..Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po po>ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 »1. 2o kr.. za ««n«>rt V'a 1 «I. 20 kr. V tiskarn ici sprejemana začelo leto a gl. *>(» kr.. za pol leta 1 gl. 80 k r.. za 1 JetaiJO kr.. ako zadane na 'a dan praznik, izid" ..Dani« a" dan pop: ej. Tečaj XLV. V Ljubljani, lf>. malega serpana. 1892. List 29. Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal Anton Lesjak. dobrovski kapelan. ( Dalje ) 7. Leta 1751 se je 11. novembra po noči ob 3. uri vnela hiša Jurija Selana na Dobrovi in je do tal pogorela. Sosednje hiše so bile komaj za nekaj čevljev oddaljene. V tej veliki nevarnosti vaščani prosijo Mater Božjo za pomoč in obljubijo v zahvalo vsako leto najeti sv. mašo. Samo dotična hiša je pogorela, vse druge pa, dasi tako blizo, so bile ognja obvarovane. odi češčena Marija! 12. Lavrencij Nosan, iz Dola pod Ljubljano, je imel trojno hudo bolezen! Oglušil je. noge so se mu odperle in v vratu je imel take bolečine, da dalj časa ni mogel vživati ni kake jedi. V tej britkosti se zaobljubi k Materi Božji na Dobrovi n* božjo pot. Vse bolezni popolnoma zginejo. Dne S. septembra 17"><; je spolnil svojo obljubo. lo. Kozalija Zaletel, doma v vasi Pungert tare šentvidske pri Zatičini. si je roko zlomila. Nobena zdravila niso pomagala: roka se ni hotela zazdraviti: rana se je vsak dan obnovila. Nekega večera pa obljubi, tla hoče Materi Božji na Dobrovi prinesti kak primeren dar, ako jo Marija usliši in ji izprosi popolnega zdravja na roki. Iii^g^ glej! ko preje cele noči ni mogla zaspati, je »edaj^ imela popolnoma mirno noč: naslednji dan je bi» roka zdrava in vsa bolečina je bila zginila. Med šmarnimi mašami je prinesla Materi Božji v dar sreberno roko precejšne velikosti, katero je obesila na oltar. To je bilo 1. 1756. 14. Jernej Znanec, iz šmihelske fare pri Novem Mestu, je živel nekaj časa po sklenjenem zakonu s svojo ženo v velikem nemiru. Bil je prav nesrečen. Zaničevala ga je žena. nagajala, kjer je le mogla in bila sploh proti njemu vsa odurna. V tej britkosti se on zaobljubi na božjo pot na Dobrovo. Ko se poverne domu, se ne more, zadosti načuditi, da je prej vsa zoperna in ne-sterpljiva žena do njega sedaj tako ljubeznjiva in prijazna sploh, kakor bi bila vsa spremenjena. Verh tega je po priprošnji dobrovske Matere B. prejel se razne druge milosti: zato se je prišel zahvalit 21». junija 175S in je najel v Ljubljani duhovna, da je opravil zahvalno sv. daritev. 15. l'rša Sternad. žena iz Dobrepolj. bila je tako zbolela na očeh, da skozi 14 dni ni videla niti zvečer prižgane luči. niti na jutro vzhajajočega solnca. Zgubila je bila popolnoma pogled. Vsa zdravila bila so zastonj, tudi molitev ni bila uslišana. Naposled se spomni čudežne pomoči, katero deli Mati Božja na Dobrovi, zato nji» prosi pomoči in se zaobljubi na božjo pot. Precej seji nekolik*» zasveti, v kratkem času pa v-a bolezen mine in ne zapusti nikakega madeža na oččli. Dne U>. sept. 1. 175S je prišla s svojim očetom in drugimi, da se iz globine serca zahvali za toliko milost. n;. V Cirkljah na Gorenjskem je prišla neka družina po raznih nesrečah skoro ob vse premoženje. Ostala je bila družini le-še edina kravica. Bila je v vednem strahu, da je upniki poženejo iz hiše in s kmetije. V toliki stiski se prav goreče priporoča Materi Božji na Dobrovi za pomoč. Marija je pomagala. Kakor je Bog v starem testamentu blagoslovil hišo Obededomovo zaradi skrinje zaveze. tako je tudi po skrinji zaveze v novem testamentu — Mariji — blagoslovil to hišo! V teku enega leta si je družinica toliko pridobila, da je mogla precej dolga plačati in « vetero goveje živine rediti. Ta očitni blagoslov božji pri hiši so vsi hvaležno pripisovali Marijini priprošnji. v katere naročje je položil Bog. kakor piše sv. Bernard, polnost vsega dobrega. To je bilo 1. 17. Konce nasl.» Moje spreobernjenje. 11 »ulje. • Dandanašnji dogodek. Zadovoljen sem: največjo težkočo premagal sem kaj lahko. Sedaj me bodejo zapustili moji prejšnji prijatelji, in lahko bolem storil, kar mi bode v blagor. Sedaj vidim še-ie. kako mogočna da je Marija in da se ne nazivlje zastonj ,,Virgo potens." (Divica mogočna). Z njeno pomočjo ohranil sera svojo čast. Niso vsi, ki terdijo. naši prijatelji. Danes se konča devetdnevnica; upam, da ni bila zastonj. A najbolj se bojim spovedi: gospd mi je lepo govorila na sereč. a vendar se ne morem odločiti. Kako ponižanje! Poklekniti pred duhovna in odkriti mu najskrivnostnejše strani serca. Danes dokončam devetdnevnico in potem se zatečem zopet k dobri gospej. Njene besede imajo velik upliv do mojega serca. Bog ve, morebiti bodejo danes še vspešneje: tamkaj upam najti tolažila. — Smem li upati milosti va, da sem dobro dosel v Vaši hiši? — Čemu namah tako ponižni? Vselej ste nam dobro došli! Pridite le še večkrat: ne ve9te, kako me to veseli. — Tisočera hvala! — A Vaše besede se mi zde prava uganjka. Izvolite jasneje govoriti... — Menite, da se prilizujem? Prilizovanje je laž in Bog me vari laži. Moje učiteljice, verle nune, so mi večkrat dejale: Gospica. kedar bo-dete živeli med svetom, varite se laži. Besede Vaše bodejo naj vselej jasne. Recite: Da ali: ne. Kajti oče laži je hudič. Zatoraj je popolnoma res, kar