Neža Kočnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
neza.kocnik@gmail.com
Slavistična revija 72/3 (2024): 233–254 
UDK 821.163.6-1.09Velikonja N. 
DOI 10.57589/srl.v72i3.4210 
Tip 1.01
O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega 
verza
Prispevek preučuje verz(je) pesnice, esejistke, prevajalke in aktivistke Nataše Velikonja. 
Teoretični del je namenjen prevpraševanju različnih metodoloških pristopov k obravnavi pro-
stega verza. V analizo so vključene pesmi iz zbirk Abonma (1994), Žeja (1999), Plevel (2004), 
Poljub ogledala (2007), Ostani (2014), Preveč vljudna (2017) in Prostor sred križišč (2021). 
Krajše poglavje je osredotočeno tudi na pesem v prozi – hibridno formo, ki predstavlja drugo 
temeljno izrazno sredstvo sodobne poezije.
Ključne besede: prosti verz, pesem v prozi, Nataša Velikonja, sodobna slovenska poezija, 
verzologija 
On the Verse of Nataša Velikonja: A Methodology for the Study of 
Free Verse
This article analyses the verse of the poet, essayist, translator and activist Nataša Velikonja. 
The theoretical part is devoted to a discussion of different methodological approaches to the 
treatment of free verse. The analysis includes poems from the collections Abonma (1994), Žeja 
(1999), Plevel (2004), Poljub ogledala (2007), Ostani (2014), Preveč vljudna (2017) and Prostor 
sred križišč (2021). A shorter chapter also focuses on the prose poem—hybrid form, which is 
another fundamental means of expression in contemporary poetry.
Keywords: free verse, prose poem, Nataša Velikonja, contemporary Slovenian poetry, 
verse study 
0 Uvod1
Zdi se, da je tradicionalna verzologija za celostno in znanstveno relevantno obravnavo 
sodobne, v prostem verzu2 pisane poezije v nekaterih pogledih še vedno nezadostna, 
njene metode pa tako zahtevajo vsaj smiselnejše apliciranje z ozirom na verzne speci-
fike prostega verza, nekatere pa tudi konkretno predrugačenje. Vprašanje verzološke 
metodologije ni novo, saj razvoj discipline, ki ima v središču svojega zanimanja verz, 
spremlja praktično od njenih začetkov. Dobršen del slovenskih verzoloških raziskav 
(T. Pretnar, A. Bjelčevič) metodološko sledi dolgi in plodni tradiciji statističnih metod, 
ki so se v nemški, angleški in ruski verzologiji razvijale od 60. let 19. stoletja, velja-
vo pa jim je utrdila ruska formalistična šola. Tudi dvom o ustreznosti in smiselnosti 
tovrstnih metod ni nov. Ruski literarni teoretik Boris P. Gončarov je v provokativno 
1 Hvala Branislavi Vičar, ki me je spodbudila k branju poezije Nataše Velikonja in razmisleku o verzu 
sodobne poezije. 
2 Ob terminu prosti verz se sinonimno rabi še svobodni verz; slednjega v slovenskem prostoru uporablja 
predvsem A. Bjelčevič, zato je v pričujočem prispevku uporabljen zgolj pri povzemanju njegovih obravnav. 
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september234
naslovljenem zapisu Останется ли стиховедение филологической наукой?3 (1977) 
ostro kritiziral tedaj vodilno usmeritev raziskovanja verza v Sovjetski zvezi. Prizanesel 
ni niti M. L. Gasparovu, sicer vodilni avtoriteti primerjalne verzologije, v prid svoji tezi 
pa je med drugim navajal odlomke B. Tomaševskega, ki je v delu Ritem proze (1929) 
razliko med verzom in prozo ubesedil takole (1984: 312):
Verz in proza se razlikujeta po tem, da ima verz zmeraj nesintaktična sredstva za delitev 
na zgradbene enote – verze. Ta sredstva so lahko metrum in rima in še veliko drugega, 
pomembno pa je, da je ritmična naloga, ki predestinira konstrunkcijsko členitev govora, 
neodvisna, pred govorom, in vnaprej določa njegovo zgradbo. Tukaj ritem ni dejstvo kot v 
pogovorni besedi in ne posledica kot v prozi, temveč je estetsko uzaveščena norma. 
Preučevanje verza je do prvih desetletij 20. stoletja izhajalo pretežno iz konceptov 
klasične metrike – ločevanje med dolgimi in kratkimi zlogi v grškem in latinskem 
verzu je bilo »prevedeno« v ločevanje med poudarjenimi in nepoudarjenimi, silaboto-
nična verzikifacija4 pa se je tako utemeljila na t. i. kultu stopice (prim. Kočnik 2022c), 
ki jo je povezoval s kvantitativno verzifikacijo posnemanja vredne antične poezije. 
Statistične metode so v nekem pogledu predstavljale odstop in napredek od tovrstnih 
»stopičnih« raziskav. Kot njihovega začetnika se v ruski verzologiji navadno navaja 
Andreja Belega, ki je s statistično metodo analiziral jambski tetrameter 18. in 19. sto-
letja. Metodo je izpopolnil prej omenjeni Boris Tomaševski z analizami Puškinovega 
verza, ki so postavile temelje t. i. lingvistično-statistične metode. Tomaševski je 
središče zanimanja premaknil od stopice k verzu kot temeljni enoti preučevanja, sicer 
še v smislu analize števila zlogov, položaja naglasov in mediktičnih intervalov. Roman 
Jakobson je verzne značilnosti povezal s prozodičnimi lastnostmi jezika in z delom 
О чешском стихе преимущественно в сопоставлении с русским (1923)5 utemeljil 
t. i. fonemsko metodo. Bistvo ruske (točneje sovjetske) lingvistično-statistične metode je 
njeno izhajanje iz jezikoslovnih spoznanj o glasovno-naglasnem ustroju ruskega jezika. 
Tovrstna metodologija v celostnem smislu pri nas ni doživela odmeva, najverjetneje 
zaradi reinterpretacije6 statusa vede o verzu iz primarno jezikoslovne stroke v ožje lite-
rarnovedno, pri čemer je umanjkala ključna multidisciplinarnost in nujno pozicioniranje 
verzologije med obe krovni vedi – jezikoslovje in literarno vedo (prim. Kočnik 2021). 
Statistične metode so bile uporabljene pretežno za raziskovanje odnosa med metrom 
in ritmom, za ugotavljanje konstant in dominant določenih verznih in kitičnih tipov, 
verza pa niso povezovale z glasovno-naglasnimi značilnostmi jezika na način, kot so 
to počeli ruski verzologi. Dognanja ruskih formalistov so se kljub časovni distanci 
izkazala za temeljna izhodišča nadaljnjega razmisleka o prostem verzu.
3 Ali bo stihoslovje ostalo filološka veda?
4 Ni naključje, da je posnemanje kvantitativne verzifikacije v jezikih, ki so kvantitetne opozicije bodisi 
izgubili bodisi jih ohranili v za verz nerelavantnem smislu, tako v nemškem, ruskem in tudi slovenskem verzu 
delovalo kot neke vrste katalizator silabotonične reforme. Skupni imenovalec kvantitativne in silabotonične 
verzifikacije je ravno stopica, jeziki, ki so lahko visoko poezijo razvili znotraj okvirjev silabotonije, pa so 
se tako navidez – v duhu časa – približali blišču stare grščine in latinščine.
5 O češkem verzu (predvsem v primerjavi z ruskim).
6 Gre za povsem interni razvoj stroke, ki nima veze z morebitnimi razvojnimi naglasno-glasovnimi spe-
cifikami ruščine ali slovenščine. Z verzološkega stališča sta si med verznimi sistemi slovanskih jezikov ruski 
in slovenski verz kljub največji geografski oddaljenosti najbližje, kar potrjuje tudi silabotonična reforma, do 
katere je prišlo najprej v ruskem (Lomonosov), nato v slovenskem (Zois – Vodnik; Čop – Prešeren), kasneje 
pa (delno ali v celoti) v ostalih slovanskih verznih sistemih (Kočnik 2024: 134–40).
235Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
Vrednost katerekoli verzološke teorije se pokaže šele ob poskusu njene aplikacije na 
konkretna pesniška besedila. Če je le možno, na čim več čim različnejših besedil. Poezija 
sociologinje, prevajalke, esejistke, pesnice in lezbične aktivistke Nataše Velikonja je 
za tovrstno analizo primerna iz več razlogov:
- njen dosedanji pesniški opus zaobjema obdobje dobrih 30-ih let, kar hkrati 
omogoča možnost preučevanja iz razvojne perspektive (prosti verz (kot vsak 
drug) ni enovit verzifikacijski princip in obstaja v različnih realizacijskih od-
tenkih, podobno tudi pesem v prozi) in nudi dovolj pesniškega gradiva za izpe-
ljavo relevantnih sklepov (v tistem delu verzologije, ki je zasidrana v statistič-
nih metodah, velja, da je za izpeljavo sklepov nujna zadostna količina verznega 
gradiva, zato nekaj številk za orientacijo: zbirko Abonma sestavlja 75 z rim-
skimi številkami oštevilčenih pesmi, kar je skupno pribl. 540 verzov; Poljub 
ogledala osemnajst sklopov7 v skupnem seštevku pribl. 1640 verzov, Prostor 
sredi križišč pa 7 sklopov8 oz. skupaj pribl. 870 verzov. Torej: 3 v prostem ver-
zu pisane pesniške zbirke Nataše Velikonja se da »uštevilčiti« v približno 3050 
verzov. Za primerjavo naj služi podatek, da Prešernove Poezije štejejo skupno 
približno 1170 verzov,9
- njeno ustvarjanje je živo »tukaj in zdaj« – iskanje ustreznih metodoloških pris-
topov je tako edini način, da se v verzologiji premosti opozicija med zaniman-
jem za verze, ki so z uveljavljenimi metodami obvladljivi, in za tiste, ki niso,
- preprosto že zato, ker gre za kvalitetno10 poezijo, ki si zasluži znanstveno ob-
ravnavo.11
1 Metodologija preučevanja prostega verza
1.1 Ruska formalistična šola
Jurij Tinjanov, ena izmed osrednjih osebnosti ruske formalistične šole, je v svojem 
poglavitnem delu Vprašanje pesniškega jezika (1924),12 razdeljenim na dve enoti s po-
menljivima naslovoma (Ritem kot zgradbeni dejavnik verza in Pomen verzne besede), 
prosti verz definiral takole:
Vers libre является, собственно, последовательным исполь зованием принципа 
«неразрешения динамической изготовки», проведенного на метрических единствах. 
(Тынянов 1924: 38)13
7 mašina, šolski ples, v kitovem želodcu, pravi način žalosti, štiriinštirideseti dan, beg, mislim nanjo, 
kako sva skupaj, lezbijke, poceni romani, tuje mesto, zakaj pa niste fukale z mano, rdeča pika na mojem 
čelu, stanovanje, spet na začetku, tatovi teles, svoboda, samota, poljub ogledala.
8 Zgodbe se vedno končajo, Stanje, Gledam naravnost stran, Če povežem, se izpiše laž, Prostor sred 
križišč, Vprašajo jo, kako je, V eksilu.
9 Navedeno ni kvalitativna oznaka, samo kvantitativna informacija.
10 L. 2016 je prejela Župančičevo nagrado, za zbirko Prostor sred križišč pa l. 2022 Jenkovo nagrado.
11 Mišljena je verzološka obravnava v ožjem smislu, saj je ravno ta zaenkrat v manjšini.
12 V času objave je bila ruska formalistična šola, ki je delovala v okviru skupine Opojaz (Obščestvo 
izučenija poetičeskogo jazyka), v razcvetu. 
13 Vers libre je pravzaprav logična uporaba načela »nerealizacije dinamične priprave«, uporavljenega na 
metrični enotnosti. (Tinjanov 2016: 38)
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september236
In:
Так, vers líbre, признанный «переход к прозе», есть необычайное выдвигание 
