* posne- malo spodil iz lnse m propustil . „ ^iii - _ . , ,io nesrc-co. Od dela m ^tkrbi bi ro- njihovi usodi. Sin ali hci ni imel i - i , „. „ ichtelji ne smeli sami odvračati de- svobodne volje v v tako vaznm 1 . .. , . . . . , . „ jce, kyti v mvljenju 'eaka vsake- zadevah, kakor je lizbira- poKliea , . , , , , , , . J , , !{-;a človeka težka borba za obsta- jali zakona, veljalo je načelo, da, . . . , ^ , , .. ... * J _ ' t nek. A kdor se ze v mladosti ne mladina ničesar ne razume, da po- . . ,. . 7 it- t ... ,. ' ' naue.i delata, ne bo mogel kljubo- zna.10 roditelji na temelju praiese i . . , . . . . vati normalneauu toku poznejse- zivljenie mnogo bolj 111 da je za T , T ,, . . „ , ga življenja. Iz take poimehkuzc- deco najpametnejše, ce jih uboga. , . . , , , , . ne mladine se rekrutirajo ljudje Da bi bik nanfem otroke ubogati, , •• ■> . n - • 1 . . 'brez energiie, ki pod'lezejo vsake- so jih učitelji vzgajali doma 111 v . , . „ . mu najmanjšemu bremenu. A ziv- soli z metlo in pauco. . , - , , , . j J ]ensko breme je cesto zelo tezlco. Ali kaikor ie samovoljnost des- Tr - .. v , , , , ! V novejšem canu velja načelo, da poticmn vladariev naL^ftela na od-1 . , , .... , - . , m ne treba uriti m utrjevati telo. lo nor, tako se je zgodilo tudii s sa-. . . , . , „ * . . " , ur pravilno. Toda ne le telo, nego movoljnostjo roditeljev. Modema: ...... , , . . ., ! tudi znaca.-j 111 živce je treba teme- doba je spravila na površje vpra-!. .. ..... . . , , . 1 , J 1 i;ito utrditi. Roditelji, ki varuje- fc-anje pravic dotlej brezpravnih . , . , - , , - , . . , . 1 . ' » ho svojo deeo dela 111 skrbi, delajo sJoiev, torej tudi dece. A' literal«-j. , , , , , . . . . .. . . . , ... lito liaopako, kakor ce bi jo prs ri se pojavljajo romani 111 gledali- .. ... i- i . . j? . Itirano negovali in varovali vsake- ške igre. kjer pisat»el]i žigosal"! .. . & . . ,'ga prepiha. V zivljen.iK "Tfrae 111 krutost in absolutizem rodbinskih!" . . . . , « , ^ vedno jasno in toplo. Cesto se'po- ocetov. Filozofi so zaceli pisati O: . ., ... . , . . . „ . , . . . javijo viharji 111 mraz in tedaj je reformi soflske vzgoje v snnslu po-1 , , ... . dobro, ce se jih 'človek ne boji. puščanja. In koncem prosloga sto . , » . . . . , , .. .Mehkužno dete se v poznejšem 21- letja ie slednjuc zavladal liberali-i ............ - . .J . . IVjjenju boji in izogiblje nezgod, zem. ki >e prišel v modo v politiki.; , . ,. . .. ^ . J .. v * zato pa (tudi omaga in podleže bor ludi v vzgoji šolske mladine. Do , . . . 1 t> j-. >-- 1 * . c v ... bi za obstanek. Roditelji bi torej veljave so prišli zakoni, ki ščitijo .. „ ,. , , ..... , . i ne smeli preveč negovati dece. deco pred roditeljsko krutostjo,,Ri^ka ppisWca pravi: »Trpi učiteljem je bila prepovedana ^\kazak ataman :boSr, Težko je.si- goja mladine s pomočjo telesnih , . . , - . , . . , m , . . c-er materinemu sren, totla cesto kaznitev itd. Tatko se ie doma 111' . . ... , , nujno potreiiino izgovoriti besedo i v soli natpram deei -čedalje boli {i . 1 . .vt. . 1 moras. Ce roditelji ne sprego- l^e.ptuščalo, dokler nismo prišli . . - . , . ^ ... i vore tega. ko vzgajajo deco. spre- ene skrajnosti v drugo. Ce so oil 11 . ...... . . j govori pozneje življenje samo in roditelji v vzgoji dece preje bo ta lbeseelali so vsi ostriženei nezaslišano nemarno »počasno in površno. Pomladi leta 17S4 pa so dobile ostriženke drugo delo: morale so prati perilo bolnišnic in najdenišnie. Pometale niso več ker so bile nerabne in le v pohujšanje. Pa tudi poklicni pometači so se pritožili, da se njih poklic ponižuje. Potem je kmalu prišla francoska revolucija. Tutli ta je uvedla ostrižene lase za ženske in moške. Lasulje so iizgnile. Po mestih so »nosile modne dame takozvane "Titove glave". Koncem 18. veka je bila Titova glava moda vseh finih dam. dasi so se ljudje norčevali 111 jih primerjali s kaznjenkami Jožefove dobe. Kar je bilo šele nedavno najveičja sramota, jo postalo naenkratt krasno, ker je bilo pač modno. Toda Titova glava je kmalu izginila in šele zdaj se je pojavila znova. Kako dolgo se bo držala, je težko prorokovati. Kot moda gotovo ne dolgo, saj je rasvno v večnem spreminjanju bistvo mode, podoba pa je, da kratki dekliški lasje niso več samo moda. ampak imajo globljo zaslombo deloma v duhu novojnega časa, tleloma — vsaj tako zatrjujejo vse ostrižen ke — v sVoji praktičnosti in liigi-jeničnotsti. Zaito je verjetno, da bodo ženske, vsaj mlajše, obdržale kratke lase tudi še potem, ko ne bodo več modni in ne modemi DOPISI. Pred Božičem, kakor veste, sem naročil domačim v stari kraj Glas Naroda in naročil, da pošljete tudi en Koledar. Sedaj sem V Bizerti. francoskem pristanišču v is e verni Afriki, stoji rusko vojno brodovje. ki ga je pripeljali t/ Rusije Wrangel |>o polomu protiboljševiške akcije. Brodovje je bilo pravno še vedno last stare Rusije, dasi ta ni več obstojala. Stvar pa se je spremenila, ko je Francija priznala sovjotsko vlado, ki je s tem za Francijo postala pravna naslednica car .ke vlade in posest niča nekdanjih carističnih posesti. Sedaj bi imela sovjetska Rudija dobiti tudi v liiz rti s»» nahajajoče rusko brodovje in Fraii- Črnem morju ležeče države proti Umu. da bi se tako stanje sedaj zopet obnovilo. Pri tem pa je pre-pir o vrnitvi ruskega vojnega brodovja problematične vrednosti. Brodovje sesto ji sicer iz