sem Vam popreje dejala. — Toda... toda kako je mogoče, da so Vam moji pohodi dragi? — Zelo, dragi gospod. — Tega ne morem verjeti. — Le verjemite, ker je res tako. — Tedaj me ne poznate popolnoma... — Popolnoma, gospod. In ravno zato. ker Vas popolnoma poznani, so mi Vaši pohodi tako zelo dragi. Vem. da imate dobro serce in da moje besede na padajo na nerodovitna tla. Prej ali poslej se bodetc vendar-le povernili k Gospodu. — (J, to mi je čisto novo... — Ne veste li, da kdor reši kako dušo, si pridobi nebo. Duša za dušo? — Ne vem, če se Vam bo posrečilo... — Kaj čudnega bi ne bila Vaša spreober-nitev. Bog je spreobernil nevernega angleškega časnikarja in če hoče, spreoberne lahko tudi Vas. — Mogoče bi bilo. če bi ne bilo potreba.... spovedi. Drugači bi šel vsak dan k sv. maši. a tako... se ne upam iti k spovedi. Tako hudo se mi to dozdeva. — Smešno! Kakor otrok bojite se kužka, ki pa je napravljen iz sladkorja. Gospod Vas kliče, ali tejra š»- niste zapazili? Ne čutite li, <3a hodi milost Božja za Vami noč in dan? Ne verjamete li, da se nam Gospod tudi v dandanašnjih slabovernih časih kaj pogosto razodeva s čudeži? Ako hočete, prebrala Vam bodem neko pismo, ktero mi je pi*al nek župaik blizu Torina. Prosim, berite ga na glas, kajti tudi jaz ga še vedno rada slišim. Tako-le je: Oastita gospa! Vedno mi je ljubo, kedar si morem z Vami dopisovati. Veliko spoštovanje, ktero gojim do Vas, nalaga mi, da Vam včasih pišem in se prepričani o Vašem zdrav ji, ktero naj bi bilo prav terdno v večjo čast in slavo Božjo. Vem, da ste se čisto posvetili Bogii. Vendar da v Vas še bolj obudim ljubezen do l>oga. sporočim Vam čudežen dogodek, ki se je prigodil na nekem dekletu moje župnije. Dekle imelo je že od perve mladosti grozno bolezen. Ko je odrastlo, hujšala se je bolezen in zdaj pa zdaj bila je tako huda, da se je bolna sirota vila neprenašljivih bolečin in je glasno ječala. Vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Na telesu so se ji v starosti devetindvajset let napravila kervavo zatekla ulesa. Ker je bilo poletje vroče, bal se je zdravnik, da ne bi pritisnil rak ter ulesa pričela gnjiti. Zato jo je zdravil s kisom, kar je imelo prav dober vspeh. Ali v oktobru ponovilo se je isto zlo in zdravnik jo je zopet z dobrim vspehom lečil na isti način. Toda vse prizadevanje, da bi se bolezen odstranila in da bi bolniea ozdravela, bila so brez vspeha. liane so se tako zelo razširile, da so se razvili v njih červi in delali grozen smrad. Ako je bolniea slučajno nekoliko zapustila posteljo, padali so od nje na vse strani červi... Mnogo pobožnih oseb moje župnije ji je streglo ter napravljalo obkladke in obliže. Pervi teden meseca decembra pritisnil je zraven še prisad. Poklicali so berzo oba zdravnika: toda le-ta nista vedela pomoči. Rekla sta, da je bolezen zelo. zelo nevarna. Spovedal sem jo nato ter obhajal. Nekaj dni zatem ni mogla več premikati ramen, zatem nog in konečno glave ne: 1*. decembra ob treh popoldne poklicali so zopet ista zdravnika. Izjavila sta, da ni nikacega upanja več. temne da bode v nekoliko urah mertva. Zatem prišla sta k meni in z menoj vred še enkrat k bolni, pred no sta odpotovala. Na njej ni bilo nikacega znamenja življenja več. „Ubogo dekle!" zdihnili smo vsi trije v istem trenotku. Med tem sem pričel moliti molitve za umirajoče, izročeval sem Bogu njeno dušo. Toda med tem, ko sem omenil, da umira, dogodilo se je čudo. Odperla je oči in srepo gledala vedno v jedno smer. Lice se ji je svetilo rajske radosti in ustnice deržale so se na smeh. Začudil sem se. ter jo vprašal, kaj da vidi. In odvernila je tako glasno, da so jo vsi okoli stoječi mogli čuti: „Vidim svojo dobro mater, preblaženo Devico Marijo sedem žalosti. Oblečena je belo in ima višnjev, sinj plašč. Pred nogami ji leži mertvi Jezus in ternjeva krona obdaja njega in njegovo Mater. Krog obeh pa je neštevilno angeljev, sklenjenih v krog. Mariji je zasajenih v serce sedem mečev. Z levo roko zakriva si rano, iz ktere viharno vre rudeča kri. Z desnico pa si briše solze v očeh. Marija je obdana z nepopisno svetlobo in lepoto. Tedaj sem jo vprašal: Pa kaj hoče vendar Marija od Tebe. — Vprašala me je. če hočem ozdraveli: — In kaj si ji rekla Ti? — Jaz sem ji dejala, da nočem, če ni tako sveta volja Gospodova. Pri teh besedah zaperla je bolna oči in terdno zaspala. Oez kacih 10 ali 15 minut odperla je zopet oči in dejala: vOzdravljena sem in Mati Božja mi je dejala, naj takoj vstanem. Med tem pa je sv. razpelo, ki je viselo poleg postelje, pričelo kervaveti iz ran in kri pokropila je dekle po licu. In čudo! Dekle je vstalo samo »»d sebe. z lahka in brez vsakeršne pomoči. Obličje je bilo tako, kakor da bi nikedar ne bila bolna. Pogledali smo rane, a tudi teh ni bilo več na telesu. Samo koža je bila na onih mestih še bolj bela. Med tem poslal sem po zdravnika, ki se je ravno mislil odpeljati. Zdravnik, zagledavši dekle, ki je mislil, da je že mertvo in sedaj videl oblečeno. je kar ostermel. Berž ko ga je dekle zagledalo, hitelo je k njemu, rekoč: „Jezus me je ozdravil iz ljubezni do Matere Božje." Zdravnik se je čudil, jo preiskal in naposled dejal: „Da. zdrava si. a drevi ne jej ničesar, razven malo čiste juhe." — „Lačna sem, toda čista juha mi