016. ätev. Poštnina plains v gotopici. Oefije, četrtek 13. oktobra 1927. Leto IX. Ichsltt v torek, detrtek In •oboto. Stane mesečno Din T— za Inozemstvo Din 20*—. Poumecna fttevllka I fcm. Račon poštno-čekovnega zavoda Štev. 10.666. WM ^^h ^^H^^r «flv jj^^^^B^ HB^^ ^^B^^ WKKKU I^^^^B Oretfnlštv» in «pravnitthMM Cetje Strossmayerjeya uHca 1 pritličje. Rokopisov ne vračama Oglasl p* teriffa. Telefon Int itev. 65. Pozor na nemškutarijo! V Gelju, 12. oktobra, lineli sino letos žal že večkrat pri- liko opozoriti natše obJasti hi diruge inerodaijne činitelje na politiicne ma,- hinaeije spodnjesta-jerske nemiškutar rije, ki jo savorizi'ra; sedanji notranje- in menda tudi ziinanijepotitični kurz. Ta družba od Boga. zaip.usceiii.li in vseh posteniih ljtudi zaniceva/nih renegatov, garnirauia z redkim.i pristniimi Neinci, skuša sodaj izkoriščati poliitične ra,z- prtije med Slovenci za svoj račun. Na- zi kleroradikali so ji, za par dejanstko brezpomembn.ili občiniskiih rmaaidatov nasedlt in tako doživljaano naravnast nevierjetne narodnopolitirne Skandale. Glavwo glaisilo spodmjoštajerske nemškutarije »Zil-lier Zeitung«, za ka- terega sta mtorafcno odgovorna celj- ski odvetaik dr. Jurij Skoberne In znani gos-tilničar Rebeuschegg, je za- celo Jetos poviseim mirno in neka;znova- jio pisati o nas Slavencih v istem žar- gonit kaikor da bi izliajalo v Gelovcu in no v Gelju. Sa/mo nekaj primerov iz zadnjerga časai: Neikdo je zbri&al neko verze nadi znaniim Seiidlovim studen- cem, morda iz zlobnosti, morda tudi v prepričainju, da so v popolnoma slo- venöki občini Seidlovi vrelci in Seidl'o- vi verzi nepotrebna in svoj cats pač tu- di le z znanini nammom naprarljena stvar. Kajti doslej še iiiismo sli&ali, da i)i napravili v Aspangui, kjier je žiivel dolga leta slovenski pesnik Stritar, na pr. Stritarjev vrelec . . . »Ziffier Zei- tviinig« gre mi jnirrno trdi, da so ta stra- Jiiotwi zlačin "zakriviü SI oven ci. iiajbrž .seveda demokratje, ter jih zmerja s »i'a.n a tische As son«. Raizume ,se, ker je pri nas zmerjiamje drža.vnega naroda miirmo dovoljono. Na Koroškem, da, tain je drugane. ALislučaj s Hinden.burgoin. v istem li,.stu. . Prosimo, »Ziillier Zeitung« se iUcanidaillziiru, da na5a glaisiila. niso do- siojno prasfavila osemdesetletndco vod- ja nemških nacijonaloev in sedanjega predsedniika nemške republike! Onega moža, čegar vojaki so med vojmo po juigosloivienskom ozemlju kradli in po- žfeali. ropali in niorili! To je drznost bi"ez priinore — ne glede na to, da nam je iDolje znana zgodovina »slavne« Hi-ndenburgove zm.aige v miazurskih jezerili nego nasi bodasti, v Berlin za- maknjeni neiniskuitariijii. Ako bi ne bi- lo namskib vobunov v Petrogradu in oelo v ruskem generatnem štabu, bi oba .slaivna nernska zniagoval.ca, Hin- denburg kaikor Ludendorff, ostala v inazurskeni blatu ravno tako kakor žal stotjsoičo bratov Rusoiv. Ali neverjelnai prepovöd, da pred- zadmjo nedeljjo Orjuna ni sin-ela v skle- njenih vrstali korakaiti po ulicaih ine- sta Celja, ki ie, kalikor vemo, dajnes vtMida.r sp slovenwko! In \- ssovenwkom inestu bi lnoj'aila veljiati iista pravica za v,s*i sloven»kai dlrustva. Za Orjumo gotovo istotako kaikor za klerikaJne te- lovadce. celudi Orjimi na čaist ne raz- obesijio eel;jski Neimci! zaistaiv! Za ta skandal bodo dajali odgovor visi'mero- dajni činitelji, za kar moraio poskr- beti jiawsi paslanci! V nieMnem svetui pa naj pojasni župain, ali. slnižiljo taiki do- godki x čaist — sloMenskeniiii Gelju? AH sci orjninaiši,, o,d katerih so bili pre- jninogi prostovoljci na maikedonski fromti', dames manj vredn.i ko nekdanj© .