конструктивного стихового прин ципа, ибо он именно дан на чужом, не специфическом 
объекте. Будучи внесен в стиховой ряд, любой элемент трбйы оборачивается в стихе 
своей иной стороной, функ ционально выдвинутой, и этим дает сразу два момента: 
подчеркнутый момент конструкции — момент стиха — и момент деформации 
необычного объекта. (Тынянов 1924: 44)14
Za razumevanje teorije Tinjanova je nujna opredelitev nekaterih ključnih pojmov, 
ki jih uporablja:
 - oblikovno gradivo (rus. оформляемый материал): govor,15 beseda, ki kot 
jezikovni pojav obstaja kot dejstvo vsakdanjega življenja (rus. бытовой 
факт) v literaturi pa na bistveno drugačen način – kot literarno dejstvo (rus. 
литературный факт),
 - verz (rus. стих): konstrukcija, v kateri so vsi elementi v medsebojnih odnosih,16
 - konstruktivni princip (rus. конструктивный принцип): skupek elementov, ki 
imajo v literarnem delu dominantno vlogo in so povezani tako med sabo kot 
z drugimi (nedominantnimi) elementi – so torej v medsebojnem delovanju,
 - oblika literarnega dela (rus. форма литературного произведения): 
dinamično nasprotovanje med konstruktivnim principom in gradivom,17
 - enotnost literarnega dela (rus. eдинство произведения): razgrajajoča se di-
namična celovitost.18
14 Vers libre, ki ga običajno imajo za prehod k prozi, pravzaprav poudarja konstrukcijski princip stiha 
ravno s tem, da je podan na tujem, nespecifičnem objektu (Tinjanov 1970: 204).
15 V smislu sosirjanskega parole.
16 V uvodu Tinjanov zapiše: »Моему анализу в настоящей книге подлежит конкрет ное понятие 
стиха (в противоположности к понятию прозы) и особенности стихотворного (вернее, сти хового) 
языка. Эти особенности определяются на основании анализа стиха, как конструкции, в которой все 
элементы нахо дятся во взаимном соотношении. Таким образом, изуче ние элементов стиля, шедшее 
обособленно, я пытаюсь здесь поставить в связь.« (Тынянов 1924: 5–6) (»V tej knjigi analiziram kon-
kretno pojmovanje verza (v nasprotju s pojmom proze) in značilnosti pesniškega (bolje: verznega jezika). 
Te značilnosti se določajo na podlagi analize verza kot zgradbe, v katerem so vsi elementi v medsebojnem 
odnosu. Potemtakem poskušam preučevanje slogovnih elementov, ki teče ločeno, povezati s to analizo.«)
(Tynjanov 2016: 5)
17 »Ощущение формы при этом есть всегда ощущение протекания (а, стало быть, изменения) 
соотношения подчиняющего, конструктивного фактора с факторами подчиненными. В понятие 
этого про текания, этого «развертывания» вовсе не обязательно вно сить временной оттенок. 
Протекание,динамика—может быть взято само по себе, вне времени, как чистое движе ние. Искусство 
живет этим взаимодействием, этой борь бой.« (Тынянов 1924: 10) »(Enotnost dela ni zaprta simetrična 
celota, temveč razgrajujoča se dinamična celovitost; med njenimi elementi ni statične naznake soodnosnosti 
in integracije.«) (Tinjanov 2016: 10)
18 »Единство произведения не есть замкнутая симметриче ская целость, а развертывающаяся 
динамическая цело стность; между ее элементами нет статического знака равенства и сложения, но 
всегда есть динамический знак соотносительности и интеграции. (Тынянов 1924: 10) »(Občutenje 
oblike je ob tem vselej občutenje potekanja (potemtakem spreminjanja) odnosov med poudarjenim, zgrad-
benim dejavnikom in podrejenimi dejavniki. V pojem tega potekanja, tega »izgrajevanja« sploh ni treba 
vnašati časovnega odtenka. Potekanje, dinamika lahko obstaja sama na sebi, zunaj časa, kot čisto gibanje.«) 
(Tinjanov 2016: 11) 
237Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
Opozicija oblike in pomena je pri Tinjanovu zabrisana, bolje rečeno, odpravljena. 
Z besedami Borisa A. Novaka (2005: 284): »V poeziji zven besede pomeni in pomen 
zveni«.
Tinjanov (2016: 57) navaja štiri ritmične dejavnike, in sicer: 
a. dejavnik enotnosti verznega niza,
b. dejavnik njegove zbitosti,
c. dejavnik dinamizacije govornega gradiva,
d. dejavnik sukcesivnosti govornega gradiva v verzu.
Pomen ritma je dokazoval z analizo prostega verza in ritmizirane proze. Temeljno 
organizacijsko načelo proze je semantično-sintaktično, medtem ko je konstruktivni 
princip verza ritem. Lastnosti, ki verzni niz ločujejo od proznega, izhajajo iz ritmičnih 
dejavnikov:
 - enotnost verznega niza (posledica povezanosti ritmičnih in semantičnih fak-
torjev v verzu),
 - zbitost verznega niza (vezi med posameznimi verznimi členi),
 - dinamizacija govornega gradiva, ki jo omogočata večja enotnost in zbitost 
verznega niza. Dinamika gradiva in verza se ustvari z razpadanjem na enote, 
ki se dogaja v procesu razgrajevanja pesmi. Dinamizacija loči besedo v verzu 
od besede v prozi,19
 - sukcesivnost besede v verzu: beseda je ves čas izpostavljena delovanju ritmič-
nih in semantično-sintaktičnih dejavnikov; govorno gradivo v verzu pa je tako 
vzročno odvisno od ritmičnih in semantičnih zahtev.
»Vloga ritma,« zapiše Tinjanov, »se ne kaže toliko v zatemnitvi semantičnega 
momenta kolikor v močni deformaciji le tega«.20 
Tovrstno razumevanje ritma in njegove vloge kot konstitutivnega elementa verza 
je za obravnavno poezije, pisane v prostem verzu, ključno.
19 »Таким образом, динамизация речевого материала в системном стихе происходит по принципу 
выделения мелкой единицы, ди намизация его в vers libre происходит от того, что каждый ряд 
осознается мерилом (иногда с частичным вы делением мелкой метрической единицы, встречающей 
однако отпор в следующем стихе, неразлагающемся на эту еди ницу)«. (Тынянов 1924:40).
20 »Итак, конструктивная роль ритма сказывается не столько в затемнении семантического-момента, 
сколько в резкой деформации его.« (Тынянов 1924: 117)
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september238
1.2 Poljska generativistika
Dorota Urbańska, predstavnica poljske šole generativne21 metrike, v knjigi Wiersz 
wolny metodo analize prostega verza definira takole (1995: 124–5):
Podejmując próbę usystematyzowanego opisu wiersza wolnego – formy wersyfikacyjnej, 
która dominuje we współczesnej liryce, zakładamy że istnieją ogólne zasady budowy utwo-
rów kształtowanych tym typem wiersza, w przeciwnym bowiem przypadku każdy z nich 
byłby strukturalnie niepowtarzalny i wymagałby odrębnej, indywidualnej analizy. Stawi-
amy więc sobie za cel uporządkowanie określonego zbioru tekstów, co sprowadza się do 
wyróżnienia w nim podzbiorów, którym można przypisać pewien zestaw takich samych, 
powtarzających się w każdym utworze cech.22
Uporabnost generativističnega pristopa, ki je primarno usmerjen v urejanja verznih 
besedil v shematične tipologije, je za raziskovanje prostega verza vprašljiva. Izjemno 
sistematične metode prinašajo po svoje uporabno mero urejenosti in preglednosti, 
vendar to počnejo predvsem z uporabo statističnih metod. Na ta način je bil izveden 
tudi poskus uporabe temeljnih generativnometričnih teorij za analizo slovenskega 
jambskega enajsterca (prim. Kočnik 2022b).
Navedenemu lahko oporekamo tudi pri zanikanju strukturne edinstvenosti, ki za-
hteva ločeno, individualno analizo posameznega besedila – za vsa literarna dela (res 
pa za ena bolj, za druga manj) velja strukturna edinstvenost, kar pa pri prostem verzu 
eksponentno naraste. Verz definira kot dvojno členjeno besedilo (polj. tekst delimi-
towany podwójnie) – členjeno na dele, ki so si ekvivalentni, tj. ekvivalentni glede na 
neko lastnost (prim. Bjelčevič 1997/98a: 255).
Ločuje med skladenjskimi enotami nižjega (polj. jednostki składniowe niższego 
rzędu) (sintagme) in višjega reda (polj. jednostki składniowe wyższego rzędu) (stavki), 
sintagma pa je definirana nekoliko ohlapno. Skladenjske meje23 deli na krepke (polj. 
granice składniowe mocne) in šibke (polj. granice składniowe słabe), pri čemer so 
prve medstavčne ali medpovedne, druge pa znotrajstavčne. Krepke so »med besedami 
in praesentia, ki jih ne vežejo skladenjske vezi (ki ne tvorijo stavčnih fraz in med ka-
terimi ni stavčnih relacij tipa rekcija, kongruenca, adjunkcija)« (Bjelčevič 1997/98b: 
33), šibke pa »tam, kjer besede, ki so v neposrednem sosedstvu, pripadajo različnim 
21 »Generativna metrika, ki se navezuje na generativno slovnico in izhaja iz nje, razume verz kot rezultat 
pravilnega, tj. pravilom sledečega vedenja. Ena izmed osrednjih hipotez sledi misli Romana Jakobsona, po 
kateri so lastnosti in kategorije naravnih metričnih zakonitosti nujne tudi v slovničnih pravilih jezika. Z 
drugimi besedami: metrične zakonitosti že obstajajo v (nepesniškem) jeziku. V okviru generativne metrike 
sta se razvila dva pogleda na naravo metra, in sicer šablonska, ki izhaja iz zgodnejših del Morrisa Halleja in 
S. J. Keyserja (kasneje jo zagovarja tudi Fabb) ter dojema metrični vzorec kot abstraktno zaporedje položajev 
oz. kot nekakšno šablono, in ritmična teorija, ki jo zagovarjajo Paul Kiparsky, Bruce Hayes in Prince, po 
kateri pesniški meter temelji na ritmu, tj. ponavljajočem se vzorcu.« (Kočnik 2022a: 20)
22 »Pri poskusu sistematičnega opisa prostega verza – pesniške oblike, ki prevladuje v sodobni poeziji, 
predpostavljamo, da obstajajo splošna pravila za gradnjo [literarnih] del, oblikovanih v tej vrsti verza, saj 
bi bilo sicer vsako od njih strukturno edinstveno in bi zahtevalo ločeno, individualno analizo. Tako smo si 
zastavili cilj urediti določeno množico besedil, kar pomeni, da v njej ločimo podskupine, ki jim je mogoče 
pripisati določen nabor enakih, v vsakem delu ponavljajočih se značilnosti.« [prev. avtorica]
23 Podobno Gasparov in Skulačeva (1993) ločujeta med krepkimi, srednje močnimi in šibkimi skladenj-
skimi vezmi, kar tukaj puščamo ob strani.
239Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
stavčnim frazam, v primeru nezloženih (golih) stavčnih členov pa med besedami, ki 
med sabo niso povezane z ujemanjem, vezavo ali primikom« (prav tam). Za definiranje 
prostega verza so torej s stališča generativne metrike pomembne sledeče opozicije: 
prisotnost – odsotnost meje in močna – šibka narava meje.24
Tovrsten pristop omogoči naslednjo klasifikacijo tipov prostega verza (Urbańska 
1995: 131):
1. skladenjski prosti verz (polj. wiersz wolny składniowy), v katerem verzne meje 
sovpadejo s skladenjskimi, ki so bodisi meje stavkov (takrat je to stavčni prosti 
verz, polj. wiersz zdaniowy) bodisi meje sintagem (sintagmatski prosti verz, 
polj. wiersz syntagmatyczny),
2. antiskladenjski prosti verz (polj. wiersz wolny antyskładniowy), v katerem verzne 