ne diši, temuč močna.u — Rekel sem ji tedaj, priti k meni na večerjo, kar se je tudi zgodilo. Glas o tem čudežnem ozdravljenji se je bliskoma razširil po deželi daleč na okrog. Od vseli strani so prihajali ljudje. Vsakdo se je hotel osebno prepričati. Jeden je gledal sv. razpelo šc mokro in kervavo, drugi je podal dekletu roko. tretji se je dotikal njene obleke, četerti se priporočal njeni molitvi..... Da. videl sem mnogo. mnogo zelo ginljivih prizorov: a moje pero se čuti preslabo, popisati vse to. Sedaj je že več mesecev, da dela in je, ne da bi čutila najmanjšo bolečino ali da bi ji količkaj še kazilo. Toda čudež je imel tudi velike posledice za vernost župljanov. Spovedaval sem ljudi iz svoje duliovnije. kterih v dvanajstih letih svojega duhovnega pastirstva se nisem videl v cerkvi... Vzlasti dekleta postale s«» zelo goreče in skoro vse prejemajo z veliko pobožnostjo ss. zakramente. Milostiva gospa! Poročil sem Vam cisto, golo resnico. < e se Vam zdi čudno in neverjetno, prosim, pridite na spomlad ali po leti k nam za nekoliko dni____ Imeli bodete nedolžno zadoščenje, prepričali se bodete osebno o tem dogodku današnjih dni.*) < Dalje nasl.i t Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) (Dulje. i VII. Prijatelj šolske mladine. Iz dosedanjega opisavanja in naštevanja del, katere je izveršil rajni Skubic. smo se prepričali, da je bil goreč duhovni pastir duhoven po volji božji in skerben. zvest pa umetnost ljubeč gospodar hiše božje. Župnikov« služba strinja v sebi pa še mnogo drugih dolžnosti. Med drugim je vsak župnik po svojem poklicu tudi učitelj mladine. Skubčevo ljubezen do šolske mladine smo že nekoliko omenili. Na tem mestu naj še enkrat pristavimo, da je podučeval kerščanski nauk v šoli. če n»* v dveh. gotovo pa vsako leto v en» 111 razredu prav do smerti. dasi je imel po dva duhovna pomočnika Vedel je dobro, da se da po kerščanski vzgoji mladine najv.-č storili za pošteno kerščansko življenje rele far»-. I»o 1. mar a 1. 1 >(»!♦. ko se je vpeljala nova šolska postava, je bil g. Skubic v Ribniški dekaniji okrajni šolski nadzornik. Ud tega časa dalje pa je ostal satno nadzornik gled*" krščanskega nauka. Pač pa j»- ostal s šolo in šmskiini oblastnijami v tesni zvezi kot ud okrajnega šolskega sveta v Kočevju prav odi. 1>om pa do smerti. V okrajnem .šolsk«*m svetu je imel veliko veljavo in marsikatera zadeva se je rešila po njegovi modri besedi v občno korist. <»b zlati maši. dn»' 2. avg lssUjesam voditelj okrajnega glavarstva Kočevskega, g. dr. pl. Th.jmann. ]K>udarjal z izbornimi besedami velike njegove zasluge na šolskem polju. Ljubezen Skubčevo do šolske mladine priča tudi lepa. č»* tudi ne velika vstanova. katero je napravil še pri življenju za rervne Ribniške šolarje. Založil je namreč glavnico P"» gld.. s katere obrestimi naj se kupujejo in razdeljujejo razne šolske potrebščine revnim šolarjem Vsakokratni Ribniški župnik je edini oskerbnik te vstanove. za katero ni dolžan polagati računov nikomur. Bil jo velik dobrotnik tuli ubogim dijakom. Vrednik ..Zgodnje Dani<-ew je prejemal večkrat lepo svoto za študentovsk«» kuhinjo, v kteri plačuje obilno hrane vsako leto za znatno — število dijakov iz Ribnice in druzih ondotmh krajev: mnogo mladine namreč študira v Ljubljani iz onih krajev. * Ker je na I«t-kem dandaie-s t->iik'» nev.-re. iti «'uditi. da v p<>t»Tj»»nj»' vernih >e:< ¿«pel lr».; p.pnk.t/.U"*:«j nenavadna in nadnaravne d«>g<*ioe. kak^r >•- razodevaj«» n. pr. v Pom-pejih. v Torinu p<» I)«»n B'»-»k«»vih napraval: in drug«*] Vr. Med mnogimi njegovimi stričniki sta dva študirala: eden je občespostovani g. Josip Božja, nad-učitelj na Blokah, drugi pa g. Anton Strajner. nad-stražnik na Selu pri Ljubljani. Oba se s hvaležnim sercem spominjata dobrega strica. Dijakov svo^h pa ni samo gmotno podpiral. Prijazno in ljubeznjivo je ž njimi občeval, ko so prihajali na počitnice ter se pečal za to. kako je z njihovim učenjem, življenjem, stanovanjem itd. Povabil jih je rad. zlasti bogoslovce, o gotovih časih k sebi na kosilo. O onih pa se je pritoževal, ki so le redko prihajali v farovž. češ. kaj misli ta ali oni, „da se nič ne pokaže V" Prav gotovo je on obilno vplival, da se je od Ribniških dijakov v zadnjih letih toliko posvetilo duhovskemu stanu. Naj navedem v čast rajnemu Skubicu. Ribničanom pa v spodbudo imena onih Ribniških rojakov ki so imeli za njegovega delovanja v Ribnici nove maše. Mnogim izmed njih je Skubic več ali manj tudi gmotno pomagal pri dotičnih slavnostih. vsem pa z očetovskim sovetom. da so se veršile nove maše vselej spodbudno za goste in vse navzoče vernike. Za časa Skubčevega bivanja v Ribnici so imeli nove rnače ti le čč. Ribniški rojaki: 1. Anton Lovšin, župnik na Holmcu, novo-mašnik v Ribnici 15 avg. 18(39 ob t>. zjutraj. Pridi-goval mu je č. g. dekan Martin Skubic. 2. Peter Prijatelj, umeri kot kapelan v Trebnjem, novomašnik v Ribnici. 15. avg. ob lOih dopoludne. Janez Kljun, župnik v ŠmartnuvSp. Tuhinju, novomašnik v Ribnici. 12. avg 1&72. Pridigal mu je veleč, g Karol K1 u n. sedaj kanonik itd. v Ljubljani. 4. Janez Podboj, župnik v Planini, novomašnik v Ribniei p.), avg lč72 Pridigal mu je č. g. Rihard Frank, tedaj župnik Teržiški. sedaj korar v Novem Mestu. 