•ivstrof'H.sko orgamiizaiciije im pa nem- skuta'rija? Odgovorni naši viodiitelji', pazi.te! 0 položajiL \' toi-ok so je položaj v vJadi tako poos'triif, da je njeiga težišoe naienkrat y demoki-atski zajjednicd', ki je sprejela resoliucijo, s kaitero se obrača narav- nost proti setltinj.i vladni koaliciji. Se- stal se je bid namiireo zopet deniokratski klub in je naidaljeval razpraivo o po- ložaju. I Dočim so vnkiicevioevci iin dcloma I luidi Jiiariiikov.i>covci doslej poročali o poteku ]'azpj-av v domiokratskein klubu kakoi- da je večiaia demokratskega ktu- ba za nadaljevanje sedanje vlaidne ko- ailiicije, je ta seja dernokratskega kluba, \ ki je traijala do 8. ure zvecer, in ki je bila niestoina zelo burna, jasno poka- zala, da vecina demokraiskih poslan- cev zastopa stalisce, da je nadaljeva- nje koaücije z raidikali v sedianji obliiki in pod sedanjimi pogoji nemogoce. Ke J'e,. da so doslej vs.i govorniki zaihtevali tenieljito reviizij'o adnošaiev v koalkiji, jo g. Dai\;idovic v svio.iom zaikljiKMiem govoru naghmil, da. se morn a oziiroiri na položaj odkrito i'zjaviti proti danaž- liji koaliici.ji jji. zaihiteviaitii, da g. Vuki- eevic: takoj poda demlsijo. Edini izhod iz sedaiiije krize je po njegovem miie- njiii iDova koncejitracijska vlada, ki bi bila najbolj&e jamstvo, da se dioseže enakoprav,nost vseh državljanov in j iwede zakoiütost. Ta koncentracija bi obenem tmdi oimogocMa .izvedbo teme- Ijiiitega in obsežnega gospodarskega prograima. Govor g. Dmidovica je napravil na vse pr-feotne posfauce najgloblji vtis. ZaniniiLvo je, da ni nihee branil sedanjie koaliicije z raidikali; niti ne oportunistu-ne politike, ki je podlaiga te koailicije. Znaeilno je dalje, da se (ekoni dopoldneva in popoldneva \- to- rek seja Demiakratske zaijedniioe ni na- daljevaJa i>n. 'diai .se Ljuiba Daividovic sploh ni jjojavil v ki'ulm. 1'roti večeru pa se je deinok rait ski klub nenadoma sestal na ,sej'o, ki je bila presenetljivo ki'atka. Sprejeta ;je bila resoiucija, ki odobrava. stalisce g. Daviiidovica in mu iizreka popolno zaupanje. Klub je sel se dalje in je s posebnitm povdarkom obsod.il da;naišnj,i rež.ijn naisi^a;. Z grožnjarni niinistrskega pred- sedniika Veljie Vmkičevica, da bodo raz- piisane nove volitve v Narodno skup- sciiiiio, ako se razbij'e sedamja radiJcal- no-deinokraitska vladna koaiLicija, so se pričeli pojavijati v politiičnih kroigih tud'i glasoMi o prirpramh za iziiremem- bo sedafnj'ega voLilnega reda. Po neka- terih vesteb s'o izidelak radikati že na- crt za iizpreinembo volilnetga reda. Po tern načrtu bi naj bilo narodnih po- skiiicev 320. od kaiter.jh naj bi se jili izvolilo 270 y v.oliln.ih okrožiih, 50 pa jiadrzavnib listaJi. i'ri razdeliitvi man- dat.ov na podla'gi drzaivniih tiist bi po tern načrtu priišle v poštev saino one straaike, ki so dobile naijmanj 150.000 gJapov. Po informaiciijah iz denioikraitskili krogov prevladuje tudi med demokra- t.i. na.zira;nje o potrebi izpopolnitve se- daTijiega voliinega reda, po kaferi naj bi se oiinogociila praiviilčnejša razdelitev maaidatov. Izdelani so bili v to svrho tudi že raizni načrti^ naglaša pa se, da bi novi volifni red moigJa uveljaviiti le tista parlameimtarna vaciina<, ki bi prej zadostila trenaitno nujnian državinim potrebani. Vse vesti so zalo sedaj pre- zgodnje im zaisledujejo povisem drug nanien kakor pravičnio izpremembo volilnega reda. P©!Itične beležke. j p OFICIJELNA BOLGARUA 0UŽALUJE ATENTATE, Posebnemu poi'ocevalcii beogra,j,stke »Palitiloe« je dal bojganski zunanji miin.ister gosp. Burov o koiTiiitaskih atentalib v Mace- daniji siedečo znaičilno