številnih ladij, toda večina jih je manjše velikosti. Še posebno pa je važno, da so ladje zelo pokvarjen". Ves "-as. to je več li t. >0 ležite v luki Bizerti, ne da bi jih kurili, oziroma vzdrževali v onem stanju, kakor je potrebno, da se ne p kvarijo Stroji in osta-o 7a lez.je je v t;;ko zapuščenem cija se je izjavila pripravljeno.! >t an ju. da pravijo strokonjaki. da ji ladjevje zares izroči. j da imajo la ij«- le še vrednost kot Toda pričela se je živahna pro-J staro želrzje. Trdi -e že. da misli paganda da bi se to brodovje Ru-'.Mo-k.va >ama. da bi ladij sploh siji ne izročijo. Ta propaganda je ne vzela domov, marveč jih kar izhajala od dveh strani. Po eni so j takoj prodala kot staro železo, se strani oglasile baltiške države, Vi-ndar. če bi res ladje ne bile ki se boje, da bi se z ojačaujem ' p "a v nič več porabne, je težko um rus/ke baltiške mornarice močno l.jivo. zakaj bi se rti sike sosede to-poslabšal zanje položaj, ker bi jih liko vznemirjale, mogla Moskva z moi-ske strani šel bolj ogrožati kakor doslej in bi sJ Smrt učitelja-legijonarja. vsled tega nedvomno tudi komu-i ,> - .. A. - • ,____ • 0 Pri Sv. .Martinu pri \ urbegu je nistična propaganda v teli deže- , , .. , • - 1. 1 1 ^ 1 umrl naduciteij i-rane ( ucek. Po- lah še bolj oživila. Opozoriti je pri .... , - , _ - _ 1 __ , 1 "jiii j.» pred vojno služsioval pri . Antonu v Slov uskih goricah. tem na dejstvo, da ležijo prestoli-ce vseh treh baltiških držav — Litva tu ne prihaja v pošt"v —: ob morju. i^e hujši je niistop Rumunij** proti izročitvi vojnega brodovja Rusiji. Rumunija se čuti najbo'j ^Icd vojno j«k prišel v rusko ujetništvo. kjer je takoj prestopil v ,iobrovoljske vrste in se udeležil b->jcv v Dohrudži \>'V na solunski !":-'»nti. Po i^revratu je služil naj- 'iii. pozneje pa jf Ijeval a" Murski Roboti. prej kot jugoslovanski oficir na prizadeto v slučaju, da dobi Rusi-! '.-'„, - - * . . . 1 Koroškem, pozneje pa je u«'ite- ja znova vojno ladjevje v Črnem morju, ker ga je t^kom državljan-' skih vojn izgubila vsega. Zat-o delajo v Bukarešti z vse,nii sibi.mi na tr>. »e. jejo roditelji vzgojo svoy* dece in cijsko prošnjo, tako da mu ne bo l>r. z uspeha. Požar je nastal nega. kot nevtralno stališče; kar|1;,je vsletl nepazljivosti nekega je brezdvomno popolnoma pravil- j ladilea. no. Najbolj simpatično je ruimrn-' V 2mrt radi nesrečne ljubezni, s-ko stal1.išče Turčiji, ki je enako j V Slovenski Bistrici se je z li-za:nteresirana tem. da se Rusija - dom zastrupiva sobarica hotela na Črnem morju ne okrepi. Rusi- \ 1 Jeograd Genovefa Lasbacjier. ja je delovala v poprejšnji dob»; Predno prišel zdravnik, je sLstematifčno na tf>. da si osnuje in' 'lla žt- mrtva, obdrži popolno premoč na Črnem i' morju, kar se ji je napo-b d 'popol! NARODATHE BES7 noma posrečilo. Samo ob sebi jej JUGOSLAV ADVERTISING seveda umljivo. da delujejo ob VKDrmtf kako pretirana je cesto njihova treba zapustiti Goriške. ' ubezen. Življenje bi rali uredili deei tako. da bi živela brez skrbi In dela. To prizadevanje je deloma razumljivo, sedaj, ko se godi c'eci v moralnem in gmotnem ozi-ru s'abo. Deca naše dobe bi morala res imeti več prostega čatsa, da bi se mogla svobodno gibati na prostem in lažje prenašati življenja naloge, ki jih je povojn pov-| — Na Kanalskem so lausko leto malo pride'ali. Davki pa so vedno večji, ta&o da ubogi kmet-jr n» vetlo več. 'kaj storiti; da bi mogli živeti in plačevati tako visoke davščine. • — Ponesrečil se je v Valčan-skih Rutili 44-letni Jeraej Strgal. Padel je pri delu in se tako posko- sod v izobilju. Usodno napako bi doval- da ic kmalu nato ™rl-pa storili s to pretirano ljubezni-1 — Letnik, 1905 bo poklican pod jc in negovanjem dece oni rodite- orožje koncem aprila. tudi nas so el mi'c amerikanski list, pa je preti Glas Naroda kot noč in da i Tako mislijo o G. N. v starem kraju. Vcsc'i me, d=t sem jam dobro vstrogeL Naj še tam vidijo, kaj premoremo mi- Slovenci v Ameriki. Želim vam mnogo uspeha in G. N.. da bi se vzdržal na sedanji višini, t. j. v obsegu in gradivu, ki ga na prinaša. Lep pozdrav! K. M. KITAJSKI POSLANIK V WASHINGTONU Saoke Alfred Sze, kitajski poslanik v Združenih državah in njegova žena. ANEKDOTE Pameten vzgojitelj. Kmet se je vozil s svojim sinčkom prvič z vlaikora. Pečku je bilo silno všeč in vedlno je molil glavo skozi okno ter gledal, kaiko lete hiše in drevesa mimo. ''Francelj, nikar ne moli glave venkajl" je rekel oče. "Kar naenkrat pride veter ter ti vzame klobuček." Francelj pa ni hotel -JnŠati očeta in je molil glavo dalje sfcoei o-kno. Da bi ga ustrašil, je oče dečku skrivaj potegnil klobuk z glave in ga »kril pod klop. Re« se je deček ustrašil in začel na vse pretege jokati in kričati: "Oče, oče! Moj lepi klobuček! Grdi veter je prišel in ga odne^efl < »Skoda, Skoda!" "Vidiš, zakaj me nisi poslušal! Svaril sem te!'' je rekel oče. A deček je jokal dalje. "No, molči že! Zdaj požvižgam in veter prinese tvoj klobuček zopet nazaj!" je dejal končno oče, zažvižgal, segel tfknivaj pod klop in urno po večni il klobuček dečku na glavo. "Ilaha! To hi izvrstno naredil, očka," se je smejali deček. "Ali znaš zmerom tako žvižpati?" "Zmerom, Francelj," je odgovoril kmet. "No. pa zažvižgaj še enkrat!" je dejal deček in vrgel klobučelk skozi okno . . . Ne kaj, nego kako. Neko noič je vsemogočni kralj Perzov sanjal, da so nm popadali