5. Alojzij Bobe k. župnijski vpravitelj v Godo-viču, novomašnik v Ribnici, 10. avg. 1 s7'j. Slavnostni govor je imel č. g. Ivan Tomaži č. sedaj mestni župnik v škofji Loki. (i. Matej Kljun, župnijski upravitelj v Zg. Tuhinju. novomašnik v Ljubljani. 20. sept. 1&'J0. 7. Dr. Jožet Lesar, profesor bugoslovskih ved v Ljubljani, novomašnik v Ribnici, 25. sept. losi. Pridigal mu je veleč. g. kanonik Karol Klun. 8. Frančišek Honigrnan. župnik Osilniški novomašnik v Ribnici, meseca avg 1. l»o2. Govoril mu je veleč g. Janez Flis. sedaj kanonik, stolni župnik in dekan v Ljubljani. !». Janez Lesar, kapelan v Slavini. novomašnik v Ribnici o. nedeljo po Binkoštih 1. ls>>o. Slavnostni govor je imel č. g. dr. Jožef Lesar, tedaj škofov tajnik v Ljubljani. 10. Janez Pele. kapelan in administrator v št. Rupertu. novomašnik v Ribnici 7. nedeljo po Binkoštih. Govoril rnu je veleč. g. kanonik Karol Klun. Treh novih rnaš. katere moramo še omeniti, sicer ni učakal. a vendar jih tu zaznamnjamo, ker se jih je silno veselil in so bili dotični gospodje od mladih nog kolikor toliko pod njegovim vplivom. Ti čč. gospodje so : 11. Alojzij Češ are k. kapelan v Cirknici. novomašnik v Ribnici 7. avg. I >'.< 1. u 1 . Gih zjutraj. Govoril mu je č g. dr Jože i Lesar. 12. Frančišek Česa rek. kapelan v Podzemlju, novomašnik v Ribnici 7. avg. 1>;»1 ob lo uri dop >1- dne Slavnostni govor je imel veleč. gosp. kanonik Karol K1 u n. 13. Leopold Kaktelj, serneniški duhoven, no-vomašnik v Ljubljani meseca avg 1891. Močno se je rajni veselil teh novih mas. Še o Veliki noči lanskega leta je dejal pri neki neki priliki zbranim gg. duhovnikom : „Trije stopijo letos k altarju. to je moj ponos " Dober teden pozneje mu je nehalo biti plemenito serc-e. Pri tej priliki naj še spomnim dveh bogoslovcev, ki sta bila vzrastl i v Ribnici v Skubčevi dobi, a sta umerla prezgodaj, namreč gg : Janez A n d o 1 j š e k, bogoslovec pervoletnik, umeri 9. febr. 1*91. in Janez Cvar, tretjeletnik. umeri 17. maja 1892. I Dalj«- nas!.» Pogoji za vdeležbo na I. slov. katoliškem shodu. Razposlali smo vabilo na vse katoličane po slovenskih deželah na I. slovenski v Ljubljani. Odgovori na to vabilo so v obče za katol. shod vgodni in prijazni. Nadejati seje torej obilne vdeležbe. Zato glavni osnovalni odbor tukaj objavi pogoje za vdeležbo na 1. slov. katol. shodu: 1. Kdor se hoče vdeleževati I. slov. katol. shoda, mora imeti vstopnico glasečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje. 2. Kdor se misli vdeležiti 1. slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15 avgusta t. I., in sicer neposrednje pri glavnem osnova vnem odboru v Ljubljani, ali pa posrednje pri lokalnih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blagovole vsaj do 15. avgusta t. 1. doposlati glavnemu osnovavnemu odboru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega okraja, oziroma tare. Pisarna glavnega osnovavnega odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semeniške ulice 2. II. nadstropje. 3. Z ozirom na prostovoljne darove se je cena za vstopnico znižala ter velja 1 gld. za osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. siov. kat. shod. 4. Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen za jedno še 50 kr.. in poročilo se mu svojedobno pošlje na dom. 5. Kdor želi, da mu osrednji pripravljavni odbor v Ljubljani preskerbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna vsakdo sam. »j. Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in naj plača za osebo 1 gld. 50 kr.. brez pijače. 7. Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četertek dne 1. septembra poseben vlak na Bled 8. Vstopnice bode od 15. avgusta počenši pošiljal glavni osnovavni odbor v Ljubljani po tistem potu, kakor se je kdo oglasii. Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnic pravi red. je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter zadnjo pošto. Tudi naj po versti zapiše razločno, kaj želi (n. pr. vstopnico, poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotične svote. Na prepozna ogiasila s-; b • le o I bor ie toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določen-» število vdeležencev. Prosimo vse rojaKe. zlasti pa slavne lok dne odbore in čč. gg. duhovnike, da nas podpmjo pri tem težavnem poslu ter delujejo na to. da se pervi slov. katol. shod izverš; vspešno in častno za našo domovino! V Ljubljani. 9. juliji 1*92. Glavni osnovavni odbor za I. docentki katoliški shod v Ljubljani. Ogled po Slovenskem m dopisi. Od sv. Katarine v Topolu Kakor je bilo naznanjeno. veršila se je pri nas 3 julija, posebno l- p-t in ginljiva slovesnost, blagoslovljenje novega križeveg a pota. Prostor pred cerkvijo bil je zastavljen in okrašen z visociini mlaji, raz katerih s . vihrale narodne zastave z lepimi venci. Ljudstva je mnogo privre!»• iz dolin, dasiravnoje vročina zelo pripekala. Ob dol..'-eni uri je neslo 2* fantov podobe sv. križevga p «ta, dekleta v domači noši so pa .svetile. Blagoslovljeni* je izverševal č. o. Jožef, uvardijan. t imel lep. V: .»