i^javo: »Pred- vsem vam moram izjawiti im potrditi, da bolgarski narod in bolgacrska vlada iskreaio obzalujjeta in obsojata atenta- te, ki v znaibni meri kale dobre odno- šaije med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ob tej prii'iki moram ponovno naglasiti, da se tudi na naši strani iskreno želi sporazum Politika sporazuma je veli- ke važnosti in koristi za obe državi. Prepričatn sem, da bo kon&io ta poliii- ka zmagala na \isej črti, ako bo na obeh straraeb, t. j. pri odgovorniih či- n.iteljili in vlada.li dovolj dobre in trd- ne volje. Ponovno zaigotaivljam, da na nasi, strand ne manjka dobre volje in prepričan sem tudi, da vlada enako ra'zpol'ozenje tudi na jugoslovenski strain. Baš v sedamjemi U'enotku je važno in. neobhodno potrebno, da ohra- nimo h.fedno kri. V'loga titska je v obeb drzava'h vel-ikega pomenai in je v gilaiv- nem, .odvisna od tiska, da ne U'stvari v javmoisti napacnoga nazitraoija;. Juigo- silovenski poslainik gosp. Nesic je na- pravil svoje korake v prijateljskem in koi'ektnem tonu ter je tudi s svoje stra- ni izratzi'l upanje, da bo ta kriiza pre- šla brez vecjih pretresljajev in da bo glavno, linijo poiliitike zbldzanja in spo- ra;zuma prodrda, Tudi ze pred demar- šo g. Nešiica je boJgar.skaj vlada raz- j)raf\7ljaila o ukrepih, ki jih jie treba P'od'vzeti že z ozirom na prirodo in raz- xaj clogodkov. Ti koraiki bodo, o tern sem globoko uverjen, raizpršili v«e dvto- me v dobro in odločno voljo boligarske vlade, da s svoje strand ukrene vse, kair je niogoce, da odkloni od Bolgarije odgovornast za to zločinsko atkeijo ko- mitašev, ki jo izvajajo na jngosloven- skern ozemil jui. V ostatlem pa sem pre- priičan, da bo tudi j uigosfovenska vla- da s svoje strani podvzeia enaike ko- rake, da prepreči akcijo emigrantskih tolp, ki. rušijo ntir na oh^h straneli najše skujpne inejie.« p 0BSEDN0 STANJE V SOSED- NI BOLGARIJI. V pondeljek dopol- dne je juigosilovenski poslanik g. Nešic pono\Tio posetil zunamjega miinistra gospoda Burovai in je vložii protest zo- per ponovne nap aide bolgarskih komi- tasev na jugoslownsko ozemlje ter po- novil zahtevo jugoslovenske vfade, naj tudi bolfearaika. vlaida ,s svoje1 stramii podvzaxne prianerne ukrepe, da take napade v bodoce preprecL Popoldne se je sestal ministrski svet, ki se je ba- vjl izkljničn.o Je z iiotrainjepoJificniim po- ložajem v zvezi z zadnjkni atenitati. Na tej seji je vlada sklemila, da pTogfasi v obmejniih pokrajinali ob jugosloven- s-ko-bölgarski meji obsedno stanje. Bol- garski kralj Boris je ze prej v pasebni brzojavki na miinistrskega predsedni- ka odobril te sklep vlade. Istocasno je vlada sklenita, da skliice sobranjie za due 15. oktobra k izrednemu zaseda- nju, da odobri ukrepe vlade, ki so v zvezi z akcijo maJkedonstvujuščib. — Nase zmnanje ministrstvo je sprejelo v pondeljek popoldne poroöilo nasega sofijskega poslainika, da je bolgarska vlada proglasila v srezu Petrič in Kju- sfcondii obsedno sta,nje. Zvecer je izšla pasebna izdaja bolgarskiJi Sluzbenib novin, ki objavlja ufciiz. V ukazu se iz- recno nagfaša, da bo vsakdo, ki bi ka- Kornel Malmszynski: Mož. VisaJca žena je tragedkai! . . . .Evo je, baš se pelje v kociji z dve- ma konjema in«-leda na vse strani. Predno stopi ids kočije, se še enkrat previdno ozre po cesti, nato pa smuk- ¦ne na videz anirna cez dvorjšoe. Po- zvoni .... Ali, kaiko lepo zna žena zvoniti, kadar se ji zdi, da jo teži strab. Pride — on.. Ozre se na njo in ker opaak1 da ji je zasenciTa obraz brezupna otožnost, p.ostanie .otožen tu- di on. — Ti si? — Da, jaiz sem! Zapn hitro vra- 1\ 0 V A D 0 B A« Stev. 