meje ne sovpadajo s skladenjskimi, če pa že, so te zelo šibke.
1.3 Odmevi ruske in poljske verzološke šole v slovenski verzologiji
V slovenski verzologiji sta se izoblikovala dva nasprotujoča si pogleda25 na prosti 
verz, ki v resnici izhajata iz nasprotujočih si pogledov na temeljno definicijsko last-
nost verza, hkrati pa sledita drugačnim metodološkim temeljem. Boris A. Novak kot 
differentio specifico verza dojema ritem in sledi tradiciji ruskih formalistov; Aleksander 
Bjelečevič pa kot definicijsko lastnost verza dojema ekvivalentnost verznih vrstic in 
sledi tradiciji poljske generativistike. Drugi je teoretično razlago prostega verza objavil 
v na dva dela razdeljenem članku z naslovom Svobodni verz (1998). V definiciji verza 
kot bistveno lastnost izpostavi ekvivalentnost verznih vrstic, tj. »da [je] verz verzu 
enak glede na določeno lastnost« (Bjelčevič 1997/98a: 258). V prispevku izraz svo-
bodni verz uporablja »za tisti tip pesmi, ki se je oblikoval v dvajsetih in tridestih letih 
20. stoletja, v času avantgard (z nekaj predhodniki v moderni), in ga pišejo še danes« 
(Bjelčevič 1997/98a: 256). Navaja, da so te pesmi »namenjene predvsem tihemu branju 
in verjetno merijo najprej na vidni učinek« (prav tam). Ob tem je smiselno opozoriti 
tako na raziskave avtorskega branja kot posebne vrste glasnega branja poezije, »pri 
katerem avtor zapisanega besedila postane tudi avtor govorne interpretacije lastnega 
dela« (Podbevšek 2021: 373), kot na pogoste prakse javnih branj v sklopu (literarnih) 
festivalov in drugih dogodkov.26
24 »Wersyfikacyjnie istotna jest opozycja między występowaniem granicy i brakiem granicy oraz 
opozycja między granicą mocną (międzywypowiedzeniową) i granicą słabą (wewnątrzzdaniową). Te właśnie 
opozycje natury językowej stanowią podstawę reguł wersyfikacyjnych, na których oparty jest system wiersza 
wolnego.« (Urbańska 1995: 130–1)
25 Namen prispevka ni obujanje s tem vprašanjem povezane polemike, ampak s prevpraševanjem različnih 
metod na primeru poezije Nataše Velikonja ponuditi možnost (ki je, kot pove beseda sama, le ena izmed 
možnih) analize slovenskega prostega verza (in pesmi v prozi).
26 Povedne so tudi besede pesnice in esejistke Nine Dragičević: »v spoznanju, da poezija in potem branje 
poezije vsebujeta izjemen zvočni potencial, saj gre za komunikacijski stik, se nahaja izjemna sprostitev od 
neke zaključenosti, fiksiranosti, absolutnosti teksta. Tekst preneha biti na papirju, že prej ni bil zgolj tam. 
Vedno je bil proces prostorjenja.« Na spletu.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september240
Metodološko sledi Doroti Urbański in tudi on navaja tri tipe svobodnega verza, pri 
čemer »prva dva lahko ohranjata določeno ritmičnost s pomočjo paralelizmov, tretji 
pa je neritmični« (Bjelčevič 1997/98: prav tam): 
1. stavčni, kjer so verzne meje na mejah stavkov,
2. sintagmatski, kjer so verzne meje na mejah sintagem, 
3. antiskladenjski, kjer so verzne meje znotraj sintagem. 
Na podlagi vzpostavljenega teoretičnega modela analizira verze Ervina Fritza, 
Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna, pri čemer je Fritzova Poetika primer stavčnega 
svobodnega verza, Zajčev Tvoj glas sintagmatskega, Šalamunova pesem Zakaj sem 
fašist pa antiskladenjskega svobodnega verza (Bjelčevič 1997/98b: 30–1):
stavčni svobodni verz sintagmatski svobodni verz antiskladenjski svobodni verz
Rima ni vse.
Poezija ni vse.
Razglasi o mobilizaciji so 
brez rim,
nagla sodišča ne izrekajo 
sodb v žlahtni besedi.
Kaj naj bi rime v veliki 
nesreči in bedi?
Kam z rimami, kadar gori 
Rim?
Sam Jezus je v čisti prozi 
izustil:
»Moj Bog, zakaj si me 
zapustil?«
(Ervin Fritz: Poetika)
Tvoj glas bo samoten 
kakor polnočni čas, ko 
zadrhtijo trave  
v temnem vetru 
Temna polnoč 
glas mrtvih bo lovil 
s koščenimi rokami tvoj 
hrepeneči klic. [...] 
(Dane Zaje: Tvoj glas)
Dovolj mi je socialne mimikrije. Edino
pobijanje ljudi je resnična akcija,
napeta, razburljiva, fantastična. Sliši,
vidi, voha, čuti in tipa se cvrčeče meso.
Blažena vojna. Edino mati, ki ji s
škornjem stopiš na sinčkovo lobanjo res
zatuli v pristni bolečini in se ti ni
treba bati, da blefira. Največja resnica
pa je največji vir estetskega užitka,
največja informacija je pobiti in [...]
(Šalamun: Zakaj sem fašist)
Z opredelitvami in razvrstitvami izbranih pesmi v tipe se lahko sicer strinjamo – pri 
Fritzu se verzne meje ujemajo s stavčnimi, pri Zajcu s sintagmatskimi, pri Šalamunu 
pa so verzne meje tam, kjer skladenjskih bodisi ni bodisi so zelo šibke. Težko pa se je 
strinjati, da je primer antiskladenjskega svobodnega verza neritmičen. Če ne ob tihem, 
pa nedvomno ob glasnem branju ritmičnost pesmi(m) nikakor ne umanjka.
Kljub sistematičnosti tipologije je smiselnost takšnega početja v primeru poezije 
katere druge sodobne pesnice ali pesnika vprašljiva. Verz omenjenih pesnikov se 
bistveno razlikuje od verza pesnice, ki je v središču te razprave, med njimi pa je tudi 
kar nekaj časovne razlike, zato je zadržek o uporabnosti iste metodologije na mestu 
tudi s tega stališča.
241Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
Za ponazoritev so navedene tri pesmi Nataše Velikonja, ki se povedno izmikajo 
ravrstitvi v katerikoli zgoraj navedeni (pod)tip.
V prvi (iz zbirke Abonma, str. 10) bi narava enjambementov 3 verze uvrstila v 
antiskladenjski tip, 4 v stavčnega, 5 pa v sintagmatskega:
IV.
drugače je, prav dosledna sem v tem. o ljudeh, 
ki jih poznam, razmišljam na način, ki me spominja 
na mere fotografije. in prav tako tudi sanjam. 
hitro in doživljajoče. nato se prebudim in se 
z golim telesom zlepim ob to, drugo telo. včasih 
jo gledam. gledam jo zdaj, ko leži s svojimi 
divjimi lasmi, ujetimi v modro sponko in v vso to 
skalnato razklanost. gledam telo ali nek obstoj, 
čisto takšen, čisto določen obrazec vedenja. 
pravzaprav jo gledam kar ves čas. in kako je 
lahko človek popolnoma in ves nor samo zaradi 
padca neenakomerno dolgih las po površini tal.
(Abonma 10)
sintagmatski
sintagmatski
stavčni 
antiskladenjski
antiskladenjski
sintagmatski
sintagmatski
stavčni
stavčni
antiskladenjski
sintagmatski
stavčni
V pesmi samo ljudje (Ostani, str. 27) se 6 verzov uvršča v antiskladenjski tip, prav 
tako po 6 pa še v stavčnega in sintagmatskega:
samo ljudje
skratka, ona je vsepovsod naokrog. res ima 
potrebo po druženju. ampak to so samo ljudje. 
morda se hoče pogovarjati kaj drugega. saj je 
fino polagat kante pred vrata, rabutat grozdje. 
ampak na koncu dneva so to samo ljudje. a ko 
igram violino, reče, sem v krogu same sebe. igranje  
violine ni medij, ampak ustvarjanje njenega 
prostora. ni razloga, da bi k poslušanju spustila
ljudi. res ni razstavni eksponat. in koncerti se 
ji ne zdijo nek blazen dosežek, do njih nima
nobenega odosa. ima pa močan odnos do
svojega perfektnega vibrata. v klubih bi, recimo, 
poslušala mendelssohna, paganinija, misli, 
da tudi čajkovskega. razstavni eksponat pa ni. 
vprašam jo, kaj pa je tvoj medij, reče, za začetek 
govorim manj.
antiskladenjski
stavčni
antiskladenjski
stavčni 
antiskladenjski
antiskladenjski
sintagmatski
sintagmatski
antiskladenjski
sintagmatski
sintagmatski
sintagmatski
sintagmatski
stavčni
antiskladenjski
stavčni
V prvi kitici pesmi mislim nanjo, kako sva skupaj (Poljub ogledala, str. 59) 5 verzov 
nakazuje stavčni tip, po 2 pa antiskladenjskega in sintagmatskega:
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september242
mislim nanjo, kako sva skupaj
pogrešam jo za umret. odštevam 
torke. odštevam sleherni dan. 
poslušam baglionija. zamišljam si 
one zimske dni. tako sama sem. 
kdo ve, kaj počne na hvaru. v 
petek sem dobila njeno pismo, 
tisočkrat sem ga že prebrala, 
prinesla sem ga v ljubljano. do 
njenih stvari se obnašam kot do svetinj. 
sintagmatski
stavčni
sintagmatski
stavčni
antiskladenjski
stavčni
stavčni
antiskladenjski
stavčni
Zgornje pesmi ne dopuščajo enoznačne uvrstitve v enega izmed podtipov genera-
tivistične delitve. Teoretično se ponuja možnost delne uvrstitve z dodatno opombo o 
odstopanjih, torej na podoben način, kot se razlaga npr. (ne)realizacija iktov v silabo-
toničnem verzu:
Ta klasifikacija predstavlja model svobodnega verza. V realizaciji vsakega od teh treh tipov 
SV pa prihaja do odstopanj od modela (tako kot v vseh verznih sistemih), tako da se npr. v 
stavčnem verzu vse verzne meje ne ujemajo s stavčnimi ipd. Tudi za SV namreč velja opo-
zicija model — realizacija. (Bjelčevič 1997/98b: 31)
Vendar: Prosti verz nima modela, od katerega bi se dalo odstopati, zato bi ga 
bilo krivično iskati. Prosti verz je realizacija, ki ni v nikakršni opoziciji. In to naj bo 
izhodiščna točka.
***
Boris A. Novak v razpravi Prosti verz, ki ga ni, a lepo zveni poudari, da je za prosti 
verz značilno
radikalno spremenjeno razmerje med obliko in pesniškim besedilom: v nasprotju s tradi-
cionalnimi pesniškimi oblikami, zgrajenih na vnarej danih metričnih pravilih, prosti verz 
omogoča in zahteva enkratno obliko za sleherno pesem v prostem verzu. V tradicionalnih 
oblikah se mora sintaksa podrejati metričnim omejitvam – v prostem verzu pa sama sintaksa 
prevzame ritmično vlogo. (Novak 2022a: 97)
Zagovarja stališče,27 da je ritem tudi v prostem verzu temeljna definicijska značil-
nost, opozarja pa, da ta 
ne temelji več na pravilnih metričnih shemah, temveč na živem utripu besednega ritma in na 
sintaktičnih paralelizmih; zvočnost pa ni več zgrajena na končnih (zunanjih) rimah, temveč 
na bolj diskretnem zvenu številnih aliteracij, asonanc, notranjih rim in drugih ponavljajočih 
se zvočnih vzorcev. (Novak 2022: 98)
Tradicionalni verz, urejen po strogih metričnih načelih, skladnji ne dopušča veliko 
svoboščin. 
27 To je tudi stališče avtorice prispevka.
243Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
Pomembnejša za njegovo ureditev sta glasoslovje in naglasoslovje, skladnja pa 
predvsem s stališča besednega reda. Z rahljanjem metričnih strogosti pa se vpliv sklad-
nje na ritem verza povečuje, skladnja pa, kar na več mestih izpostavlja tudi Novak, v 
prostem verzu postane ritmotvorna.
Če je prosti verz osvobojen metrične »vezanosti besed«, ni osvobojen ritma. Če je prosti verz 
osvobojen tradicionalne evfonije rim, ni osvobojen drugih postopkov, ki zvišujejo zvočnost 
pesniškega govora. Če je prosti verz osvobojen nujnosti podrejanja sintakse metrično-ritmič-