-vesnosti primeren govor. Trije sosednji gg. župniki s j prihiteli slovesnost povzdigniti. Bodi priserčn;» hvala č. o. gvardijanu. kakor tudi verlim gg. župnikom, da so se v tej veliki vročini potrudili na tako stermino! Bog plati! Slike je izveršil g. Anton Jebačin. < kv.ie pa napravil g. Jernej Ternovec. podobar v Polhovem gradcu — oba sta se pokazala verla mojstra. ka>r i tudi vsem za jednako delo toplo prip »ročam Fr. Dol:hm župnik Z Dunaja (Rožice za Rožo.» Premožni, celo bogati starši so zapustili edino hčerko, kt-ra pa je bila k sreči tako poštena in bogoljubna. k;»kor sta bila pokojna oče in mati. Zakaj razne nesreč.» in zlasti grozen požar so jo pripravili v naj veče uboš*vo. Vs • so ji morali prodati, da so se dolgovi plačali, iri d--t sama se je morala pri dobri sosedi vdninati za nadzornico pri delavkah ter je bilo treba pri tem tu i pogosto (»d jutra do večera terdo z rokami delati K. „t je bila. tako posebno pobožna m dobro • »dvojenje vse to prenašala popolno vdana v božjo volj«. .11 kakor od Boga poslano poskušnjo. Bila j«i ceh) še prav s nična in za«lovoljna Zakaj? Bila je rožica z vsi m i naj lepšimi Iastno>tms. ki ml i-dino kinčajo: o Ikritoserčna. modra, ponižna in b-^o-Ijubna. ter zato močno priljubljena pri vsih pošt nuh ljudeh. Kakor je bila sama cvetka nedolžnosti. tak»» je pa tudi ljubila cvetlice, zlasti tiste, ki jih prav z t prav imenujemo rože ali vertni<-e. Blizo tistega kr.« t na prijazni višavi je stala velika božjepotna c»-rk--v Marije D. brez madeža spočete. Dokler s»» bili s ai-i omenjene deklice še živi. je ona v njih vertu. dj d b., bila vertnarica: čisto po svojem lepem sercu je tudi po vertu sadila in gojila lepe <-veti<-e; posebn- :.:. ljubljene pa so ji bile rože vertni« e. Zasadil- , • zlagoma polno celih germičev raznoterdi in mnog •-barvernih rož vertnic. ki so ves ogradnik z najpii-jetnišim duhom napolnovale. V kaj pa so ji služile prezale cvetice ? N-, v • e veselje njeno je bilo. da je med radostnim pojK-vanj -m poštenih pesnic rože tergala. jih s svilenimi tračički v šopke povijala in nosila v bližnjo božjepotno cerkev, ter jih darovala brezmadežni Kraljici, to pa še posebno v Marijinem mescu za „šmarnice." Pri tem ni pozabila moliti za svoje ljub»4 starše, pa tudi zase. da bi jo mili Bog na prošnje majnikove Kraljice vodil p», taeih potih, da bi ohranila tudi lepo rožice v svojem s» r« u za sveti raj. Skrivna so božja pota. Ko je bilo njeno posestvo na dražbi prodano se novi posestnik ni pečal za cvetje in cveti»-e. dal je porovati rožnate germiče. iztrebiti vseovetiee, dal pa zasaditi vertz raznim sočivjem in enako šaro. Kako je dobro »leklico serce boMo. ko j- videla, kaj s«' godi in ni mogla nebeški Kraljici z rožicami več postreči, tega ni treba popisovati. Sej sama je bila do čistega ubožna. V tej zapuščenosti stopi neki dan s solznimi očmi pred svojo novo gospodinjo in jo lepo prosi, če bi smela tam na vertu daleč od hiše vsaditi majhen rožnat germič da bi mogla, kakor poprej, svoji nebeški Mat»*ri zopet navadni dar darovati? Brez odloga ji gospodinja v to privoli in obljubi, tla že bližnje dni hoče dati rožnati gerrnič vsaditi. deklico pa pošlje v mesto, kjer je imela opravila eeli teden. Kader se po-v- rne domu in gre drugo jutro na vert — o kolika iznenada ... Tri velike prečudno lep" rožnate steblice z naj lepšimi cvetki vuli stati v versti pred seboj. Zdi se ji. kakor bi se bile za njo povernile perve mlade leta. ko je cdrezovala razovetajoče rožice in jih nosila svoji nebeški Materi v tempelj fJ os podov. Kako je bila preserčno hvaležna svoji dobri gospodinji za toliko dobroto, kdo bo to dopovedal? Živela je ta devica na tihem popolnoma kerščansko. V prostih urah je čitala dobre katoliške knjige, pri tem pa vse dolžnosti natanko spolnovala. In ker bila dobro izšolana, je pozneje podueevala tudi otroke svojo gospodinje, in lahko si mislite, kako jih je učila cerkev ljubiti, namestnike božje spoštovati in čisto po božjih in cerkvenih zapovedih živeti. Ker jim je dopovedovala, kako tudi otrok ne sme vselej svoje volje spolnovati. ampak voljo Božjo in voljo svojih staršev, so bili otroci močno ubogljivi in pokorni do staršev, pa tudi usmiljeni do revežev in prijazni do vsacega. Bili so tudi zdravi, ker jih je deklica naučila, da niso segali po sladkarijah, ktere vel i krat. otrok».m želodec pokazijo. da vse žive dni na tem terpe in velikrat še zgodej umerjo. H kakim neumnim komedijam in šemarijam jih nikoli ni vodila, ker pravila jim je. da to so posvetne burke in neumnosti, ki človeka ne store srečnega; rada pa jih je vodila v cerkev in pravila, da je to hiša Božja, da je tam Bog Sin. Jezus Kristus v ta-bernakeljnu. in razlagala jim je podobe Matere Božje, angeljev. svetnikov in svetnic Prelepo jih je učila, kako s svetim spoštovanjem se mora v cerkvi moliti, klečati, roke sklenjene k Bogu povzdigovati. Tudi jim j»- pravila, kako je gerdo iu greh. ko s»• nekteri otroci \>rc/. spoštovanja v cerkev priderve. brez molitve okrog postopajo in kader so jim zdi. pa iz eerkve l«*tč. če je tudi sredi maše. Berž ko so mali znali brati, je skerbela. da so jim starši male bukve kupili i kakor je r. pr. v slovenskem rStezica v nebesa." v Katol bukvami po 10.) in učila jih je, kako treba sv. mašo bra^i Tudi so vsi otroci, če tudi še majhni, znali lepo moliti sv. rožni venček. še poprej pa druge male mo-litvi»-e z očenašem. češčenarnarijo. apost. vero itd. Ni dopovedati, kako je to pomagalo