116. Schichtov način prsnja NapriOGiti v ekstraktu za prahje „Ž en s k a h v a I a" Izprati s SchiGhtovim "Terpentinovinn miIorih. Ml mir in javno vamost v arroenjietiiih pokrajinah, stavljen pred preki sod. V beograjskill poliiticnih krogih je vest vzbudiila splotšno zodovoljistvo. Politič- ni krogi simiatrajjo ta ukrep bolgarske vlade kot dokaiz, da se je bolgarska vla- da v pravtfJheirn presoijairvju resnosti položaja kaii/čaio vendarlte odlocila za uiiergione korake. p ATENTATORJI IN NJIHOVA USODA. Že v nededjo zvecer je notra- nje mdiiilstrstvo sprejelo poročilo, da so bili v bliižini Radovišta ab juigoslo- vensko-bolgaTsikii meji izsledeni naipa- dalci na ganerala Kavaöeväca. Dva atentatorja Lil'iinikövic in Razviigoxov, sta bila v boju z orožnjštviom uibita, Iretjoga pa so ujeli žiivega in ga pre- pefjali v Štip. Jo baligarski drža,vljan in se knenuije Blaigoje Krolev. — Aten- taitörji na general a Kavačeviča radi obkolitve Štipa niiso inogli pobegniti v Bolgarijo. Ker so izguMi orijentacijo, so vprasali nekega kmeta. kako b\ pri- šli v Bolgarijo. Kmet jim je pokazal naipačno smer, in takoj nato obvestil orožništvo. Mnogo kmetov in okrog 100 orožniikov sc ji1 podalo za komiita- ši. Med orožniiki in komiitasi se je raz- zia borba. Komitaši so bili oboroženi z bombamii in revoLverjii. Ko jo bil eden kornitaS rain.yen, so ostaJi pobeg- nild' in se ^krili v spilj'o. Orožništvo je celo noč stražilio pred jamo. Proti ju- tru se je splazil naki kimet do jame in vrgel vain jo bombo, ki je ubila dva ko- mitaša. Zjuiraj so ujdi komitaša Kro- teva živega. — Krolev trdi, da je bil södaj. še le prvič v Juigiaslaviji ki je iz- povedal kaiko jie ta trojka priipraivila napad na generala. Njeigove izpovedbo se strinijajo z rezuMati preiskave. Go- tovo pa je, da Krolev raairsiikaj o Ma- kedon stvu juseih zaiinolciiije. Mestno gledališče. Uprava Mestnega giledailišča nam par oca, da ise vräe zdaj sdeuisnje za Fv. Mile iin skega iiia^odno pravljiico z godbo, plesoni- in ]>etjiMn »Mogoöni pr- sian«, k'i an uprizori. kot druiga pre- imjera letosnj'e sazorue. Ta veloza.l^avna pTavtjitčina iigra je pol'na duhovitega buniora i-n bo siigurno ja-ko zaibaivala sl«ro in nulado. Režijjo iima g. raivna- t«lj' V. Braitiiia., ki oskrbi tudi. povserni1 norvo inoderno inscenacid'O. Ptesne toč- ke bo naštudliiraila gldč. Ivovaioeva., pevsk« pa g. Ck'il I^rege-li Za igro so nabavJiein niovi kostinra)i. — Poleg »Motgocnega prstanui« pa se vrše tusdi že nkušnje za Rawpachiavo zaJaigro »Mliinaa' in oijeigova hcii«, ki se vprizorii za pra/jniik Vseh «votivikov kot ljuidska. preds'tavai, xa Reinicovo romiasntično igro »Zaikleti grad« k\ za Gerkvefiii!ko\'o zal'astnjOiveselo igro />Roka pravice«, ki bo v Cdju doži\TeIa svw>jo krstno ]>red- staivo. Oibcta se nam torej za priiiiod- nje toidne živaluno gtedališko življenje. Kak'or je bilo že javljeno je otvo- ril g. V. Bratina poskut-tni oder. Oenjo- ni! dairne in gospodje, ki imajo vese- ljo do gilodalivskega delovatnja, se laliko jaiviijo vsak vocer od. 8. do pol 9. lire v gleduHÄeir pri g. ^ajv«. Bra-tifni. Cenj. društva opozarjamo, da je daloicilo mestno g.teda\lišče fiiksen dan za svoje preniijore in si je izbralo če- trtek. Druätvai, plesin krožki iid. naj blagovolij'O to vzeti na znanje. Abonentov, aLaisti za loze, se je oglasilo dos'Lej' mailo; ape*liramo na ce- njeno d^cimistvo, da se aibomira v več- jem številui, ker je obstoj gfedadišča mioigoč le tedaj, če iima stalmo zasigu- riiiiie dohodke.. Abonente sprejöina gle- daliiski blagajmik g. Hubert v knjigar- ni Goričar & Leskovšek. »Hlapci«. (K predstavi. z