iz čeljusti vsi 'zobje. Takoj, ko se je zbudil, je kralj poslal po vedeža, ki naj Ibi min razložil. kaj sen pomeni. In vedež je rekel kralju: "Tvoj sen naznanja hudo nesre ČO: vsi tvoji sinovi in hčerke, o krailj, pomro pred teboj, taiko da ostaneš končno čisto sam na sve-tu . . ." Razkačen zaradi take razlage Mia je kralj ukazal vreči vedeža v najglobljo ječo. Nato je poklical drugega vedeža. mu povedal svoje isanje in ga pozval, naj mu jih razloži. Tn drugi vedež je dejal: "Velika sreča se ti naznanja o kralj. Dolgo in 'blagoslovljeno boš vladal ter boš v svojem zdravju prekosil vse svoje sovražnike in prijatelje, preživel vse svoje so-Irodnike in potomce, »laven in ljubljen," Kralj je bil s tem odgovorom ta ko zadovoljen, da je bogato obda-fril vedeža in ga odslovil z največjo milostjo. Nekaj dni nato pa se je kralj spomnil prvega vedeža. In ko je razmišlja*! n jogo v odgovor, m je dejal: '' Tepec je povedal prarv, kar je povedal modrijan. A gre za to, kako je povedal, ne za to. kaj je povedal. In ukazal je dati prvemu vede-eu deset udarcev ter ga izpustiti iz joče. Dobiček. Konjeniški stotnik je v neki bitki dobil v stegno droibec granate. Ker se rana ni hotela celiti in ozdraviti, so mu morali nogo odrejati. Stotnikov sduga, ki je bil prt operaciji navzoč, je ves žalosten pretakal solze. "Čenuu jokaš?" mu je dejal stotnik. "Saj" imaš vendar dobičefc od operacije, ker ti Odisej ne bo več treba snažiti obeh škornjev." Ukradeni grom. John Demtis. znani angleški kri tik 17. stoletja, je spisal žalodgro Apij in Virginija", ki so jo leta 1707. predstavljali v nekem londonskem gledališču. Gledalci so i-gro radi njene dolgočasnosti iz-žvtižgali. nasprotno pa je bil gram, ki se je med igro večkrat pojavil in je pisateJj zanj izumil čisto poseben način, sprejet z fcurmm odobravanjem. Kmalu nato ;e Denis nekega večera sedel v gledaliSču, kjer je ibi-1& ravno tisti ve«čer na odlrn Seks-prrjerva tragedija '' Macfcbeth.' * Kjo je med prizorom veič začni grom, je kakor obseden t&oeil kvišku in wvpH: "Za Boga! Saj je to vendar moj grom! To so taci! If oje delo bo fcatv.ižgali, a moj grom no mi ukradli in igrajo ž Knjigarna "Glas Naroda" Ljudska knjižnica: Marjetica ....................... .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko, mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka ...................... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda ves............... .65 Naša leta, broširano...............45 Na Indijskih otokih ................50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji .......................30 Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino; 35 .40 3. zvezek .................. 4. zvezek ................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......_.„.. 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spisje ....................j,.. .35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ............. .70 Napoleon I...................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju ...............35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ................. .90 Pesmi v prosi, trdo vez........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar............... .30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. Izvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani Habsburčani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini ................ .50 Slovenski šaljivec.................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ......1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Sanjska knjiga, srednja .......... .35 Spake, humoreske, trda vez ....____ .90 Strelec ........................... .30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Sis to Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ............................................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA &MIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 '3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Bado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš..... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str* .........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice X, 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum nott, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš. «35 St. 7. Andersenove pripovedke. -Bk slovensko mladino priredila Utva 111 str., broi..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.. broŠl ............. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4^ slikah. 84 str., broš............ .35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil TJ. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris . 236 str., hr. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Benee Mauperin, roman, pre vel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. IS. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačš in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. 8ophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi' skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman, 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. z v. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. z v. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnzkega..........