tudi drugim otro- čičem v tistem kraji. Vsi otroci so jo poznali in spoštovali. posebno pa odraščeni. V svojem tridesetem letu seje bila o neki priliki prehladila in zbolela, ter se ni več popolnoma ozdravila. Še v bolezni, velikrat ob palici, če je le mogla je hodila v cerkev in svoji nebeški materi Mariji vertnice nosila. Zadnje tri tedne jo je pogosto obiskoval pobožni duhovni pastir in jo še posebno pripravljal za srečno zadnjo uro. Njena dobra gospodinja ji je večkrat še na posteljo prinesla cvetkov z vertnih rož, ona pa je prosila svojega duhovnega očeta, da naj bi jih sprejeli in namesto nje Mariji jih darovali. Se ve, da to se je zgodilo prav z veseljem. Predolgo bi ulo, ko bi hotel vse popisovati, kako lepe izglede je dajala še v svoji bolezni Poslednjič je prišel »loželjeni dan. ko se je poslovila o»l tega. sveta in ga z nebeškim Jeruzalemom zamenjala. Kake tri ure. predno je ugasnila, seje sem ter tje zgubila v nezave»lnost; včasi pa je še s čisto za vednost j» iu razumljivo rekla: „Rože! Rože! Mati Božja!4 Podali soji križec, kterega je med pogledom n-»kviško s hrepenenjem poljubila. Kar nepreviioma — solnce je ravno izhajalo — se kviško vzdigne, gleda vsa začudena in izven sebe, kakor presvitljena proti odpertim vratom, naredi znamnje proti pričujočim, kakor da naj naglo gredo s poti in narede prostor, kaže tje, namigne, reče s slabim derhtečim glasom, s pobožno sklenjenimi rokami: „Oh. poglejte, poglejte tje — ljuba, sladka Mati Božja! Oh. kako mi nese lepo rožo! O sladko Marijino Serce. bo Ji moje rešenje! in — roke omagajo; oči steklene; angelski obraz obledi; še poslednji, globok zdthljej — in duša pobožne Marijine deklice je v večnosti, v družbi izvoljenih, ki spremljajo Jagnje; veseli se v nebeškem raju. Jan. Repič. Iz Bosne. (Hvala dobrotnikom. O katoliškem shodu. Posneto iz osebn. pisma.) Ne morem si kaj. da bi Vam ne sporočil naslednjega: V saboto, 10. julija, v praznik Device Marije Karmelske, sem naprosil, da bode v cerkvi sv. Jožefa tukaj ob Tih v jutro slovesna sv. maša. po maši pa litanije in molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim za mnoge milosti. pomoči in za srečno smertno uro, ter za posebno varstvo bi. Device Marije in sv. Jožefa; še posebej za Vas in vse dobrotnike te veleuboge cerkve sv. Jožefa. Zato raj Vas ponižno povabim, da se oni dan blagovolite v duhu zjediniti z nami i biti med nami zbranimi od 7. »lo s. ure v jutro v cerkvi pri službi Božji... Sedanji list ljube .Zgod. Danice," štev. 28, ima toliko zanimivega i dušo sveto ginljivega. da sem pri čitanju bil čudovito prešinjen. (Bilo je Vabilo na kat. shod itd. Vr.) Satani, vragovi in peklenščeki imeli so že tudi več „konferencij* in zborovanj, kako, na koje načine, kje. po kojih osobstvih in kateri umetnosti in pre-kanjenosti bi škodovali, nasprotovali in uničevali I. slovenski katoliški shod. Sedaj, ko je s povabilom in naznanilom spomenuti shod slovesno »»bjavljen, so tudi sami v duhovih človeških, po pomočnikih in sužnjih svojih, vedno bolj začeli rogove, kremplje, pa strupene jezike kazati v nasprotovanje vzvišenega, velepotreb-nega in prekoristnega slov. kat. shoda. In bolj ko bodo zaznali njegovo moč. korist in naslednji dobri sad. hujše in obilnejše bodo počenjali. Ravno to bode pa naznanjalo večje ali manje dobro, koristi in zmage slov kar shoda. Toliko se nadjam, da ta I. slovenski katoliški shod bode več koristil Sloveniji, kakor so do sedaj storili in koristili kat. shodi v druzih okrajinah Avstrije; to pa iz več vzrokov, tudi za to. ker v Sloveniji ta shod ni toliko prepozno, kakor so bili drugod. Bog daj vsem deležnikom živo vero. sveto ljubezen za resnico, veliko zaupanje v pomoč in milost Božjo, v varstvo in priprošnje Božje Matere, sv. Jožefa in druzih svetnikov Božjih; pa serčnost. navdušenost in iskrenost slovensko-kerščansko-katoliško! Onda jih bode Duh Božji še posebno navdal, prešinil, vsposobil in ravnal.... Bolj, ko se ta čas približuje, bolj kličimo k Gospodu, več činimo dobrih del. In tisti, ki rast daje, bode podelil vspeh, sad in blagor. Amerika. (Slov. bogoslovci v Št. Pavlu.) Fran Jager; Anton Vilm an; Milozvan Požek; Matija B i 1 ban; Anton Podgoršek. Vseh skup je tedaj pet. Le-to semenišče je osrednja bogoslovnica za der-žave: Minnesotta. Wisconsin in Dakota. Oficijelen naslov mu je: ,.Semenišče sv. Tomaža Akvinskega v Merriam-Parku. Minnesota." Merriam-Park pa, je predmestje mesta Št. Pavla. Slovani so v modroslovskem in bogoslovskem oddelku v večini; med vsemi temi je zopet največ Slovencev, ki se pripravljajo na du-hovski stan. namreč v obeh oddelkih. Modroslovci so namreč: Matija Š a v s; Anton M i k š; Iv. P i r n a t; Andrej Smrekar; Ivan Knafeljc. Razven tega pa so še tudi o klasiki, t j. gimnazijci Tudi na St. John's University je nekaj Slovencev. Med njimi: Ivan Plevnik. Razgled po svetu. V Lincu se bode obhajal od ü do 11. avgusta III. véliki katoliški shod. Reč je silo važna. Sovražni brezverci skušajo očitno in skrivaj vero in versko življenje iz vsih očitnih naprav odpraviti in zatreti. cerkev ob vso veljavo pripraviti, deržavo popolno brezvérsko vravnati itd. V ta namen delajo neprenehoma z vsimi močmi. To kažejo med drugim njih časniki, njih brezbožno in