dne 6. t. m.) Jvo so oeljski igrailci proäli ¦oetr- tek vstopi'Li s »Hlapci« pred javnost, ki je to pot odliiemo zaseilla hraan Talije, sieni prviic opaizil* pri njiih tremo, in sem je bil vesel. Trema je znak ou.ta odgo- j vornosti, ta cutt pa je, najei mu je jajv- j nost .aili reziwer vzroik, zdraiv pojaiv. , Priznati je treba scenic.no zrelost in umetnisko vporabo >^ ol a ire-obscu- re-j at, ki j it je iwedel g. Braitina,. To po- j vdairjajnije ogiLaitega in preniega, ki mu j niiore sainiiO res urntetniiška raka oid- vizeti robatost in d'aiffocas-nost, niiorda v prvem hiipu dime kousea-vatLvno oko, ali poliaigom'a ]>revi]ada hlasodojin doj'in in oiko zagl'edia lepote, ki jiili prc- je ni občutii;o. Režija je bila tudi iz druigMi vklikov res iizborna in je doka- zala utemteljenost slovesa g. Bratime in njiegovo zrelo ratino. Odločno rnio- ramto pa vztrajiaiti. pri zaüitevi, da režija svoj'O pažnjo ki lnoüi posveti problemu pavz mied dejanji,. Dalge, občutno pre- djolge pa\rze niiso vizgaj.no sredstvo za puWikio, ko je razpolloižeaije na/i)rain teatru spričo dolgotraij'nega mirtvila in ne pasebno učinkavitiih gostavanj ni l'avno slabiino, vkorenimjeno. Svoje \rliine je g. Bratitna poka,- '/jctf predvw^em v do\nr»eni zgradbi skup- ne igre in v zasedbi vlag. In to je po- leg scenairijia glaivno. Zato radi zacas- no odipu>sti:miO hibe z zaveso, ki ni pa- da I a pravočasnio iin diovolj v skladu z ekspainzivnasitjo posameznib akterjev, s pretiho govoriico večinie njih in z ne- enotno izgavorj^vo. Giavne vlage so nasi'li tradicJn'o- nailni stebri našilh diletantov: gg. F. Gradišnik, Pfeifer im Vorbaicliova. Ugajal je goto\io najbolj g. Pfeifer, ki pa je iinuel tudi v toi'iko livaležnejšo vdoigo ocL Oiiiith obeli partiiei'je\-, ker je župnik ed'iii'a aktiKrna prikazen nied celiim ansaibTe.ni. Jerinain nanireč ni- nua druge naloge k•• Hiapci)«. /. St. Celjska kronika. c SESTANEK ClLANOV SDS V CELJU to «redo, due 12. .oktobra, od- pade raidi druge važne sej'e. € PLENARNA SEJA GELJSKE- GA OBClINSKEGA SVETA bo v pe- tek. 14. t. m. Na dnevnem rediu so po- roc'ila 1« p'osamtanih odsekov. c KONEG GARINSKE EKSPO- ZITURE. Tukaij'snja cairinska ekspo- ziitura je sedaj res ukinjenai. Protesti iin preclsta.vke, vse je bilo zainiamj. Iz Beogi'ada. ,je daslo obws/tilo: Rešenjenfc Minüstra "FLiuiin«iga Geiyaraloa Dijrek- vMn. Gairilna. Gbv 3S145 od 16. avigußta 1027. goidine ukkiut jt odeiljiak Mari- borske Gariaiarnioe u Oelju te presta- je njegova funkcija daina. 15. aktobra 1927. gadiue. — Tukajsnja ekspozitu- ra nov-i'h m.ainiijiuilaicij -že ne začc*nja veö. c UiMEßTNA ODREÜBA. Sresko ]>ogiavaTstvio x Litip je izdalo razglas, ki sjtrogo prep a vied, uje preklPnjanje v jaivnib ])ros'torih. Kazen je stroga; do J4 dni züpora alt 1000 Din globe. Go- .stilnLciairji morajo v lokaililh kneti na- j>iise: »Ne preklinijaji! Ne govori ne- .sipodobno!« — To se je zgodi'lo v Ll- ti'ji. 9i IZPRKMEMBE V ŽELEZNI- SivEM VOZNEiM RBDU. V gfetvni di- rokeijä d'rzavmili železnic prouČavajo predloge nekaterih direkci.i za odpra- vo asebnili, luksuzniiih in nekaterih ta- vorniili vüiajkav v zknski sezoni. Ukiiniti se, imajio ininqgi toviorni vlafci na iLe- kaiterih progali, ker je potreba po niili za zi'insk-0 sezano prenehala. Z oziirom nato se izpfemeni tuidi ziimis:ki vozni red. c SREČKE STA PR0DAJALA. Aretirana sta biila leta 1886. v Žireh rojerii iin tja pristojni brezpasiolini tr- govski pothiiik MaJcs Gaaiter in 1. 