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Bdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mia-jonov v Koreji.............. .30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest......................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... .30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........ ...............30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha.................. .40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................1.00 Vesele povesti............. .30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Babindranath Tagore broš..........................60 1rdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu .......... .25 Zgodba Napol, huzarja ves. .. .......1.50 Zmisel smrti ..................... .oo Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda t.................. .50 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ......................2.50 . Zločin v Orčivalu, broš........75 Za mOjoni, ........... .65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..........J6 2. zv. Hudo brezdno...............................35 3. zv. Vesdt povesti..............................J6 4. zv. Povesti in illln ....................35 5. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ............................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................5( 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica a slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica e slikami .... 1.00 Trnoljč-ca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ................. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik.................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................1.20 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) ........................ 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv............... Dvanajst pesmi I. in II. z v. izdala Gla sbena Matica ................ .45 .80 SAMOSPEVI: IGRE .60 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank...................8( Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščlna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju____ .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih................ .50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah ............50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja.......... .70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka........35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih ......................... .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj....... .70 Pastirica, Kanglica, Snegulčica .. Nočne pesmi (Adamič)............1.25 lllest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .......*..........40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. z v. .. .4 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor - in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-. mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .60 .60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne idbstane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa* bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Ažkrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez. ...... .75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana.^ Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Blovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije.......................50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano........ .90 Zlatorog, pravljica, trda ves....... .60 PESMI Z NOTAMI: MSŠANI ZBORI: Planinske n. zv. ziije uiunn >uwi i, 50 .45 10 Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) .................. .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na Čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm iia čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honor em Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja, (Bajuk) ........ 1.30 Bom sel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( ..........1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih liimen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .25 Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan .15 Št. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 . .15 . .15 . .15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela Št. 8. Slovo ............... Št. 9. Pogled v nedolžno oko Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; O j planine; Oj s Bogom ti planinski svet; soiskodomski mladini; Na bregu...............40 zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za-kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 zvezek: Slavček; .Zaostali ptič; Domorodna iskrica; J*ri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solmčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone sobice...........75 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. ,Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič).....50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri---- (Jaki) ........................40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (.Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiants (AJetter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša. ducat...............40 Posamezne po ................ Planinski pozdravi, ducat ........ posamezne po.................0 Importirane prorokovalne karte 1. .40 .40 CERKVENE kfflrifc Gfaribena .65 Matica v Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkven'ega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl)........ .80 Maine pesmi a, mešan zbor. — .45 (fiattnter) .................... .50 < fflovišrta Sv. Mala, za mešan zbor, .45 s spremljavo orgelj . ... ... ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............8 Slovenske dežele in Istra.......... Združenih držav veliki........... Združenih držav, mali............. Nova Evropa .................... Zemljevida: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, MSnneso Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki Po .......................... Velika stenska mapa Evrope......2. Prorokovalne karte..............$1 Naročilom je priložiti denar, b< gotovini. Money Order ali poštne po 1 aK 2 centa. Ce pošljete gotovino, kom an dira jte pismo* Ne naročajte knjig, katerih ni v cen Knjige pošiljamo podtnino prosto. "GLAS NARODA" SLOV^NIC PUBLISHING OO. / 50.82 Oortiandt St* Iffc Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda. ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA (Nadaljevanje.) Oe le ni zašel v slabo tovariši jo'! O, k nepoštenosti je bil tako na^ njen, denar je morala zaklepati pred njim in kadar pa je poslala v prodajalno, če je le mogel, jo je goljufal. In kali o premeteno se je znal legati, premeteno in trdovra »vzel knjigo in ž njo udaril ob mi- in opazujoč, ali bo njegova strogost imdla oni učinek, ki ga je bilo želeti v svrho poboljšanja tega izprijenega sveta. Poslinil si je ka zalec in palec, pa ni obrnil lista, ampak je pozvonil. Vstopil je stra žnik; ukazal mu je, da privede Stanka Koemurja. Potem je sedel tno — srce jo je zabolelo pri spominu ! Premišljala je svojo usodo, rahlo se ji je odlašala vest: Ali nisi sama nič kriva ? — Pa se je otre-Kiila neprijetnih očitkov in se o-• pravičcvala pred seboj : Saj lju-brm svojo deco — edina tolažba v nesreči izgubljenega mojega življenja mi je ljubezen do otrok in zaupanje, da v otrokih najdem frreeo, ki ini jo je zapravil mož! Branila se je še bridkega spoznanja, ali ubraniti se ga ni mogla docela, da ji zaupanje v boljšo bodočnost otrok bolj in bolj upada od dne do dne; lastni nesreči se je že družila bojazen za srečo otrok, ki jih temna sila vleče z železno roko v propast, ona. mati, pa ni kos, jim pomoči. Kakor starši, tako ali še bolj bosta nesrečna tudi otroka! Kakor brideik melč so ji rezale te misli materinsko srce. Rdela je čez polnoči in hodila poslušat, ali ne gredo koraiki po dvorišču. Potem je izmučena zatrpa/a. Ko se je zjutraj ob šestih zdanilo, sc je hitro spravila pokoncu. Misli so se ji medle po zbeganih možganih, fanta ni. moža ni — če je kaj zgodilo! Kje ju naj išče'.' A'.; naj gre na policijo? Kaj, če s»-je fant ponesrečil— Kaj naj stori ! Ob polosmih bi morala biti že v službi, da pospravi — dela ne trne zanemarjati, zakaj postrežbo težko dobiš, izgubiš pa lahko! Tako je šla iz stanovanja in ni vedela, kam bi se obrnila. V veži pri cestnem vhodu je M al mei-tni stražnik in se pogovar jal s hlapcem Jakom — videla je, tla je hlapec, zagledavš jo. lahko namignil stražniku z glavo proti njej. '.o, vzel svinčnik in ga trdo zopet položil nazaj in pero prav tako, odprl predal in ga s silo zaprl, vst le zaradi večjega ugleda policijskega oblastva vobče in njegove osebnosti posebe. Stražnik je pri vedel fanta. "Tako," je rekel komisar, ''tukaj ga imate. Gorje vam, če še kdaj slišim o vas. In ti fant, ti si zapomni: "ako bi te spet pretepali, zidaj veš. kje sem — kar sem* kaj pridi! Bodo druge strune navili! Adijo!" Kocinurjeva ni razumela, kaj vse to pomeni, pa prestrašena sc ni upa'a vprašati. Prijela je sina za roko in z materinsko skrbjo mu pogledala v lice — hvala Bogu. poznalo se mu ni, da bi bil kaj poškodovan! Hotela je ž njim skoz duri. Pa se je gospod komisar še na nekaj spomnil. "Stojte!" je rekel, in poslinil kazalec in palec in z razprtima prst a 111 a pokazal na Ivocmurko. ''Zakaj pa ni moža, kaj?" "Ne vem. Snoči je šel iskat fan ta, pa ga do jutra še ni bilo nazaj." je kratko odgovorila-Koc-irurka .— zbirala se ji je nevoTja. Stanko se je muzal. "Kaj se rt^iš?" jc vanj zagr-mel komisar. "Ata so >q>odaj." je s pritajenim smehom povedal Stanko in I poznalo se mu je, kako imenitna sr jn zabavna se mu zdi ta novica. 'Se na pogradu leže. čisto povaljani sn. O polnoi so jih privlekli, pa se še do zda j niso zdramili, tako so pijani." Kocmurjevo je bilo sram — najrajša se bi se bila udrla v tla. "No," je rekel komisar, "tega Križani Bog. kaj se je zgodilo !. gospoda tri še posebe privoščim "Torej vi o katoliškem minu. Tebi dragi sin. oz. brat, pa bodi lahka rodna zemlja! Žaluj (ie i ostali: JOSEPH, ANA OSOLIN. stariši. JOHN in FRANK, brata. MARIJA, sestra. New York. ir>l East. 4th St. Pariški listi poročajo o nenava. teč v drugi katakombi izvršiti ne dnem doživljaju 22 letnega tehni-a Paula Te>isiera. Mladi dijak. slušatelj visoke tehnične šole v Parizu, je t-Jkiupaj s svojimi to vari h oibiskal katakombe in se je iz-iiu-bil v podzemskem svetu mrtvih. K sreči so ga tovariši, ki so takoj ukrenili rešilno akcijo, našli že z par ur. Tako je končal tn nevarni doživljaj, ki bi lahko imel ka merjenja. Ko se je vrnil tovarišev ni našel več in vse