zopervérsko življenje in počenja nje. Temu se morajo katoličanje z vsimi močmi ustavljati. Zato najbolj čversti in najboljši katoliški gospodje raznih stanov vabijo katoliške može iz vseh krajev naše Avstrije h katoliškemu shodu v Line. Med govorniki bodo naj slavniši može iz Avstrije, tudi izmed naših rojakov bodeta gg: Povše, kanonik dr. Ant Jeglič iz Sarajeva in morebiti še kteri drugi. Kdor se želi tega shoda vdeležiti, n;iznani to dotičnemu odboru vsaj do 1. avg. z adreso: „An das Lobl. Local-Comité des IIí. aligem. osterr. Katholiken-tages in Linz." po vé svoje ime. napis, ali stavi kaka vprašanja Plača pa 6 gld.. kdor želi pozneje dobiti natančno sporočilo o vsih obravnavah; drugi pa samo po 2 gld. Černagcra. (Samomor n e s 1 i š a n v Č e r n a -gori.i Samomor je v Černagori veljal vselej za najbolj ostudno djanje. kar bi mogla le kaka mevža kdaj poskušati. Starci, ki imajo na herbtu že skoro celi vék. ne pomnijo ne enega samomora; sopa tudi taki, ki terdijo. da se kaj taeega nikoli ni pripetilo pri černagorskih junakih Od tod je tolmačiti razburjenost, ki se je nedavno zbudila, kakor pišejo s Cetinja 'J»j. pr. m., ko je hotel neki Lj<*zar uzeti si življenje z revolverjem. Ljezar, ranjen, je odnesen v bolnišnico, in precej ko so povedali knezu Nikicu ta poskušeni samomor, gre neutegoma k njemu v bolnišnico in ga hudo ošteje zarad tega nesramnega početja. Samomorivni ranjenec prosi odpuščanja in razodene knezu, da so ga dolgovi prignali k temu nesrečnemu koraku, pa da je dobro vedel, kako ostuden je njegov čin. Knez ves usmiljen do Ljezara zapove, da naj se iz njegove (knežje) osebne blagajnice plačajo vsi dolgovi tega revnega človeka. Dan za tem se proglasi ukaz v ime knezovo, v kterem je zaterjeno: „da vsi oni. kteri bi se lotili z lastno roko uzeti si življenje, bodo udarjeni z užigorn sramote in njih trupla bodo skozi 24 ur na očitnem prostoru obešena, ker nečastno je za vsakega Čem«» gorca. da se znebiva življenja, nad kteri m nima nihče oblasti razun Boga samega, in ktero se more edino žertvovati le na vojnem polju za hrambo domovine." To je že enkrat pošten izgled in moška beseda iz usti junaka junakov černogorskih ! Kajti, kakor se zdaj počenja, utegne kdo še doživeti, da bodo na-prednjaški liberaluhi in framasoni take nesrečne reve jeli še v „pratiko" devati. v zvezde jih že kuj«*j<»: Afrika. Evropa s svojimi misijoni v Afriki nima sreče. Povsod je dandanes vmes preveč lačne in sa-mopridne politike, ki ne išče osrečevanja narodov, ampak le sama sebe, persti in gospodovanja čez narode; ljudi in zemljo skuša zase izkoristiti. Zat<> pa blagoslova ni Strahotne so naznanila iz Ugande. kjer je katoliški cvetoči misijon do čistega razdj m in zatert. in to po Evropejcih, to po „protestanških Bu-gandih.u ktere so angleški pridigarji in angleška pr«.-testanška družba nahujskali zoper katoličane. Petdeset tisuč kristjanov je razgnanih, poinorjenih. oro-panih. veliko število katoliških žen in otruk. / sužnjost gnanih, stoljna cerkev z drugimi cerkvami, semenišče, sirotišnice itd. so požgane. vsa dežela je z romanjem razdjana. To se je zgodilo pred očmi angleškega stotnika Lugard a. kterega je angleška vlada tje poslala, da bi branil kristjane zoper mohamedane in sužnj-. lovce. Protestanški Bugandi so 24. jan. katol.čari«* ravno tega rodu napadli, vstalo je strašno klanj -, ktere.-ra konec je omenjeno razdjanje katoličanov p«, protestantih. Stotnik Lugard je zoper katoličane tnalo poprej delil nagloinorivne puške in strelivo med bu-ganške protestante, kteri so s tem toliko ložej kat«» ličane klali in motili; Katoliškim misijonarjem pa precej v začetku klanja še nekterih vojak«»v ni h«»t» I dati v hrambo, t to je storil še le. ko je bilo prep«»/.n». ter je (i misijonarjev vsled tega vjetih in zaperiu. apostoljski vikar msgr. Hirth pa se je le z velik«» pri-težnostjo otel na neki otok. potem ko se je v slabem čolnu dva tedna, skoro brez obleke in živeža, pot'kal in skrival ob obrežji. Stotnik Lugard je pa še v č storil. odstavil je po zmagi katoliškega kralja m na njegovo mesto je postavil poglavarja mahom*danskih Bugandov. ki je tudi sam inohamedan! „Vzhodnje afrikanska angleška družba" je ž - poprej katoličanom skozi 3 leta nasprotovala, jim pravice odrekovala. jih protestanškeinu nadl-gauju ;»: -puščala in očitno podpirala namene častilakomir „Katikirota." pervega protestanškega ministra, taKo pa odvračala poštene prizadevanja katonskega kralj.« Mvanga — To je le poveršen posnetek tnzna:iu P. Bressona iz Zanzibara od 22. aprila. — Drugo naznanila pri po valujejo, da Angleži zdaj n" ved«V kaj i,i p-.'~eli z Iganlo. kjer so katoliške mi-ij.»narj -dopustili p. »klati. — Tudi Francozi na ve-č.m-m obrežji niso sre«'ni proti ljudoklavskim Daho-lis*-»••••!•!. — iv-¡gi¡an -i so v d- ržavi K^ngo od sužnjo-1- v -ev hudo T"p.*ni. — Enako se go li Nemcem na š*;""i;i Kilimondšaro, kjer j=* bil bar»«n Bül< \v s svojo di"ijo »o jun. bu lo *ep»*n. okoli 20 spremljavcev i:;*i : :>;rih M. Dokler Evropejci n- bodo lepše in b«*lj r :avi'"n<' • i»*!;ili doma s pap-žem in sploh s ka-t i.-k" v» r «. j • malo noanja. da bi jim Bog na tujem da! Slag slova. ;'» ?• -i»-Iniih naznanilih d« g »d!>e še niso čisto p j^snj'Ti.'