1ÖÖ9. v Grald'cu rojeni ter v Grusjiotvas, okraj Maribor prhstojni Ivan RibiiC. Prodla- jaa sta srecko viojne skcde. Zdi se, da stvar ni povsem v redu, zfasti še, ber oblagt Gäiiiterja zaisiLed'uje ae od l>r0Je v'tej zadevi. „TA 7. c KONGERTNA MATIN^JA ZA- GREBŠKEGA TRIO IN KLAVIKbl^E- GA KVARTETA bo v n^dol.jo, io. t m. ob 11. uri dopoldme v «*& dYorani ho- tda Union (Gdjcski. damO. Sodebjejo: Ga, v miaiineco amedRevico, ki dovoljuje, da se ji 9l«öe siteznidik. V taki oinedle- vici izpiLsti zenska du so, za njeno telo pa .skrbi že nekdo drugii. Vsa onemogla je težko dihala., ka- kor da ji biije zadinja uii'a ... Nie ni vededa, kiad se godi z njo . . . Šde v zad.njein ostainku zaivesti, ko je zapet oblekla steznik, se je spomnila, da je st or ila neumnost. In zapet je trpela in preklinjala ziüvljenje. Kaj- ji je chulo to miizerao žilvljenje? Imeüa je sieer na svetu vse, toda žmski je vse vemdar se preiiia!»- Žiivljenje je ženi mačcha,, niožii P'a bo- gat striic, ki imu pa žal preti pro^re- siiivna paraililza. Zalo išče žena^ yedno j prsa, na ka-tcra hi. mogki naslotniti syo- jo utrujeno, izmruceno fflavo. Lisace iniaj'O svoje brloge, ptice svoja gnezda, žena pa ima — swe#a ljuibcka . . . S-ev. 116. '» NO VA DOB A- S;ran 3 ZitHgrebm ¦— bo izvajal ira svajem fcon- certu v n edelj>o, dine 16. i. m. ob 11.. \nri dopoldno v mialli diorama »Uni" ona« sledeče »Madbe svetovmih moj- sti'ov: 1. W. A. Mozart: Klaivdccsti kivartet v g-mokn; 2. L. vi. Beethoven: IV. Trio; 3. P. Juon: Andante iiz A- miol trla- — Sedeži po 10 Diin im sto- j-jsca po 5 Din v knjiiigairni Goriiuair & Lestoöek. c KINO GABERJE V CELJU. — Pranijera veldsilma »Evropa v pla- inemi« ,se bo proirzvajala v soboto 15., nedeljo 16. in pon>delj:ek 17. oktobra. Tragedija Moveeaai.stva. v 10 dejanjih. Naymrji film sedan.i as* ill — Charlie Chaplin se je izraizriil: »Evroi>ai v pla- menu« je najkrasnejši film«, katerega sein doseda-j wdel. Smejal sera se, pla- \al _ in bil globoko prefresen, Hen- ry King par. Imam sauno ta kraa za >Evropo v plamenu«: To je največji film, k'i -seini' ga doseda.ji videl! "— Za- nimivo jo, koliko se je rabilo negative. mi velikii film »Evropa v ptamenu«, katori je diosegel powsod največji uspeh.- N.ic manj nego 526.000 in, A koliko je bido lijudi zaposlenih z naba- vo kostiinov, uitenizili'j im gradnjo: Nie nianj nego 5000 ljiudi. Za gradnjo se je rabilo 300.000 q cemenla. Skoai pol- ne tri inesece je bilo angažiira.niJi 6000 Ktatistav, a sni/malo se je -skozr poliuh sedem mesecev. Skupni stroški tega veMlilina zmajšajio priliičiio 1.200.(X)0 dolarjev. »Evropa v plameniL« je naj- \->ečji Fox-fillm leta 1927. z najilepšo ženo Kube, kraisno Dolores Del Rio, Victor Maic La-gleinoim in Edmundcm Lowe. 933 c LJUDSKA KUHINJA. Ovetluv ni dam priradi »Svoibodla« v Celju v nedesjo, 16. t. in. Čisti dobiicek cvct- Ivčnega, dne je nainienjen za ustanoviiev Ljudsike kuihiiiije, ki bo iniidiiLa rot'iieinu in dusevneiniu delaivwtvw ceneno hraiio in proisito liraino brezposelneimu delav- stvu. Cenjiemo občimstvo se vljudii.o proisk da bi pri'dmo sogal'o po evetlicah ter s tern podprlo plomenito delo,, ka- Jero si je nadel odibor »Svobodje« z od- boroin dobrodelnega društva »Ljudski dorn« s pokretoin» te prepotrebne soci- jalne usitanove. v. KADI PREPOVEDANEGA P0- VRATKA je bila v nedtelio airetirana 32-letwa Ana Mejiavšek, breaposelna shižkiinja ix. Ma/koiL Že Unto, 191.(i. je bi- la izgnanalz celjskoga okraja. Sedaj je mislilla. da je obkist na to />e pozaibito. c lUZiGLAS PKiOSTIH STANO- V-ANJ. Nastopna sta-novanja se bodo v sami^lu- zakana o staaiovanjih dod'e- li;Ia: A) Drmgic objaivljena stanovanja: Zavodna 21, Filip Blaižiic, 1 soba s šte- di'lnikam, podslr.; ükuvni trg 8, Ernest Faninger, 2 sobi, shraimba, II. nad- .sitr.; Krailja Petra uiliica. 