nim omejitvam, ni osvobojen sintaktičnega členjenja govora, ki v moderni poeziji prevzame 
izrazito ritmotvorno vlogo. (Novak 1997: 216–7)
Že v Po-etiki forme (1997: 242) je oblikoval t. i. pravilo o obratni sorazmernosti 
ritmotvorne moči metra in sintakse: 
Večja ko je metrična organiziranost, manjši je vpliv sintakse na ritem (kar se v tradicinalni 
vezani besedi kaže kot podrejanje sintakse metričnim omejitvam); z razpadom metrično ve-
zanega verza pa se vpliv sintaktičnih struktur na ritem verza bistveno poveča.
Stalnica v razvoju verza je iskanje novih umetniških izrazov, ki bi s svojo inova-
tivno močjo lahko nadomestili poprej ravno tako močne, na kritični točki obstoja pa 
oslabele,28 včasih celo izpraznjene prvine pesniškega jezika. Spodletel poskus analize 
poezije Nataše Velikonja na podlagi predstavljenega modela je pokazal, da je treba 
k tovrstnim verzom pristopati drugače. Drugačen pristop pa pogosto (in to ni nujno 
slabo) pomeni tudi vpeljavo novih terminov.
Novak o prostem verzu, ki nima tako močne »artilerije pesniških sredstev« kot verz 
drugih verzifikacijskih tipov, ki mu skladnja ponuja trdno ogrodje; simetričnost kitične 
členitve, evfoničnost, zunanja znamenja metrično pravilnega ritma pa jasno opozarjajo, 
da gre za jezik s posebnim statusom – pesniški jezik, zapiše takole (2022a: 104):
Prosti verz tako močnega orožja nima, zato je neprimerno bolj odvisen – usodno odvisen! – 
od energetskega naboja, ki ga izžareva. Z energijo prosti verz stoji in pade.
Z nezavedanjem in neupoštevanjem te specifike prostega verza pa pade verzolog.
V izogib očitkom o neznanstvenosti Novakovega termina energetski naboj je na 
tem mestu smiselno navesti Lotmanove besede: energija stiha je »strukturna nape-
tost«, »aktivna tendenca k trčenju, konfliktu, boju različnih konstrukcijskih principov« 
(Lotman 1976: 256).
Novak poudarja, da »Pri prostem verzu torej ne gre za odsotnost forme, za amorf-
nost, ampak za drugačno razmerje med formo in konkretnim besedilom: v nasprotju s 
pesniškimi oblikami vezane besede, kjer je treba upoštevati vnaprej določena pravila, 
zapovedi in prepovedi, mora pesnik iznajti enkratno obliko za vsako pesem v pros-
tem verzu posebej.« – Podobno lahko razlagamo misel Tinjanova, da je prosti verz 
28 Mnenje, da ob plodnem razvoju prostega verza ni več žlahtne na nacionalno pomembnih metrih 
temelječe poezije, je napačno, z njim povezan strah pa odveč. Silabotonični verzi se še vedno pišejo in se 
bodo pisali. Navidezna tekmovalnost med določenimi tipi verzifikacij se ne rodi iz poezije, ampak iz strahu 
tistih, ki se z njo ukvarjajo.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september244
»spremenljiva«29 oblika. Prosti verz je torej »na poseben način strukturirana jezikovna 
enota, ki ima svojo lastno ritmično napetost in svoj lastni intonacijski lok« (Novak 
2022b: 310).
Grafična členitev v prostem verzu ima drugačno naravo kot v drugih verzifikacijskih 
principih in je pravzaprav temeljna pri oblikovanju pesniškega sporočila. Sredstvo, ki je 
v središču ritmičnega ustroja prostega verza, je enjambement, vendar zaradi drugačnega 
delovanja kot v drugih verzifikacijskih principih zahteva tudi drugačno razumevanje. 
Slednje je izrazito očitno tudi v primeru pesmi v prozi.
Stroga ločnica med v prostem verzu pisano pesmijo in pesmijo v prozi je brez dilem 
možna samo na teoretični ravni. Zbirka Žeja Nataše Velikonja vključuje tako pesmi v 
prozi kot pesmi, pisane v prostem verzu – na nek način torej združuje oba principa. A 
med njima, čeprav imata vsak svoje specifike, ni ostrih mejá, ampak skoraj organsko 
prehajanje:
II.
brez oddiha nekaj veva, vsaka zase. zdaj je moja,
zdaj ne, daje razgled in pozabi nanj. Le od časa 
do časa nalašč tihotapi. Padla sem skoznjo: vem,
kaj bo.
(Velikonja 1999: 9)
III.
moje oči imajo neskončno videnj in vsa zapovrstjo
se motijo, zlomljen objektiv slika tuje dialoge.
in vendar je jutro zelo lepo: zjutraj si zelo lepa.
vsa magija ima zjutraj izvire, besede sanjajo drugačne
drugače, vsepovsod, kjer jih pišem.
(Velikonja 1999: 11)
X.
zebe me in okno imam na stežaj odprto in radiator
zaprt in nekaj bi jedla in nekam bi šla in počela
druge stvari in menda imam glavo kot tisti leseni 
pivniki, a vsega tega ne bi vedela, če bi bila tu.
kakšni so aksiomi, po katerih imaš nekoga rad.
(Velikonja 1999: 24)
XI.
ti njeni lasje nori
vedno samo za čop iz odej in rjuh
ravno toliko da pomisliš
kje se nadaljuje
(Velikonja 1999: 26)
29 »Таким образом, vers libre является как бы «переменной» метрической формой«. (Tinjanov 1924: 31)
245Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
2 Pesem v prozi
Francoski simbolizem je poleg prostega verza dokončno uveljavil tudi pesem v 
prozi – hibridno obliko z dvojno naravo.30 Za »izumitelja« pesmi v prozi velja Aloysius 
Bertrand, ki je l. 1836 objavil pesniško zbirko Gaspard de la Nuit, ki je neposredno 
vplivala na Baudelaira (Novak 2022b: 264). Novak izpostavlja visoko ritmiziranost 
stavka in poudarja, da »po uvedbi pesmi v prozi ni več mogoče zatrjevati, da je bistvo 
poezije – verz«.31
Izrazito ritmiziran jezik je grafično razprostrt v prozne vrstice; osnovna ritmična 
enota pa je torej, v prozni maniri, stavek. Kot neke vrste definicijo bi lahko razlagali 
Baudelairove besede v uvodu v pesniško zbirko Male pesmi v prozi/Pariški spleen32 
(1967: 31–2):
Kdo izmed nas še ni v ambicioznih dnevih sanjal o čudežu poetične proze, ki bi bila muzi-
kalna, brez ritma in brez rime, dovolj gibka in dovolj odsekana, da bi se lahko prilagajala 
liričnim gibanjem duše, valovanjem sanjarij in sunkom zavesti?33 (podčrtala avtorica)
Pesniško zbirko Nataše Velikonja Preveč vljudna sestavlja ena sama poved, ki se 
po 45 straneh, na katerih je med štiri in sedem vrstic, konča z vprašajem. Pesmi v prozi, 
skladno z definicijo, tudi pri njej grafično tečejo kot proza, a v omenjeni zbirki se na 
koncu strani vendarle prelomijo. Tovrstno formalno delovanje spominja na enjambe-
ment, vendar se od njega tudi bistveno ločuje: ne gre za verzni prestop, ampak obrat 
strani, ki bi ga lahko poimenovali tudi nadenjambement. Vprašanje je, kaj je vzgib, 
impulz, sprožitelj za tovrsten obrat, prehod na novo stran. 
Opaziti je, da so prve besede na posamezni strani pogosto vezniki – najpogostejši 
med njimi vezalni in, preostali so protivni toda, a, pojasnjevalni torej, kajti, vezalni 
pa, dopustni četudi in predmetni da.
Očitno ravno vezniki najbolje izžarevajo Baudelairove sunke zavesti, ki jih lahko 
tako razumemo tudi kot osrednje gibalo pesmi v prozi. Seveda pa tudi tukaj velja, da 
ena definicija pač ne ustreza vsem primerom. Že pesmi v zbirki Plevel (2004) imajo 
drugačen naboj, a nič manj sunkovit:
po tem ko, sem vso noč in pravzaprav ves teden imela napade panike. Zdaj se počutim 
svobodno, svobodno pred iluzijami, ki sem jih imela ta leta, da obstajajo združena fronta, 
solidarnost, prihodnost ali širši krog podpornih prijateljev. veljam samo toliko, kolikor bo 
nekdo pritisnil svoje ustnice na moj trebuh.
dovolj mi je simbolov dvajsetega stoletja, iluzornih krepitev duha, upanja, da je mogoče biti 
mlad, da je mogoče sanjariti, kreirati. imam omejen besedni zaklad in manjka mi cel kup 
30 Nasprotojoča si mnenja o statusu te forme tukaj puščamo ob strani. 
31 Premik od stopice k verzu (Tomaševski) torej ne zadostuje več.
32 Naslova Petits poèmes en prose in Le spleen de Paris se nanašata na isto pesniško zbirko, njene iz-
daje pa Baudelaire ni dočakal. Ker je pesmi objavljal revijalno pod tema dvema naslovoma, sta v rabi oba 
(Novak 2022b: 265).
33 fr. soubresauts de la conscience.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september246
črnih besed. imam same svetle besede, ki niso ustrezne. ves čas pišem, da bi nekaj sporočila. 
imeti rad je lepo. ker ti je všeč, kako pleše maja, ker ti je salome lepa, reče, ko jo vprašam, 
zakaj me ima rada. vse ostalo je mrzel, moker dan v tem zabitem kokošjem zloveščem mes-
tu. morda je to center mesta. postajava malo paranoični in opaziva vsako policijsko kiblo, 
sediva v kavarni evropa, gledava skozi okno in praviva, glej, spet!
Tudi pesmi v prozi imajo, tako kot druge verzne in kitične oblike, različne pojavne 
odtenke. A podobno kot pri prostem verzu jih ne moremo razlagati kot realizacije iste 
oblike z določeno mero odstopanja, ampak kot individualno pesemsko uresničitev 
verzne oblike. In ravno to najtesneje druži obe temeljni izrazni sredstvi moderne (in/
ali sodobne) poezije: prosti verz in pesem v prozi.
3 Evfonija
Tradicionala verzologija se je razvijala v tesni povezavi s fonetiko in akcentologijo. 
Analize zvočnosti prostega verza se je treba lotiti z zavedanjem, da ritmotvorno vlogo 
v prostem verzu prevzame sintaksa. Evfonija (blagoglasnost) je (bila) v literarni vedi 
navadno osnovana na jezikovnem občutku posameznega raziskovalca. V 70. letih 20. 
stoletja je Gabriel Altmann ponudil možnost objektivnejše dolčitve evfonije, in sicer 
v obliki algoritma. 
Sledeč Altmannu, je evfonija estetsko relevatna ponovitev fonemov v verzni vrstici. 
Izhaja iz odklona (deviacije) od razporeditve fonemov v običajni, nepesniški rabi jezika. 
Altmannov algoritem se izvrši za vsako verzno vrstico posebej. Na podlagi frekvence se 
za vsako ponovitev fonema v posamezni vrstici izračuna verjetnost, tj. verjetnost, da se 
bo dani fonem pojavil x-krat ali večkrat. Evfonični koeficient ε je razlika med stopnjo 
značilnosti (0,05) in verjetnostjo ponovitve določenega fonema. Evfonični koeficient 
celotne vrstice (e) se izračuna kot povprečna vrednost evfoničnih koeficientov vseh 
ustreznih ponovitev, evfonični koeficient celotne pesmi (E) pa kot povprečna vrednost 
evfoničnih koeficientov posameznih vrstic. Plecháč in Říha Altmannov algoritem pri-
lagodita tako, da evfonični koeficient verzne vrstice ni srednja vrednost koeficientov 
ustreznih ponovitev, temveč njihov seštevek (povzeto po Plecháč, Říha 2014: 194–5):
Evfonični koeficient verzne vrstice:
Evfonični koeficient celotne pesmi (modifikacija Plecháča in Říhe):
Poskus uporabe algoritma na nekaj pesmih Nataše Velikonja je prinesel naslednje 
rezultate:34
34 Zahvala gre Petru Plecháču, ki je te analize izvedel.
vrstice ni srednja vrednost koeficientov ustreznih ponovitev, temveč njihov seštevek (povzeto 
po Plecháč, Říha 2014: 194–5): 
 