. Vs»' naznanila dozdaj s»* strinjajo v tem. d- i anglikanskega < kriv« »verskega» misij, »na plače van a ča>T.ik.*i Lu^ard in Williams sta delala čisto ne..pni vidljivo in po popr- j pr-vdarj-ni osnovi. F«*rvi angleški minister zago-ovil je os*r » preiskavo. Papež. Francija, kardinal Livigeri* * i rja jo zadostenje I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec julij 'mali strpan.) a» G 1 a v n i n a. men: Ker*'a delavcev. b) Posebni na me n i. 17. S. Alež. Venina delitev sv. spovedi. Družinski očetje in ilt 'avi. po opravkih na ptujem. Neki samostanski spovednik. iS. S. Karali. Večkratno prejemanje ss. zakramentov. Vrav-nava >ak«» težavnih žkofijskih razm»;r. N<-varna popotvanja. li«. S. VincenciJ Pavljanski Lizaristi Fsmiljenke in njih pod,»'¡a. X'->t»'Vi!ni n^preskerbljivi otroci. 20. S. Hijeroniir. Euiilljan. Genjenje in čislanje čeznatornih da« »v človeških. < btranilev veri sovražnih vradnikov. 21. S. Arbogasí. Brazilija. Spreobrnjenje ver preslepljenih pr«»s riiav'arj'-v. Ps«-ds'ojništvo zavodov. Pravočasno spisovanje oporok. 22. S. flfiagdaleiia. Duševna reva mladenk po mestih. Po-spf~¿'»'i i molitvenega apostoljstva. Spr«*ob«-injenje več zgubljenih sinov, iw i-r. bratov in sester. "M. S. Apolinar. Aírkanski m;si;«>ni. Saksonske občine na S-d!!i«»i.,ra>keni. Duhovska in deška semenišča. Dalje nasi.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospé presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na :in!ostljive pri prošnje N. Ij. (i. presv. Jezusovesra Serca sv ]■ - a. sv. Nikolaja, ss. llerma»ora in Fortunata, naših angeljev vari in vsih naših patronov. Bo» dobr»>lno odverni od naše de-že!e poboje. umor" in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-van •• in vse nečistosti. sovraštva. preklinjevanja in vse pošastne pr»»r»-h»- m veiike nesr*-v. — Nekdo se priporoma Lurdski .Materi Ho/ i m sv. A nt oir. j Fail, v dveh zadevah : zarad telesne nadlož-ii'-'i. m v dvomljivi r«-."i za priprošnjo — poni»«". Zahvala. Bila -••m v vt-iiküi zadregah. dušnih in telesnih : pa pripo-r<» i.i —mi —• Mariji m n«» v» !ik>» mi!o>t pa -••m dobi'a na priprošnjo sv. Antona Fad . -»-mi •'is!»» mislila, da je /.»• vs<» zgubljeno. Zalo Ho«; bodi reščen n hvaljen v svojih svetnikih! A. N. Listek za raznoterosti. Slavni deželni zlior je zopet letos za naše dijake na priporočilo poslanca prečast. sosp. kanonika Karola Kluna odločil 200 gld. av. v. iz deželne blagajnice. kar nam je zlasti za pretekli mesec iz zadreg.* pomagalo. Slava! Družba sv. Vinceneija obhaja v toivk lil. t. m.) praznik svojega patrona s službo Božjo v Marijan išču zjutraj ob šestih s skupnim sv. obhajilom; popoldne pa ima ravno tam predpisani občni shod o poli sedmih. Jarc. Veri i France Verlič. župnik v Stranicah, s kterim sva 1. skup potovala po sveti deželi, kakor naznanjajo, je v GraUveinu pri Gradcu nagloma umeri. Bil je nezmerno dol.ra in pohlevna duša: Bo? mu daj verni mir! Iz Občinstva je pritožba v »Slovencu.« da pervo nedeljo t. m. so v neki baraki pri delu dolenjske železnice ves ljubi dan razbijali in kovali v veliko nevoljo tamošnjih sosedov. Govor.'- pa tudi že o nesrečah, in neredih, ki so se pripetili. Naj bi se učili od postavnih Amerikancev dan Gospodov posvečevali. \ektera duhovna opravila. Sumptibus et litteris succesor. Blasnik Labaci. S poterjenjem prevzviš. knezoškolijstva ljubljanskega. Ta knjiga, ki služi i>ri deljenji ss. Zakramentov, pri ljudskih misijonih itd., je bila o svojem času že priporočena in bodi priporočena čč. gg. duhovnom. Dobiva se pri Blasnikovih dedičih. Cena 2 gld. 20 kr. Iz Skotje Loke. iFoterdih». Prejel sem po >Danici<- nabranih in le-setn doposlanih 27 »rld. za spomenik sv. Janeza Nep. Bog poverili Vam. prečastni gosp. kanonik, in tudi vsem darovalcem na priprošnjo sv. Janeza Nep. sto- in stokrat Vaš trud in lepi dar! — Bes lepa je podoba, ki kinča lepi. starodavni kapucinski most. in kar je še naj lepše, da so zdaj stroški 7:10 gld. popolnem, le po milodarih. poravnani. Ljudstvo je res še dobro. — Sliko sv. Janeza sem Vam sicer poslal, lepa je: a še mnogo !<-pše se vidi spomenik na mostu. Skofja Loka. 12. jul. 1S92. J. Tomažič. Raka. 11. julija 1SV12. «Foterdilo.i Poslanih 1:1 gld. (nekaj za cerkev, nekaj za naj veči reveže i sem prejel. Iskrena zahvala' Mislim, da izborno dobro delo stori, kdor se nas spomni. Fri sv. Duhu je nadloga res velika. Konec avgusta in začetek sept. bodo imeli pri nas tudi preč. oo. Lazaristi ljudski misijon: priporočamo se tudi v tem oziru v »memento.« Z naj odličnisim spoštovanjem. _ Peter Ogrin. župnik. Dobrotni darovi. Z: ub->:n> c,rkc nu.se škofije: Iz Strug :-$() jrld. — S Cola nad Vipavo HI gld. 10 kr. - Iz Dol 2t» gld. — Z Kamne gorice zopet 2 jrld. — Z Budanj 21 gld. — Iz Črnomlja zopet 4 gld. to kr. — Iz Sel pri Sumbreiru iS ^ld. Ho kr. — Iz Spitahča oŠ gld. ol kr. S Št. (iotarda 21 gld. 10 kr. — Z Gore II gld. — Iz Št. Janža zopet 2 gld HO kr. — Z Doline L"» gld. 50 kr. — S Polja pri Ljubljani H7 gld. — S Kamnika 2»'» gld. Ho kr. — I/. Trnovega na Notranjskem D» e : G. g. župnik. L. K. 1 »Id. —Msn. M. P. lo »ld. '/.> Marijani.«,'.-: Msr. M. P. 10 »ld. Za »li.sijoti': G. ». L. K. 1 »Id. Z.a hiši, roko*/, ¡mm-,¿nikar: Msr. M. P. 10 tld. Z'i razširjanji* --r. <•