11, MarLja NavraitH, 3 sobie, kuMnja, I. nadisfr.. — B) Prviiič objaivlljena stamiovainj«,: LiBče 39, Ivama Eržen, 2 sobi>, kuhinja, pritl.; Zavodna 6, Ruidolf Žolger, 4 sobe, kuilitimja, priiL; Gaiberje 146, An- drej in Terezija Žomlja, 2 sobi, kulii- nja, kliet, I. nadstr.; Gajakairjova ulilca 11, Jiižnoštajerska hrainiilnica, 3 sobe, kiiliinja, II. uaidstr.; Slamiskov trg 4, Leopoilldinia Peresieh, 3 sobe, kirhinja, I. nadstropje; GaJ>erje 53, Gothard No- viak, 1 sobai, kmhnivju, priil.; Gaberje 146, Aimdrej in TerezLja Žemlija, 1 so- bai, Jeuhimja, I. nasdstr.; Trubarjeva ul. 5s JaJnk'O in Josipiina Vratnjek, 3 sobe, kiihimja, I. nadstropje, a pnLpomnbo, da .se hiisni laistaiiik siuni poteg-uje za to stanovainje, Ljubiianska cesta 23, Ma- rek laivn, 3 sabe, kuhinja, predsoba, I. naiLsiropje, s priipombo, da se hižni lawtniik saiin potcigiuje za *o stanovainjo; Gaiberje 146, Andrej in Terezija Žem- ija, 1 sol>a s štodiinikottn, 1 kabmet; VraJzov trg 2, Fric Skoberne, 2 sotbi, kufaiinja, predsoba, pristlicje. Za ta sta- niavanja se zaimorejo prijaviti v smislu cl. 8 zakana, o stanovanü'h ocl 23. X. 1926 ed'i'no-le drž. uradniki, premesw)- «i po ßiluizbeni potrebi v področje celj- «kega stčULovanjvskuga sodisča visak dan od 10. do 12.30 ure. Ako bi se tekom ötLni ne prijaivil nikak od gori ome- njenih aasöitenoev, se bo smajtralo, da ,sc clotlej semfcaj ppomoseoni drž urad- niki ne potegu.jejo za ppcilmetna sta,- noivanja. Stramfce se opazarjaj-o, da si vsako stanowmje pred prijavo ogle- cüijo. (. ZA MRTVE PR0GLAŠENI. — Okrožin-o sodišče v Celju je uvedlo po- stopanje, da se p^Offlase za nirtve d«ni- nax v Radeigundi Jansz Sedovšek, ža- S^n' Martin Vavalvfiek v Bočni in. An- toin Klum v Seaovean. Vsi irije so bili adšli med svetavmo vojmo k x^oja^koin, pa se niiso več vrnili. c D0BAVA. Direfccija d'rzavinega rudnika v Zabukavci pri Celju spre- jema, do 13. t. ta. pomuidbe glede do- baive ziidne opeko. c DO13AVA MOSTNIC. Mestna ob- cima celjska razpisuje doba;vo 9 pro- storniinwkiili metrov brastmr,ih miostnic, debclilh 12 cm in dodigih 48 nielrov. —- Mostnke miotrajo biti iiz popolnoma zjdravega hrastovega lesa brez beliine, nerazpokanega in čiim mainj grcav-ega. (Jerov hraist je iizključen. Ponudbe je dostavill z naivedbo oerne iin dobavnoga terniiiva naijka,snoj<3 do 1. navembra t. 1. v zaprLL ku-verti viliožiscu niostne- ga magistrata. Pojasmilia se dobe v uiratdniih urali pri niestnem slaivbnem uradu. c PRIREDITEV INVALIDOV. Krajevni odbor Udruižeiija vojiniih in- v*ul.idov Colje naimeraiva priroditi. s so- (Idovamjem Draiimati'cnega "odseka UVJ iz Ljuibijane dne (5. movieinbra t. 1. v dvoniTiii Narocinoga dama dtamia-tiono precL.^laivio v pri'd potdpormeiga fonda svojih najrevnejlsiih članov. P. n. dru- ätva so prašena, da to upotstevajo ter na ta dan ne prifrejia/jo druigi'h priire- diitev. c S0K1011SKE PLESNE VAJE so se priičele v nedeljo 9. t. m: pri le- pem številu posetnikov. Prevladal je v ziialni večLniii mwki svet. totla upanio. da stopiijo prihodnjo n.edefto tudi da- me iz svoje rezerve hi pop-raviijio vrzel. Po otvoritvenem pozdravu društveiie- ga za&topnika se je prioel redJni plesni ]>ouk pod strctkovmiini vodstvom gosp. Clerneta iz Ljubljane. Alxsolvirali se bo^ d'O vsi plesi, ki pridejo letosinjio sezono v poster, n. pr. Bananas Slide, Slow \a.loek Md.. zatorej tudi novincev ni ti-'eba biili strah. Opowirjamo vse one, ki še želijo posečaiti plesne vaije, da se vt'si. zaikljiR'iio vpilsavanje v nedeltjo 1(5. f. in,. Radi miotenja pliesnega pooka s(> na paznejse priipla'Si/tve ne bo mo- glo1 o»ziratn\ Vr njih interecsu opozarja- nio vise obiskovwilcx», da bi prihajali toe- no ob 8. uri k plesnkn vajam, da lah- ko ])ouku odmerj^ni čais čim korLstiie- je izraihinio. Poikroviteljistvo plesmih vaij so iz prijaznosti prevzele ga. Gori- carje\a vn ga. dr. Orožnova. 