njegovo iskanje je ostalo brezuspešno. Po-lastii .se ga je obup. Kričal je na pomoč kolikor je mogel, njego> felas pa je zamrl v dolgih brezkončnih in zatohlih podzemskih hodnikih tajinstvenoga labirinta. Zato se je Tessier odločil, da sam po- T ess i era je bila prava sreča, da sc mu je razbila svetilka in to je bila tudi njegova rešitev. Če bi morda še uadal.je taval v ogromen labirintu bise gotovo še naprej odstranil od izhoda Rue Val de Gra-ee in verjetno je. da ga tovariši ne bi vrč našli živega. Pred leti se je S I V A L K E ki so izurjene na Box strojih dobe delo na moških slamnikov. Vprašajte pri: — Mikado Straw Hat Works, 112 Wooster St., New York. N. Y. (3X) Cena 50 cantov. ■ -C V - C EHAR HAPIDS išče izhod. Komaj je napravil par tragične posledice, brez vsake ško korakov, nut je padla bz rok žep-de za mladega moža. j na svetip,a in se ra.zi)ila. popolno- Kakor znano so pariške kata- ma "^mljen je obstal v temi pod-kombe največje mesto mrtvih v Kem-kega hodnika, nevedoč kaj Evropi. Že v začet ju 17. stoletja 1)1 storil. Nekaj časa je taval sem-so tu pokopa v tC i okostja, izkopa- iutJa- konično pa se je itdal v svo-na na zapuščenih pariških poku-' J° lls°(1° : v legel st je na mrzla pališčih. Za časa francoske revo- ]1 !okva'nn tla in pričakoval konca, lucije je znašatlo število podzem- i01ccl!i Polnoči je prišla rešitev. £a skih gretbov že mul ICO.C'X) in od tega časa dalje -se je to število trikrat ali štirikrat pomnožilo. Katakombe se raztezajo skoraj pod celim BiPdtom in njih površina je trikrat večja kakor površina v rimskih katakombah. Na gotovih" mestih so zidana tri ali 4 nadstro- j pja eno nad drugim in iz nakopi-j na »ličen nattn -izgubil neka angle-čeuih glav ter kosti so zgrajene | 5ki < ele mesece dolgo so is- cele piramide. j izguibljeuca in šele tri leta Pod vodstvom izkušenih vodnikov poseča parišlve katakombe ne»bt'oj tujcev. Dijak Pa-ules Tes-sirr in njegovi štirje tovariši niso posetili katakomb iz gole radovednosti. temveč iz znanstvenih vzrokov. Hoteli so si ogledati zidavo mrtvega mesta ter izvršiti razna merjenja v katakombah. V opolldanskih urah je družba v Rue Val de Grace vstopila v katakombe. Dijake je vodil izkušen vod-tfr.k in vsi so bili opremljeni z e-lektričnimi svetiljkami. ^Lladi ljudje se niso dosti zanimali za zanimivosti podzemskega sveta, tem-veJč so postavali s seboj prineščnt instrumente tea* opravili svoje delo. Okoli 15. so se vračali. Ko so prekoračili ozke stopnjiee. ki vodijo iz Rue Val de Grace na prosto, so v svoje največje presenečenje in grozo opazili, da je Paul Tessier izginil. O tem je bila takoj obveščena policija in v katakombe je odšlo več uradnikov ter dijakov, da poiščejo izgubljenega. Okoli polnoči se je kriku rešiteljev odzval Tessier. Po dolgih in mučnih sedmih urah je bil rešen iz obupnega položaja. Ispeh rešilne akcije je vsekakor čudee in Teasier se ima le zgolj slučaju zaihvalitd, da so ga tovariši že na&i čez nekaj ur. Tessier je zapustil svoje tovariše ko so se pripravljali, k odhodu, fto Rad bi izvedel za naslov mojega brata FRANK NOVAKOVTČ, doma iz Šutne pri Sv. Ružu pri Kostanjevici, radi važnih stvari iz stare domovine. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov da ga mi naznan?, ali pa naj se mi sam oglasi. Josef Novakovič, 6315 Carl Ave., Cleveland, Ohio. (3x 11.12,13) Izredna razprodaja. Ta elegantna $10-sk» ura sedaj iav""" Samo za omejen čas smo znižaJi ceno tej posebni. krasno opremljeni. mali elegantni ur i s ka'ieni %- pristnem 14 karatnem. pozlačenem obodu, spredaj odprti zadaj s pokrovom; ua-vijalnik in urejevalec. kombinacijtiko zlatosrebmo kazalo za samo !5.7J. Gara.ntirano za 20 let. r>ovrs<-na in za nestJiva. Preinku-Sena. — Zastonj. Če naroČite takej. vam pošljem 14. kt. pozlačen nož z veritlco, brezplačno. NE POŠILJAJTE DEiNARJA. Samo pošljite ime In naslov. Plačajte pismonoši $5.7S za uro. notit in verižico. Vredno Je dvakrat več. Zadovoljstvo ali pa denar nazal. Federal Mail Order Carp.. Dent S25/-414 Broadway, N. Y. City Izdal sem novi cenik Domačih Zdravi katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam najunijša vrtna, cvetlična in ooljska semena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Elago pošiljam poštnine prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Rojakom jra toplo priporočamo in jih prosimo, da mil gredo na roke. Uorava "Glas Naroda" e nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne sli-i ke in razne druge zanimi-j vosti. Stane 40 centov. I j Kdor ga hoče imeti, naj , ga takoj naroči pri: i Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge "PARIS" 36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73. Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše. Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washingtona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji. Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom. Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni stroj »OLmar $20. 0 strelico ra slovenske fcr-ke,č,M— $25.- 'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI ■ ■■■■— ... . ■ ......— . i ■ —-m Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafr Ke vsak pile. Hitrost pisanja dobite s vajo. BLOYBIUO PUBUSHXHG OOMPAHY Wm$ Točk, M, J. .•.£.>.•* v '• A-'- GLAS NARODA, 12. MARCA 1925 PAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. 