Evfonični koeficient verzne vrstice: 
e =∑εi
k
i=1
 
 
Evf nični koeficient celotne pesmi (modifikaci  lecháča in Říhe): 
E = 1n∑ej
n
j=1
 
 
Poskus uporabe algoritma na nekaj pesmih Nataše Velikonja je prinesel naslednji rezultate:34 
 
Besedilo pesmi Fonetična transkribcija  
vpraša me, kako sem,  
da sem žalostna, ji rečem, 
da bi morala imeti okrog srca zidarske odre,  
vpraša me, kaj je bilo,  
rečem ji, da saj ve, vse to, 
da nočem z razumevanjem blažiti,  
kar mi razumevanje zavrača, 
razbijati zidov, ostajati v ruševinah, 
da nočem več pisati o preteklosti,  
da je predolga in prestara, v njej je gneča,  
in jaz v njej sem kot berač, prosim za drobiž,  
kot razočaranje se preteklost vame rine,  
kot slepec sem in še brez tipal,  
kot nevednost sem, 
še ljudi ne prepoznam v njej nič več. 
uprˈaːʃa mˈeː kaˈkoː səm 
dˈaː səm ˈʒaːlɔstna jˈiː rˈɛːt_ʃm 
dˈaː bˈiː ˈmoːrala imˈeːti ɔˈkroːk sˈərt_sa zidˈaːrskɛ ˈoːdrɛ  
uprˈaːʃa mˈɛː kˈaːj jɛ biˈloː 
rˈɛːt_ʃm jˈiː dˈaː sˈaːj ʋˈeː usˈɛː tˈoː 
dˈaː nˈoːt_ʃɛm zrazuˈmeːʋanjɛm blaʒˈiːti 
kˈaːr mˈiː razuˈmeːʋanjɛ zaʋrˈaːt_ʃa  
razˈbiːjati zˈiːdɔwɔˈstaːjati uruʃɛʋˈiːnax 
dˈaː nˈoːt_ʃɛm ʋˈɛːt_ʃ pisˈaːti ɔ prɛˈtɛːklɔsti 
dˈaː jɛ prɛˈdoːwɡa ˈiːn prɛstˈaːra unjˈɛːj jɛ ɡnˈeːt_ʃa 
ˈiːn jˈaːs unjˈɛːj səm kˈɔːt bɛrˈaːt_ʃ prˈoːsim za drˈɔːbiʃ 
kˈɔːt razɔˈt_ʃaːranjɛ sˈɛː prɛtˈɛːklɔst ʋˈaːmɛ rˈiːnɛ 
kˈɔːt slˈeːpɛt_s səm ˈiːn ʃˈɛ brˈɛːs tipˈaːl 
kˈɔːt nɛʋˈeːdnɔst səm 
ʃˈɛ ljˈuːdi nˈɛː prɛpɔˈznam unjˈɛːj nˈiːt_ʃ ʋˈɛːt_ʃ 
 
 
r: 2,25 
 
 
 
a: 3,06 
 
 
ɛ: 1,33 
 
ɛ: 4,16 
 
 
ɛ:3.78 
E: 0,9727166145662149   
včeraj mi je ves večer popravljala rdeč šal,  
še tik preden je šla skozi svoj haustor,  
kot da lovi trenutek,  
ali odloži trenutek, 
ali razbremeni trenutek, 
ali se kadarkoli premisli,  
ali kot da ni nič,  
kot da je mimogrede 
me poljubi in gre skozi haustor. 
uˈt_ʃeːraj mˈiː jɛ ʋəs ʋɛt_ʃˈeːr pɔˈpraːwljala ərˈdɛt_ʃ ʃˈaːl 
ʃˈɛ tˈiːk prˈeːdən jɛ ʃlˈaː skˈoːzi sʋˈoːj xˈaːwstɔr 
kˈɔːt dˈaː lɔˈʋiː trɛnˈuːtək 
ˈaːli ɔdlˈoːʒi trɛnˈuːtək 
ˈaːli razbrɛmɛˈniː trɛnˈuːtək 
ˈaːli sˈɛː kadarkˈoːli prɛmˈiːsli  
ˈaːli kˈɔːt dˈaː nˈiː nˈiːt_ʃ 
kˈɔːd dˈaː jɛ mimɔɡrɛˈdeː 
mˈɛː pɔljˈuːbi ˈiːn ɡrˈeː skˈoːzi xˈaːwstɔr 
t_ʃ: 3,27 
 
t: 1,1 
 
 
l: 1,32 
 
d: 3,87 
E: 1,062231040773984   
povem ji, da jo ljubim  
drugače kot doslej ostale, 
pɔˈʋeːm jˈiː dˈaː jˈɔː ljˈuːbim  
druɡˈaːt_ʃɛ kˈɔːd dɔˈslɛːj ɔstˈaːlɛ 
j: 0,97 
d: 1,74 
34 Zahvala gre Petru Plecháču, ki je te analize izvedel.
vrstice ni srednja vrednost koeficientov ustreznih ponovitev, temveč njihov seštevek (povzeto 
po Plecháč, Říha 2014: 194–5): 
 
Evfonični koefici nt verzne vrstice: 
e = εi
k
i=1
 
 
Evfonični koeficient celotne pesmi (modifikacija Plecháča in Říhe): 
E = 1n ej
n
j=1
 
 
Poskus uporabe algoritma na nekaj pesmih Nataše Velikonja je prinesel naslednji rezultate:34 
 
Besedilo pesmi Fonetična transkribcija  
vpraša me, kako sem,  
da sem žalostna, ji rečem, 
da bi morala imeti okrog srca zidarske odre,  
vpraša me, kaj je bilo,  
rečem ji, da saj ve, vse to, 
da nočem z razumevanjem blažiti,  
kar mi razumevanje zavrača, 
razbijati zidov, ostajati v ruševinah, 
da nočem več pisati o preteklosti,  
da je predolga in prestara, v njej je gneča,  
in jaz v njej sem kot berač, prosim za drobiž,  
kot razočaranje se preteklost vame rine,  
kot slepec sem in še brez tipal,  
kot nevednost sem, 
še ljudi ne prepoznam v njej nič več. 
uprˈaːʃa mˈeː kaˈkoː səm 
dˈaː səm ˈʒaːlɔstna jˈiː rˈɛːt_ʃm 
dˈaː bˈiː ˈmoːrala imˈeːti ɔˈkroːk sˈərt_sa zidˈaːrskɛ ˈoːdrɛ  
uprˈaːʃa mˈɛː kˈaːj jɛ biˈloː 
rˈɛːt_ʃm jˈiː dˈaː sˈaːj ʋˈeː usˈɛː tˈoː 
dˈaː nˈoːt_ʃɛm zrazuˈmeːʋanjɛm blaʒˈiːti 
kˈaːr mˈiː razuˈmeːʋanjɛ zaʋrˈaːt_ʃa  
razˈbiːjati zˈiːdɔwɔˈstaːjati uruʃɛʋˈiːnax 
dˈaː nˈoːt_ʃɛm ʋˈɛːt_ʃ pisˈaːti ɔ prɛˈtɛːklɔsti 
dˈaː jɛ prɛˈdoːwɡa ˈiːn prɛstˈaːra unjˈɛːj jɛ ɡnˈeːt_ʃa 
ˈiːn jˈaːs unjˈɛːj səm kˈɔːt bɛrˈaːt_ʃ prˈoːsim za drˈɔːbiʃ 
kˈɔːt razɔˈt_ʃaːranjɛ sˈɛː prɛtˈɛːklɔst ʋˈaːmɛ rˈiːnɛ 
kˈɔːt slˈeːpɛt_s səm ˈiːn ʃˈɛ brˈɛːs tipˈaːl 
kˈɔːt nɛʋˈeːdnɔst səm 
ʃˈɛ ljˈuːdi nˈɛː prɛpɔˈznam unjˈɛːj nˈiːt_ʃ ʋˈɛːt_ʃ 
 
 
r: 2,25 
 
 
 
a: 3,06 
 
 
ɛ: 1,33 
 
ɛ: 4,16 
 
 
ɛ:3.78 
E: 0,9727166145662149   
včeraj mi je ves večer popravljala rdeč šal,  
še tik preden je šla skozi svoj haustor,  
kot da lovi trenutek,  
ali odloži trenutek, 
ali razbremeni trenutek, 
ali se kadarkoli premisli,  
ali kot da ni nič,  
kot da je mimogrede 
me poljubi in gre skozi haustor. 
uˈt_ʃeːraj mˈiː jɛ ʋəs ʋɛt_ʃˈeːr pɔˈpraːwljala ərˈdɛt_ʃ ʃˈaːl 
ʃˈɛ tˈiːk prˈeːdən jɛ ʃlˈaː skˈoːzi sʋˈoːj xˈaːwstɔr 
kˈɔːt dˈaː lɔˈʋiː trɛnˈuːtək 
ˈaːli ɔdlˈoːʒi trɛnˈuːtək 
ˈaːli razbrɛmɛˈniː trɛnˈuːtək 
ˈaːli sˈɛː kadarkˈoːli prɛmˈiːsli  
ˈaːli kˈɔːt dˈaː nˈiː nˈiːt_ʃ 
kˈɔːd dˈaː jɛ mimɔɡrɛˈdeː 
mˈɛː pɔljˈuːbi ˈiːn ɡrˈeː skˈoːzi xˈaːwstɔr 
t_ʃ: 3,27 
 