37 (Nadaljevanje.) Vstal je. prijel p'-sin o, naslovljeno na generalnega komisarja, stopil k vratom ter jih odprl. — Mfllins. — jo zaklieal ostro. — Ali ste tam! MullUis! Klnalu !*o se vrata na koneu koridorja odprla in Mullisis je sta! za trenutek na mestu. Naoo pa je stopil naprej. — Ali ste me klicali. Terence.' — Da. Glas Sir Te rane a je bil čudovito hladen. Njegov hrbet je bi! obrnjen proti luči in njegov obra# je Ibil v senci in vsled tega ni butler zapazil bkdosti in razoranosti tega lica. — Jaz grem spat. Preje pa hočem, da stopite k iseržantu stražo s pismom na gencralnga komisarja. Povejte mu, da je skrajne važnosti ter ga prosite, da naj uredi tako. da b.| v Lischani že zjutraj. M nil ins. častitljiv kot kak kanonik, se je priklonil tea* rekel: — Gotovo. Sir Terence. Ko je odšel, se je Sir Terence obrniil ter šoti. počasi proti svoji pisalni mizi. Vrata je pustil odprta. Njegove oča so se zožile in okrut ter s k or o zlokoben usmev je igral krog njegovih ustnic. Z njegovega lica jo izginil slehrni znak njegove velikodušne in vesele naravo Sedaj pa je bil njegov obraz maska krvoločnosti, zadržane od inteligence. hladnosti in kalkuriranja. Plačal bo račun, obstoječ med njim samim ter onima dvema. Dobila boovsem mirno. _ Poptfno- nia mrtev je. Vstal je, ko je govoril in Sir Terence je zapazil s strašno notranjo radostjo. da je imel njegov tajnik odkritosrčen in pošten glas. Njegovo mirno obnašanje, katero je tolikokrat preje smatral za zunanji znak mime vesti, je bilo povsem naravno. Ta njegov tajnik je I »I I res hladnokrven lopov. — Kaj, Samoval ? — jc rekel Sir Terence ter pokleknil poleg trupla, da izvrši površno preiskavo. Nato pa se je ozrl na kapitana". — Kako se je zgodilo to? — Zgodilo? — je ponovil Tremayne. ki je spoznal, da je vprašanje- namenjeno predvsem njemu. — To ibi tudi jaz rad vedel. Na-t»el sem ga tukaj v tem stanju. — Našli ste ga tukaj? Vi ste ga našli v tem stauju? Čudno! Govoreč preko hrbta je rekel butlcrju: — Muli ms. boljše je da pokličete stražo. — Pobral je tenko orožje, ki je ležalo poleg Samovalla. — Dvobojevalni meč! Nato jc pričel 2reti naokrog, dokler niso njegove oči zapazile bk-ka drugega meča. v bližini zidu, kamor ga jc vrgel sam. — Aha. — je rekel ter vstal, da ga pobere.___Zdo čudno. Ozrl se jc na balkon, preko katerega Se je sklanjala nj<~«ova žena. — Ali s: kaj videla, draga .* — je vprašal. Niti Tremayne. niti Una nista -zapazila niti najmanjšega roga nja v tem vprašanju. Za trenutek se je obotavljala, predaio je odgovorita: -- Ne. ničesar nisem videla. - Koliko časa si bila tam? — jo je vprašal. -- Le en trenutek. — je odgovorila po kratkem obotavljanja - Mislila s-m. da čujem krik ter prišla ven. da vidim kaj se je zgod.lo. Njen glas *e je tresel od terorja. Prizor, ki se je nudil njenim očem, pa je bil popolnoma zadosten vzrok. Skozi vrata je prišla straža, obstoječa iz seržanta s lielefcardo v eui roki ter svetilko v drugi in štirih mož. Za stražo je prišel Mul-lins. Vojaki so se ustavili ter stali .pokonci pred Sir Tenmcom. V akoro istem trenutku pa je nekdo močno potrkal na zunanja vraJta, SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE FRANCE 21. MARCA PARIS — 28. MARCA HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 19 STATE STREET ■■^MIIMI^M ALI LOKALNI AGENTJE NEW YORK -skozi katera je prišel Samoval. Presenečen, a brez zunanjega znaka, je ukazal Terenee Mullinsu, naj odpre vrata in v splošnem mo'1-ku so vsi čakali, da vidijo, kdo da je prišel. Na dvorišče je stopil visok mož, odet v kavalerijski plašč. Ko je prišel bližje, jo vsakdo spoznal v njem polkovnika Granta. — Dober večer, general, dober večer. Tremavne. — je pozdravil oba. Nato pa so padle njegovo oči na truplo, ležeče med obema. — Samoval, kaj ne.' Torej se nisem zmotil, ko sem ga iskal tukaj. Natančno sem ga opazoval tekom preteklih par dni in ko mi j»> neki mojih ljudi sporočil, da je zapustil s*voj dom a* Bispo peš in sam da se je napotil po zgornji Alcantara cesti, se mi je zdelo, da bo mogoče odšel na Monsanto in sledil sem mu. Nisem pa pričakovali najti to. Kako se je zgodilo — To sem ravnokar vprašal Tremayna, — je odvrnil Sir Terenee. — Mullins ga je našel tukaj povsem slučajno, s truplom. (IDaIja pribodnjiž.l Iz Jugoslavije. Da se reši upnikov. !bi!o 3,~> registriranih pri mestnem V Beograd%* so povzročile to dni j fizikatn. ostali pa v zagrebških precej senzacije osmrtnice glasbe- j bolnicah, nika S. Miifkoviča. Dal je po me- stu nalepiti mnogo takih osni rt-' Velika cerkvena tatvina, nic. in sieer zato, da bi potegni! i ,Zadnjo mesece je bilo izvršenih Svoje upnike, ki so ga dnevno po deželi na Hrvaškem nešteto nadlegovali in terjali. Eden iM.i- vlomov v cerkve, ki jih ima na kovičevih upnikov je šel na poli- vesti dobro organizirana dražba, c i jo in zahteval, da se poravna Tatovi so so sedaj očividno predolg'iz pokojnikove zapuščine. Ko j selili že v Zagreb, da nadaljujejo je pr;šol policijski pisar v Mir j svozločesto delo tudi v osrčju kovičevo stanovanje, je našel tu-1 Hrvatske. Te dni zvečer so tflomili di na vratih nalepljeno osnirtni- v župno cerkev sv. Ivana v Novi co. Po dolgem trkafnju so se vot. j veki. I'drli so skozi okno in se dar vrata odprla ni Mirkovi? sa^M ; spustili po vrveh v cerkev Tam so je stal pri vratih. j najprej s silo