t: 1,1 
 
 
l: 1,32 
 
d: 3,87 
E: 1,062231040773984   
povem ji, da jo ljubim  
drugače kot doslej ostale, 
pɔˈʋeːm jˈiː dˈaː jˈɔː ljˈuːbim  
druɡˈaːt_ʃɛ kˈɔːd dɔˈslɛːj ɔstˈaːlɛ 
j: 0,97 
d: 1,74 
34 Zahvala gre Petru Plecháču, ki je te analize izvedel.
247Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
B
es
ed
ilo
 p
es
m
i
Fo
ne
tič
na
 tr
an
sk
ri
pc
ija
vp
ra
ša
 m
e,
 k
ak
o 
se
m
, 
da
 se
m
 ž
al
os
tn
a,
 ji
 re
če
m
,
da
 b
i m
or
al
a 
im
et
i o
kr
og
 sr
ca
 z
id
ar
sk
e 
od
re
, 
vp
ra
ša
 m
e,
 k
aj
 je
 b
ilo
, 
re
če
m
 ji
, d
a 
sa
j v
e,
 v
se
 to
,
da
 n
oč
em
 z
 ra
zu
m
ev
an
je
m
 b
la
ži
ti,
 
ka
r m
i r
az
um
ev
an
je
 z
av
ra
ča
,
ra
zb
ija
ti 
zi
do
v,
 o
st
aj
at
i v
 ru
še
vi
na
h,
da
 n
oč
em
 v
eč
 p
is
at
i o
 p
re
te
kl
os
ti,
 
da
 je
 p
re
do
lg
a 
in
 p
re
st
ar
a,
 v
 n
je
j j
e 
gn
eč
a,
 
in
 ja
z 
v 
nj
ej
 se
m
 k
ot
 b
er
ač
, p
ro
si
m
 z
a 
dr
ob
iž
, 
ko
t r
az
oč
ar
an
je
 se
 p
re
te
kl
os
t v
am
e 
rin
e,
 
ko
t s
le
pe
c 
se
m
 in
 še
 b
re
z 
tip
al
, 
ko
t n
ev
ed
no
st
 se
m
,
še
 lj
ud
i n
e p
re
po
zn
am
 v
 n
je
j n
ič
 v
eč
.
up
rˈa
ːʃa
 m
ˈeː
 k
aˈk
oː
 sə
m
dˈ
aː
 sə
m
 ˈʒ
aː
lɔ
st
na
 jˈ
iː 
rˈɛ
ːt_
ʃm
dˈ
aː
 b
ˈiː
 ˈm
oː
ra
la
 im
ˈeː
ti 
ɔˈk
ro
ːk
 sˈ
ər
t_
sa
 z
id
ˈaː
rs
kɛ
 ˈo
ːd
rɛ
 
up
rˈa
ːʃa
 m
ˈɛː
 k
ˈaː
j j
ɛ 
bi
ˈlo
ː
rˈɛ
ːt_
ʃm
 jˈ
iː 
dˈ
aː
 sˈ
aː
j ʋ
ˈeː
 u
sˈɛ
ː t
ˈo
ː
dˈ
aː
 n
ˈo
ːt_
ʃɛ
m
 z
ra
zu
ˈm
eː
ʋa
nj
ɛm
 b
la
ʒˈi
ːti
kˈ
aː
r m
ˈiː
 ra
zu
ˈm
eː
ʋa
nj
ɛ 
za
ʋr
ˈa
ːt_
ʃa
 
ra
zˈb
iːj
at
i z
ˈiː
dɔ
w
ɔˈs
ta
ːja
ti 
ur
uʃ
ɛʋ
ˈiː
na
x
dˈ
aː
 n
ˈo
ːt_
ʃɛ
m
 ʋ
ˈɛː
t_
ʃ p
is
ˈaː
ti 
ɔ 
pr
ɛˈt
ɛː
kl
ɔs
ti
dˈ
aː
 jɛ
 p
rɛ
ˈd
oː
w
ɡa
 ˈi
ːn
 p
rɛ
st
ˈaː
ra
 u
nj
ˈɛː
j j
ɛ 
ɡn
ˈeː
t_
ʃa
ˈiː
n 
jˈa
ːs 
un
jˈɛ
ːj 
sə
m
 k
ˈɔː
t b
ɛr
ˈaː
t_
ʃ p
rˈo
ːsi
m
 z
a 
dr
ˈɔː
bi
ʃ
kˈ
ɔː
t r
az
ɔˈt
_ʃ
aː
ra
nj
ɛ 
sˈɛ
ː p
rɛ
tˈɛ
ːk
lɔ
st
 ʋ
ˈaː
m
ɛ 
rˈi
ːn
ɛ
kˈ
ɔː
t s
lˈe
ːp
ɛt
_s
 sə
m
 ˈi
ːn
 ʃˈ
ɛ 
br
ˈɛː
s t
ip
ˈaː
l
kˈ
ɔː
t n
ɛʋ
ˈeː
dn
ɔs
t s
əm
ʃˈɛ
 lj
ˈu
ːd
i n
ˈɛː
 p
rɛ
pɔ
ˈzn
am
 u
nj
ˈɛː
j n
ˈiː
t_
ʃ ʋ
ˈɛː
t_
ʃ
r:
 2
,2
5
a:
 3
,0
6
ɛ:
 1
,3
3
ɛ:
 4
,1
6
ɛ:
3.
78
E
: 0
,9
72
71
66
14
56
62
14
9
vč
er
aj
 m
i j
e 
ve
s v
eč
er
 p
op
ra
vl
ja
la
 rd
eč
 ša
l, 
še
 ti
k 
pr
ed
en
 je
 šl
a 
sk
oz
i s
vo
j h
au
st
or
, 
ko
t d
a 
lo
vi
 tr
en
ut
ek
, 
al
i o
dl
ož
i t
re
nu
te
k,
al
i r
az
br
em
en
i t
re
nu
te
k,
al
i s
e 
ka
da
rk
ol
i p
re
m
is
li,
 
al
i k
ot
 d
a 
ni
 n
ič
, 
ko
t d
a 
je
 m
im
og
re
de
m
e 
po
lju
bi
 in
 g
re
 sk
oz
i h
au
st
or
.
uˈ
t_
ʃe
ːra
j m
ˈiː
 jɛ
 ʋ
əs
 ʋ
ɛt
_ʃ
ˈeː
r p
ɔˈp
ra
ːw
lja
la
 ə
rˈd
ɛt
_ʃ
 ʃˈ
aː
l
ʃˈɛ
 tˈ
iːk
 p
rˈe
ːd
ən
 jɛ
 ʃl
ˈaː
 sk
ˈo
ːz
i s
ʋˈ
oː
j x
ˈaː
w
st
ɔr
kˈ
ɔː
t d
ˈaː
 lɔ
ˈʋ
iː 
tr
ɛn
ˈu
ːtə
k
ˈaː
li 
ɔd
lˈo
ːʒ
i t
rɛ
nˈ
uː
tə
k
ˈaː
li 
ra
zb
rɛ
m
ɛˈn
iː 
trɛ
nˈ
uː
tə
k
ˈaː
li 
sˈɛ
ː k
ad
ar
kˈ
oː
li 
pr
ɛm
ˈiː
sl
i 
ˈaː
li 
kˈ
ɔː
t d
ˈaː
 n
ˈiː
 n
ˈiː
t_
ʃ
kˈ
ɔː
d 
dˈ
aː
 jɛ
 m
im
ɔɡ
rɛ
ˈd
eː
m
ˈɛː
 p
ɔl
jˈu
ːb
i ˈ
iːn
 ɡ
rˈe
ː s
kˈ
oː
zi
 x
ˈaː
w
st
ɔr
t_
ʃ: 
3,
27
t: 
1,
1
l: 
1,
32
d:
 3
,8
7
E
: 1
,0
62
23
10
40
77
39
84
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september248
po
ve
m
 ji
, d
a 
jo
 lj
ub
im
 
dr
ug
ač
e 
ko
t d
os
le
j o
st
al
e,
ko
t d
a n
ič 
ni
 p
re
d 
m
en
oj
, k
er
 n
ič 
ni
 p
re
d 
m
en
oi
, j
o 
liu
bi
m
, 
ko
t p
re
d 
sm
rtj
o 
bi
 b
ila
, k
er
 se
m
 p
re
d 
sm
rtj
o,
 jo
 
lju
bi
m
, 
ko
t b
i b
ila
 ž
e 
on
kr
aj
, k
er
 se
m
 o
nk
ra
j, 
jo
 lj
ub
im
, 
lju
bi
m
 jo
 k
ot
 d
a 
je
 n
em
og
oč
e 
bi
ti 
sp
et
 z
 n
jo
, 
ko
t d
a 
se
m
 o
nk
ra
i i
n 
kl
ju
bu
je
m
 sl
ov
es
u,
da
 je
 lj
ub
ez
en
 k
lju
bo
va
nj
e,
da
 k
lju
bo
va
nj
e 
ni
 o
sa
m
a,
da
 lj
ub
ez
en
 n
i o
sa
m
a,
 
lju
be
ze
n 
ni
 o
sa
m
a.
pɔ
ˈʋ
eː
m
 jˈ
iː 
dˈ
aː
 jˈ
ɔː
 lj
ˈu
ːb
im
 
dr
uɡ
ˈaː
t_
ʃɛ
 k
ˈɔː
d 
dɔ
ˈsl
ɛː
j ɔ
st
ˈaː
lɛ
kˈɔ
ːd
 d
ˈaː
 n
ˈiːt
_ʃ
 n
ˈiː 
pr
ˈɛː
t m
ɛn
ˈoː
j k
ˈɛr
 n
ˈiːt
_ʃ
 n
ˈiː 
pr
ˈɛː
t m
ɛn
ˈoː
j j
ˈɔː
 lj
ˈuː
bi
m
kˈ
ɔː
t p
rˈɛ
ːt 
sm
ˈər
tjɔ
 b
ˈiː
 b
iˈl
aː
 k
ˈɛr
 sə
m
 p
rˈɛ
ːt 
sm
ˈər
tjɔ
 jˈ
ɔː
 lj
ˈu
ːb
im
kˈ
ɔː
d 
bˈ
iː 
bi
ˈla
ː ʒ
ˈeː
 ˈo
ːŋ
kr
aj
 k
ˈɛr
 sə
m
 ˈo
ːŋ
kr
aj
 jˈ
ɔː
 lj
ˈu
ːb
im
ljˈ
uː
bi
m
 jˈ
ɔː
 k
ˈɔː
d 
dˈ
aː
 jɛ
 n
ɛm
ɔɡ
ˈo
ːt_
ʃɛ
 b
ˈiː
ti 
sp
ˈeː
t z
nj
ˈo
ː
kˈ
ɔː
d 
dˈ
aː
 sə
m
 ˈo
ːŋ
kr
aj
 ˈi
ːn
 k
lju
bˈ
uː
jɛ
m
 sl
ɔʋ
ˈeː
su
dˈ
aː
 jɛ
 lj
ub
ˈeː
zə
n 
kl
ju
bɔ
ʋˈ
aː
nj
ɛ
dˈ
aː
 k
lju
bɔ
ʋˈ
aː
nj
ɛ 
nˈ
iː 
ɔs
ˈaː
m
a
dˈ
aː
 lj
ub
ˈeː
zə
n 
nˈ
iː 
ɔs
ˈaː
m
a
lju
bˈ
eː
zə
n 
nˈ
iː 
ɔs
ˈaː
m
a
j: 
0,
97
d:
 1
,7
4
ə:
 4
,6
2
b:
 1
,1
9
u:
 1
,6
7
j: 
2,
85
E
: 1
,1
85
58
59
33
72
56
89
3
na
pi
sa
ti 
lju
be
ze
ns
ko
 z
go
db
o
br
ez
 k
liš
ej
ev
, b
re
z 
ba
na
ln
os
ti,
op
is
at
i l
ju
bl
je
no
 o
se
bo
br
ez
 g
lo
bo
ki
h 
be
se
d,
 m
is
tif
ik
ac
ij,
s k
at
er
im
i s
ta
ln
o 
le
ze
m
o 
ne
ka
m
 st
ra
n,
ne
 p
is
at
i o
 sa
m
ot
i, 
o 
od
da
lje
no
st
i, 
o 
dv
om
ih
,
pi
sa
ti 
o 
že
lji
 p
ol
ju
bi
ti
in
 p
ol
ju
bi
ti,
pi
sa
ti 
o 
po
lju
bu
, k
i n
i d
rv
en
je
 d
ej
an
j,
pi
sa
ti 
o 
po
lju
bu
, k
i j
e 
sp
oj
,
pi
sa
ti 
o 
že
lji
 ž
iv
et
i v
 to
va
riš
tv
u 
lju
be
zn
i
in
 ž
iv
et
i v
 to
va
riš
tv
u 
lju
be
zn
i,
ne
 p
is
at
i o
 sa
m
ot
ah
, o
dd
al
je
no
st
ih
, d
vo
m
ih
,
pi
sa
ti 
o 
lju
be
zn
i.
na
ˈp
iːs
at
i l
ju
ˈb
eː
zɛ
ns
kɔ
 z
ɡˈo
ːd
bɔ
br
ˈɛː
s k
liʃ
ˈɛː
jɛ
w
 b
rˈɛ
ːz
 b
aˈn
aː
ln
ɔs
ti
ɔˈp
iːs
at
i l
ju
ˈb
ljɛ
ːn
ɔ 
ɔˈs
eː
bɔ
 