odprli tabernakelj Pisarju je odkrito povedal, za-j pri glavnem oltarju in se pola.sti-kaj je izdal osmrtnico. Mirkovi- li več kelihov in monštranc. Nato ea so povabili na policijo, kjer bo , so odšli v zakristijo, kjer so isto-moral odgovarjati za "svoj dov-[tako s silo odiprli vrata in pokrad-tip". ; H vse. kar jim je prišlo pod roko. Z ukradenim blagom so se vrnili Oficirska afera v Novem Sadu. Vojaški atvditor iz Petrovarad'-na je dovršil preiskavo v zadevi uboja pravnika Fedora -Jociča. ki ga je skupina oficirjev v Novem Sadu težko ranila s sabljami, tako da je -Tocič že naslednjega dne podlegel poškodbam. Avdr-tor je zaslišaH mnogo pqjč ter je vojnemu sodišefi predlagal, da o- zopet po vrveh na okno. poskakaili na dvorišče in potem izginili v temi. Škoda se ceni na 35 tisoč dinarjev. Kriminalna policija je uvedla sicer takoj obširno preiskavo, vendar pa na licu mesta ni mogla najti nobenih sledov, ki bi mogli vsaj deloma pospešiti preiskavo. Vse kaže, da gre za notorične cer- staneta podporočnika Oton IIauor;kvene tatovo, ki opravljajo ta po-iu Vinko Huebl še nadalje v za-j sel že več let. poru. ker sta dejanje priznala. I Glavna obravnava se bo vršila Beogradu početkom aprila. Prve lokomotive domačega' izdelka. ' V znani tovarni vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu sta bPia te dni dovršeni dve lokomotivi za ozki tir ter na svečan način izročeni prometu. Obe lokomotivi, ki sita bili kot prvi izdelani v Jugoslaviji, sta te dni nastopili prvo pot od Broda do Gru ža pri Dubrovniku. Čamga — vrh zvonika. Oslježko meščanstvo je bilo zelo razburjeno. Neki šaljivec je na-mreiS raizširil po messtu vefcrt, da je znani razbojnik Jovo Caniga po-bcignil iz ječe iu na begu splezat na zvonik neke cerkve. Pred vsako cenkvijo se je zbrala zato velika množica ljudi, ki je strmo gledala*proti vrhu zvonika. In res! Vrh zvonika ene izmed cer-keb se je nekaj premikalo, ni pa bilo mogoče dognati, kaj. Strah je pretresel občinstvo do mozga, razburjenje je bfto vedno večje. (Ali je bil res Oaruga ? . . . Nenadoma se je črna točka dvi-, gnila z zvonika. Ljudje so pričeli j od strahu vpiti, ker so mislili, da j je padel kak človek. Toda zgodi-' lo se je nekaj čisto drugega! Nad glavami v veliki višini se je namreč kmalu pojavil — velik krokar. ki je odlctcl preko sodnegj* poslopja, kjer je zaprt Čaruga. proti jugu. Samomor radi stanovanjske odpovedi. 1 Te dni se je v svojem stanovanju v Zagrebu zastrupil inšpektor državnin železnic Peter Sta-gelšmid. Vzrok samomora je baje odpoved stanovanja. 3Ši Kretanje pomikov - Shipping New? 14. marca: Aquitania. Cherbourg; Suffren. Havre; George Washington. Cherbourg ln Bremen. New Amsterdam Boulogne In Rotterdam. 16. marca: De Grasse. Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg In Hamburg. 19. marca: Albert BalUn. Boulogne In Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Roe-so Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trat. 25. marca: ( Berengarla. Cherbourg. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 28. marca: Olympic. Cherbourg; raris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio. Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Mauretanla. Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. aprila: Resolute. Cherbourg in Hamburg: Republic, Cherbourg in Bremen. 5. aprila: Aquitania. Cherbourg: La Savoie, Havre. B. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; ML. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Volendam. Boulogne ln Rotterdam: Conte Verde. Genoa. Hi.rhambeau. Havre. 14. aprila: Martha Washnlgton. Trst. 15. aprila: Berengarla, Cherbourg; De Grasse. Havre; America. Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland. Boulogne in Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen. 18. aprila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Cherbourg ln Bremen; Orbita. Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg In Antwerp. 22. aprila: Mauretanla, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg ln Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg ln Antwerp* Luetzow. Bremen. 29- aprila: Aquitania, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg ln Hamburg; Albert BalUn, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg 16. maja: Paris, Kavre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Cherbourg; Leviathan. SIVOLASI LJUDJE — Poslušajte me. Potom tajnega načina vrnila lasem naravno barvo, in nihče ne more razločiti. To sem napravila doma v svojem 'lomu in skoinj brez stroškov. Vesela sem, ko sem se iznebila neljubih sivih las. *oji lasje so zopet bleščeči ter imajo sijaj mojih mladih dni. Pišite in povedala vam bom resnično zgodbo, kako sem vrnila mojem lasem naravno barvo. Povedala bom, kako se to napravi zastonj — brez obveznosti. Moj naslov je Juel Denn, 3»32 N". Robey St.. A. R. 423. Chicago. 111. COSULCH LINE Znižame cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 Prng-i razred S135. Tja ir; nazaj $243. Turistov. r;Lzr»-d $12». Tj--t in naz->j $1S2 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PRESIDENTE WILSON — 24. marca (VELIKONOČNO ODPLIJTJE) MARTHA WASHINGTON 14. aprila Lepo potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. A CO., 2 West. N. Y Igra z revolverjem. V Osijeku se je 16-lctui llija Ča-jie, vajenec pri torbarju Dra