br
ˈɛː
z 
ɡl
ɔˈb
ɔː
ki
h 
bɛ
ˈse
ːt 
m
is
tif
ik
ˈaː
t_
si
j 
s k
aˈt
eː
rim
i ˈ
st
aː
ln
ɔ 
ˈle
ːz
ɛm
ɔ 
ˈn
eː
ka
m
 ˈs
tra
ːn
nˈ
ɛː
 p
is
ˈaː
ti 
ɔ 
sa
m
ˈɔː
tiɔ
 ɔ
dˈ
da
ːlj
ɛn
ɔs
tiɔ
 d
ʋˈ
oː
m
ih
pi
sˈa
ːti
 ɔ
 ʒ
ˈɛː
ʎi
 p
ɔl
ju
bˈ
iːt
i 
ˈiː
n 
pɔ
lju
bˈ
iːt
i
pi
sˈa
ːti
 ɔ
 p
ɔl
jˈu
ːb
u 
kˈ
iː 
nˈ
iː 
də
rʋ
ˈɛː
nj
ɛ 
dˈ
ɛː
ja
ɲ
pi
sˈa
ːti
 ɔ
 p
ɔl
jˈu
ːb
u 
kˈ
iː 
jɛ
 sp
ˈɔː
j
pi
sˈa
ːti
 ɔ
 ʒ
ˈɛː
ʎi
 ʒ
iʋ
ˈeː
ti 
ut
ɔˈʋ
aː
riʃ
tʋ
u 
lju
bˈ
eː
zn
i
ˈiː
n 
ʒi
ʋˈ
eː
ti 
ut
ɔˈʋ
aː
riʃ
tʋ
u 
lju
bˈ
eː
zn
i
nˈ
ɛː
 p
is
ˈaː
ti 
ɔ 
sa
m
ˈɔː
ta
xɔ
dˈ
da
ːlj
ɛn
ɔs
tih
 d
ʋˈ
oː
m
ih
pi
sˈa
ːti
 ɔ
 lj
ub
ˈeː
zn
i
b:
 3
,3
1 
/ ɛ
: 
2,
26
ɔ:
 0
,7
b:
 3
,0
2
ɔ:
 2
,4
1
i: 
1,
13
p:
 2
,3
1
i: 
0,
38
u:
 1
,6
7/
ʋ:
 2
,1
4
E
: 1
,3
80
85
85
19
71
19
61
8
249Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
vr
ač
av
a 
se
 p
o 
pl
oš
ča
di
, p
ra
zn
i i
n 
ši
ro
ki
, 
ki
 n
e 
zd
i s
e 
ko
t o
be
t p
ro
st
os
ti,
 
ki
 je
 k
ot
 iz
pr
az
nj
en
a 
pr
et
ek
lo
st
,
ko
 m
e 
ta
 p
re
te
kl
os
t v
ež
e,
 
ko
 n
ik
je
r n
ik
og
ar
 n
i i
n 
ni
če
sa
r, 
ko
 ji
 g
ov
or
im
 o
 o
dh
od
ih
,
o 
za
kl
ju
čk
ih
 in
 ra
zh
od
ih
,
m
i o
na
 re
če
:
čl
ov
ek
 se
 d
el
i, 
se
 lo
či
, 
še
le
 ta
kr
at
 n
as
ta
ne
, 
pr
ed
 te
m
 n
i n
ič
ʋr
ˈaː
t_
ʃa
ʋa
 sˈ
ɛː
 p
ˈɔː
 p
lɔ
ʃt_
ʃˈa
ːd
i p
rˈa
ːz
ni
 ˈi
ːn
 ʃi
rˈɔ
ːk
i 
kˈ
iː 
nˈ
ɛː
 z
dˈ
iː 
sˈɛ
ː k
ˈɔː
t ɔ
bˈ
ɛt
 p
rɔ
st
ˈo
ːst
i 
kˈ
iː 
jɛ
 k
ˈɔː
t i
sp
rˈa
ːz
nj
ɛn
a 
pr
ɛt
ˈɛː
kl
ɔs
t
kˈ
ɔː
 m
ˈɛː
 tˈ
aː
 p
rɛ
tˈɛ
ːk
lɔ
st
 ʋ
ˈeː
ʒɛ
kˈ
ɔː
 n
ik
ˈje
ːr 
ni
kˈ
oː
ɡa
r n
ˈiː
 ˈi
ːn
 n
it_
ʃˈe
ːsa
r
kˈ
ɔː
 jˈ
iː 
ɡɔ
ʋɔ
ˈri
ːm
 ɔ
 ɔ
tx
ˈo
ːd
ih
ɔ 
za
kl
jˈu
ːt_
ʃk
ih
 ˈi
ːn
 ra
sx
ˈo
ːd
ih
m
ˈiː
 ˈɔ
ːn
a 
rˈɛ
ːt_
ʃɛ
t_
ʃlˈ
ɔː
ʋɛ
k 
sˈɛ
ː d
ɛˈl
iː 
sˈɛ
ː l
ˈo
ːt_
ʃi
ʃɛ
ˈlɛ
ː t
ak
rˈa
ːt 
na
st
ˈaː
nɛ
pr
ˈɛː
t t
ˈeː
m
 n
ˈiː
 n
ˈiː
t_
ʃ
ʃ: 
0,
29
t: 
2,
37
ɛ:
 0
,9
4
ɛ:
 3
,2
9
n:
 3
,4
6
ɔ:
 4
,5
4
l: 
2,
79
 / 
ɛ:
 3
,2
9
t: 
1,
1
E
: 2
,0
06
03
42
11
41
76
45
3
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september250
Pesmi so razvrščene po višini evfoničnega koeficienta (naraščajoče). Za orientacijo 
naj služi primerjava z delovnimi rezultati analize, izvedene na verznem korpusu, ki je 
bil ustvarjen v sklopu projekta PoeTree (<https://versologie.cz/poetree/index>) (prim. 
Plecháč et al. 2024):
1. evfonični koeficient prve pesmi je – približno tak kot pri Šalamunovi Marburški 
katedrali (blizu je tudi Kosovelov Kons IV);
2. evfonični koeficient druge pesmi – približno tak kot pri Kajuhovi Španiji (blizu 
je tudi njegova pesem V nočeh pred vstajenjem);
3. evfonični koeficient tretje pesmi – približno tak kot pri Menartovem Qroukisu 
(blizu je tudi Gregorčičeva V pepelnični noči);
4. evfonični koeficient četrte pesmi – približno tak kot pri Prešernovem sonetu V 
spomin Matije Čopa (blizu je tudi Prešernova Pevcu);
5. evfonični koeficient pête pesmi – približno kot pri Murnovi Med vrbami, oj, 
tečeš (blizu pa je tudi Prešernova gazela Žalostna komu neznana je resnica, de 
jo ljubim).
Graf 1: Evfonični koeficient pesmi.
ʋrˈaːt_ʃaʋa sˈɛː pˈɔː plɔʃt_ʃˈaːdi prˈaːzni ˈiːn ʃirˈɔːki 
kˈiː nˈɛː zdˈiː sˈɛː kˈɔːt ɔbˈɛt prɔstˈoːsti 
kˈiː jɛ kˈɔːt isprˈaːznjɛna prɛtˈɛːklɔst
kˈɔː mˈɛː tˈaː prɛtˈɛːklɔst ʋˈeːʒɛ
kˈɔː nikˈjeːr nikˈoːɡar nˈiː ˈiːn nit_ʃˈeːsar
kˈɔː jˈiː ɡɔʋɔˈriːm ɔ ɔtxˈoːdih
ɔ zakljˈuːt_ʃkih ˈiːn rasxˈoːdih
mˈiː ˈɔːna rˈɛːt_ʃɛ
t_ʃlˈɔːʋɛk sˈɛː dɛˈliː sˈɛː lˈoːt_ʃi
ʃɛˈlɛː takrˈaːt nastˈaːnɛ
prˈɛːt tˈeːm nˈiː nˈiːt_ʃ
3. evfonični koeficient tretje pesmi – približno tak kot pri Menartovem Qroukisu (blizu je 
tudi Gregorčičeva V pepelnični noči); 
4. evfonič i k efici nt četrte p smi – približno tak kot pri Prešernovem sonetu V spomin 
Matije Čopa (blizu je tudi Prešernova Pevcu); 
5. evfonični koeficient pête pesmi – približno kot pri Murnovi Med vrbami, oj, tečeš (blizu 
pa je tudi Prešernova ga ela Žalostna komu neznana je resnica, de jo ljubim). 
 
Graf 1: Evfonični koeficient pesmi 
 
 
 
 
 
 
 
ʋrˈaːt_ʃaʋa sˈɛː pˈɔː plɔʃt_ʃˈaːdi prˈaːzni ˈiːn ʃirˈɔːki  
kˈiː nˈɛː zdˈiː sˈɛː kˈɔːt ɔbˈɛt prɔstˈoːsti  
kˈiː jɛ kˈɔːt isprˈaːznjɛna prɛtˈɛːklɔst 
kˈɔː mˈɛː tˈaː prɛtˈɛːklɔst ʋˈeːʒɛ 
kˈɔː nikˈjeːr nikˈoːɡar nˈiː ˈiːn nit_ʃˈeːsar 
kˈɔː jˈiː ɡɔʋɔˈriːm ɔ ɔtxˈoːdih 
ɔ zakljˈuːt_ʃkih ˈiːn rasxˈoːdih 
mˈiː ˈɔːna rˈɛːt_ʃɛ 
t_ʃlˈɔːʋɛk sˈɛː dɛˈliː sˈɛː lˈoːt_ʃi 
ʃɛˈlɛː takrˈaːt nastˈaːnɛ 
prˈɛːt tˈeːm nˈiː nˈiːt_ʃ
 
Zapisano dokazuje, da poezija v prostem verzu ni nič manj blagoglasna kot katera 
druga, in izpostavlja nujnost preučevanja sodobne poezije tudi s stališča evfoničnosti oz. 
zvočne urejenosti. Evfonija je v prostem verzu dosežena drugače kot v verzu drugih 
verzifikacijs i  princip v. Rima, ki predstavlja glavno evfonično sredstvo tradicionalne 
poezije, tako rekoč omejuje princip evfonije, kot deluje v prostem verz. Ali drugače: Na tak 
način, kot se evfonija dosega v prostem verzu, se v rimani poeziji ne (more). Tako sodobna 
poezija omogoča tudi nov pogled na evfonijo, ki tako ni več odvisna od rime in drugih 
ritmotvornih postopkov tradicionalne poezije.  
 
4 Za sklep: prostoverzje Nataše Velikonja 
 
Poezija Nataše Velikonja, pisana v prostem verzu in v formi pesmi v prozi, v vsaki 
pesniški zbirki prinaša formalne posebnosti, ki se jih ne da obravnavati drugače kot 
individualno, torej vsako pesem zase kot svojevrstno pojavnost.  
0
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
4
4.5
5
1 (ʃ) 2 (t) 3 (ɛ) 4 (ɛ) 5 (n) 6 (ɔ) 7 8 9 (ɛ) (l) 10 (t) 11
Evfonični koeficient pesmi
251Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
Zapisano dokazuje, da poezija v prostem verzu ni nič manj blagoglasna kot katera 
druga, in izpostavlja nujnost preučevanja sodobne poezije tudi s stališča evfoničnosti 
oz. zvočne urejenosti. Evfonija je v prostem verzu dosežena drugače kot v verzu drugih 
verzifikacijskih principov. Rima, ki predstavlja glavno evfonično sredstvo tradicionalne 
poezije, tako rekoč omejuje princip evfonije, kot deluje v prostem verzu. Ali drugače: 
na tak način, kot se evfonija dosega v prostem verzu, se v rimani poeziji ne (more). 
Tako sodobna poezija omogoča tudi nov pogled na evfonijo, ki tako ni več odvisna od 
rime in drugih ritmotvornih postopkov tradicionalne poezije. 
4 Za sklep: prostoverzje Nataše Velikonja
Poezija Nataše Velikonja, pisana v prostem verzu in formi pesmi v prozi, v vsaki 
pesniški zbirki prinaša formalne posebnosti, ki se jih ne da obravnavati drugače kot 
individualno, torej vsako pesem zase kot svojevrstno pojavnost. 
Prvi tovrstni poskus analize evfoničnosti je osvetlil nujnost premisleka in rekon-
tekstualizacije še tako zgodovinsko obteženih literarnovednih pojmov, kot je npr. 
evfonija. Visok evfonični koeficient pa ne sme biti razumljen kot nadomestek drugih 
ritmotvornih sestavin – prosti verz je ritmično močan. Izredno močan. Vlogo evfonije 
se bo docela dalo razumeti šele ob rezultatih natančne primerjalnozgodovinske analize, 
ki je v tem prispevku samo nakazana in tako ostaja zapisana v dolg.
Ena izmed dilem in hkrati razlogov za nasprotujoče si poglede je tudi vprašanje 
pojmovanja pesmi v prozi kot verz. A bolj kot teoretično razhajanje je zanimivo konkre-
tno opazovanje tega fenomena v poeziji Nataše Velikonja. Za zbirko Preveč vljudna 
ne najdem ustreznejšega izraza kot prostoverzje, ki je zaenkrat na ravni priložnostne 
skovanke – prost kot 'tak, ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja', verzje pa s pripono 
-je tvorjen nomen collectivum, ki v sebi skriva pomena 'več' in 'kar je temu podobno'.
Morda se definiciji, da je osrednja enota pesmi v prozi sunek zavesti, temeljno gibalo 
prostega verza pa energetski naboj, ki ga pesem izžareva, slišita docela neznanstveno 
in na prvi pogled ne prinašata ničesar uporabnega za nadaljnje preučevanje sodobnega 
verza in pesmi v prozi. A zdi se, da sta do njih manj krivični kot definicije drugih pris-
topov. In to je hkrati tudi odgovor na vprašanje, kako preučevati prosti verz in pesmi 
v prozi – tako, da jim ne delamo krivice.
Viri in literatura
Nataša Velikonja, 1994: Abonma. Ljubljana: Škuc.
Nataša Velikonja, 1999: Žeja. Ljubljana: Škuc.
Nataša Velikonja, 2004: Plevel. Ljubljana: Škuc.
Nataša Velikonja, 2007: Poljub ogledala. Ljubljana: Škuc.
Nataša Velikonja, 2014: Ostani. Ljubljana: Škuc.
Nataša Velikonja, 2018: Preveč vljudna. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije.
Slavistična revija, letnik 72/2024, št. 3, julij–september252
Nataša Velikonja, 2021: Prostor sred križišč. Ljubljana: Škuc.
Charles Baudelaire, 1976: Petits poèmes en prose (Le spleen de Paris). Pariz: 
Garnier-Flammarion.
Aleksander Bjelčevič, 1998–1999: Svobodni verz I: Svobodni verz ni niti iregularni 
silabotonični, niti naglasni verz. Jezik in slovstvo 43/6. 255–68.
Aleksander Bjelčevič, 1998–1999: Svobodni verz II: Lastnosti sistema. Jezik in slov-
stvo 44/1–2. 29–44.
Aleksander Bjelčevič, 2014: Verz in proza, vmes pa nič. Jezik in slovstvo 59/2–3. 139–44.
Nina Dragičević, Helena Zemljič, 2021: Poezija, ki ne pripoveduje, ampak vzpostavlja. 
Intervju. Na spletu.
Mihail L. GasparoV, Tatjana V. Skulačeva, 1993: Ritm i sintaksis v svobodnom stihe. 
Očerki istorii jazyka russkoj poezii XX. veka. Moskva: Nauka.
Neža kočnik, 2021: Primerjalna verzologija med jezikoslovjem in literarno vedo. 
Mejniki in prelomnice v slovanskih jezikih in literaturah. Ur. Neža Kočnik, Lucija 
Mandić, Rok Mrvič. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 225–36.
Neža kočnik, 2022a: Generativna metrika in slovenski verz: Diplomsko delo. Ljubljana.
Neža kočnik, 2022b: Generativna metrika in slovenski verz. Philological studies 20/2. 
45–68. Na spletu.
Neža kočnik, 2022c: Izhodišča silabotonične verzifikacije: Diplomsko delo. Ljubljana.
Neža kočnik, 2024: Verzološka misel v korespondencah slovenskih intelektualk in 
intelektualcev 18., 19. in 20. stoletja. Dialog med središči in obrobji v slovanskih 
jezikih in literaturah. Ur. Neža Kočnik, Lucija Mandić, Rok Mrvič. Ljubljana: 
Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 133–42.
Leon kojen, 1996: Studije o srpskom stihu. Sremski Karlovci, Novi Sad: Izdavačka 
knjižarnica Zorana Stojanovića (Biblioteka Theoria, 36).
Zoran kraVar, 1992: Prolegomena teoriji slobodnoga stiha. Umjetnost riječi 36/3. 203–18.
Jurij lotman, 1976: Struktura umetničkog teksta. Beograd: Nolit.
Boris A. noVak, 1997: Oblike srca: Pesmarica pesniških oblik. Ljubljana: Modrijan.
Boris A. noVak, 2005: Zven in pomen: Študije o slovenskem pesniškem jeziku. Ljubljana: 
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete).
Boris A. noVak, 2007: Pogledi na francoski simbolizem. Ljubljana: Študentska založba 
(Scripta).
Boris A. noVak, 2008: Ocvirkova teorija verza ali Kje so časi, ko se je literarna zgo-
dovina prevažala s črnim mercedesom? Primerjalna književnost v 20. stoletju in 
Anton Ocvirk. Ur. Darko Dolinar, Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 
SAZU (Studia litteraria). 173–81.
Boris A. noVak, 2011: Salto immortale: študije o prevajanju poezije. Ljubljana: Društvo 
slovenskih književnih prevajalcev in Znanstvenoraziskovalni inštitut Slovenske 
akademije znanosti in umetnosti (Studia translatoria, 3).
Boris A. noVak, 2016, 2017: Oblike duha: zakladnica pesniških oblik. Ljubljana: 
Mladinska knjiga.
Boris A. noVak, 2022a: Prosti verz, ki ga ni, a lepo zveni. Slavistična revija 70/2. 97–112.
Boris A. noVak, 2022b: Spomin jezika, jezik spomina: študije o pesniškem jeziku. 
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
253Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: K metodologiji preučevanja prostega verza
Petr Plecháč, Jakub Říha, 2014: Measuring Euphony. Methodology and Practices of 
Russian Formalism. 194–9.
Katarina podBeVšek, 2021: Avtorsko branje poezije. Slovenska poezija. Ur. Darja 
Pavlič. Ljubljana: Znanstvena založba (Obdobja, 40). 373–80.
Boris tomašeVski, 1984: Ritem proze. Ruski formalisti: izbor teoretičnih besedil. Ur. 
Drago Bajt, Aleksander Skaza, prev. Drago Bajt. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Юрий Тынянов, 1924: Проблема стихотворного языкa. Ленинград: Academia.
[Jurij tinjanoV, 1924: Problema stihotvornogo jazyka. Leningrad: Academia.]
Jurij tinjanoV, 2016: Vprašanje pesniškega jezika. Prev. Drago Bajt. Ljubljana: Studia 
humanitatis.
Dorota urBaňSka, 1995: Wiersz wolny. Proba charakterystyki sistemowej. Varšava: 
Instytut badan literackich.
PoeTree = P. Plecháč, R. kolár, S. CinkoVá, A. Šeļa, M. de sisto, L. nuGues, 
T. Haider, N. kočnik, B. naGy, É. delente, R. renault, K. BoBenHausen, B. 
HammeriCH, A. mittmann, G. palkó, P. HorVátH, B. naVarro Colorado, P. ruiz 
FaBo, H. Bermúdez saBel, K. korčagin, V. plunGjan, D. Sičinava, 2023: PoeTree. 
Poetry Treebanks in Czech, English, French, German, Hungarian, Italian, Portuguese, 
Russian, Slovenian, and Spanish (0.0.2) [Data set]. Zenodo.
Plecháč et al., 2024 = P. Plecháč, S. CinkoVá, R. kolár, A. Šeļa, M. de sisto, L. 
nuGues, T. Haider, N. kočnik, 2024: PoeTree: Poetry Treebanks in Czech, English, 
French, German, Hungarian, Italian, Portuguese, Russian, Slovenian and Spanish. 
Research Data Journal for the Humanities and Social Sciences. Na spletu.
summary
The fundamental means of expression in modern poetry are free verse and prose poems. 
The starting point for a reflection on their characteristics is the work of the Russian formalists, 
in particular Yuri Tinyanov. The Polish generative metric approached free verse differently 
and denied rhythm a constitutive role; however, throughout the history of poetry, and thus 
also in free verse (and in a slightly different way in prose poems), rhythm appears as the 
differentia specifica of verse. Poetry by Nataša Velikonja comprises a large number of prose 
poems and free verse poems, which offers an ideal opportunity for this kind of research. The 
necessity of rethinking verse approaches, which must address free verse differently, taking 
into account its specificities, is also confirmed when attempting a verse analysis of her poetry. 
The fundamental guideline for the study of free verse (and also of prose poems) is a fact that 
has been similarly formulated by both the Russian formalist Boris Tinjanov and the Slovenian 
comparative versologist Boris A. Novak: these are individual poetic realisations, and each poem 
is a form in its own right. The analysis of the euphony of the selected examples has shown that 
poetry written in free verse is no less euphonic than any other, which should provide a starting 
point for further reflections on contemporary poetry also from the point of view of euphonic 
specifics. The core entity of the prose poem is the Baudelairean soubresauts de la conscience, 
and the fundamental driving force of free verse is the energetic charge that the poem radiates.