932 Kino« MESTNT KliVO. öroda 12. in ce- trtek 13. oktoibra: »Mož svaje žene«. Monumental'naj drama v 6 dej. V glav- nih \"'liQg>aih Lucy Dorr a ine. Nils Asther (znan iiz volesiJnui »Potopljena mor- narica«), Rudolf Kteiln-Rogge (znan iiz velefiihna »Metropolis«), Erich Kaiser-Titz in Albeiti PauLig. Produ-k- ci'ja: Ufa-film, Berlin. — Petek 14., j sobota 15. in nedellja 16. oktobra: I »Tretja eskadrana«. Siijajna. vojaSka | komediija \r 7i d-esj. V fflavniüh viogaii Claire Rammer, Paul Heidemainn in J-uli'Uis pi". Szöreghy. Cesar Franc Jo- žef I. v filnnu. — PrednaiznamiJo: »Mi- hajlo StroQOv« in »Cirkus Path - sitov. Iz tegai plernena je izšel oznaaije- vaä'ec no\-.e vere Abul Kasem ben Ab- duillah. Rodil se je zac-etkom aprila 571 v Mekki! kot sin trgovea Alxlullaha in Armhie. Ker je kmialu izgubil rodi- tejo, je skrbel zanj stric Abu Taliib. Po- stal je trgovec ter se poročil s Chadiž- clo. s katoro je živel več let v sreeneni zakonu. Na svojih 'trgovsküi potova- njih je prišel' v stike z oznanjevaici najrazlicnejÄiih veroizpovedanj, in ko je opufetil ,s>voj trgovskL })oklit, se je za- čeil pecaiti z nadnaravnimi problemi. Mudil se je čosto v votlüii bliizu Mekke, kjer se jc postil1. Tu je videl med ej>i- leptičnimi napadi Allaha. ki ga je do- locitt* za svojega proroka. Leta 610. je začel Abul Kasem oa- namjevaiti svoj nianateistični nauk, češ, da, ni bogai razen baga in da je Moha- mod njeg-ov prorok. Spreuienil je tudi svoje ime Abul Kasein v Mohamod aii Almoed, kar pomeni vz\iišeni, pobožiii. Kurejšiti nkso bili zadovolini z novo vero in zato je odšel Mohtwiied 16. jil- 1/ija 622 iz Mekke v Jctitrilxn, ki jo je pozneje innonoval Madi.nat in rabi — prorokovo tno.sto. Tu je nažel mnogo l>n\sitašev in tako je zawl siriti islam, to je vdano9t Bogu z ognjem in me- oem. Preraajgal je leta 624. svoje na- sprotnike pri Badru, naslednje leto je bil pa saun premagan pri Ohodu. Šele leta 630. je osvojM' Mekko in jo prog-Ja- siil za sedež nove vere. Umirl je kot du- hovnL in j)os\iotrii vladair Arabrjo, ki jo je s svoj im organiizaitori'cnini talentom uijedinil in pridobil za novo vero. Po njegovi sruirti leta 632. jo po- stal kaliif ali prorokov naslednik nje- gov svak Abu Bekr. Ta je dal zbrati \so Moham^dove nauke po pismou'ku Saiidu v eno knjiigo ALkoran. Alkoran oibstoji iz 114 sur in predsta.vlja zbir- ko pravnih, verski'h in sodniijskiJi po- stav, pofnih eiltatov iz sv. pisnia. Mo- li aimed ova vera je bila prikladna oso- biio za napeto ozracje orijenta. Nauk o tem, da je eloveku že vse na.prej do- looeno, je bil ljudeni dobrodošel, ker se jim ni bilo treba za nobeno stvar na svetu brigaiti. Glüvna navodiila Mohamedovo ve- ic kko; pastil se v mesecu raniazauu. Hvojiiin veriiiikom obeta Mohamod raj, poln raizkošja. V raj pride vsak, kdoi1 ])ade v boju za vero. Mohanieil ne pri- znava socija-fcne ali narodnostne raz- liike. Pred Allahun so vsi Ijudje ena.- ki. Islarni ima nad 200 miilijonov duš. se priporoga, raznim društvom za tisk plakatov po najnižuh cenah. Straji \. »NOVA DOB A« Stev. 116, Razgled po svetu. r Pomnožitev italljanskih kon- zulatov. Italijanska vlada namerava ustanoviti 40 novih konzulatov. r Švedskl Montmartre. Stock- holmski tisk je sprožil akcijo, da bi se starinske, zgodovinske hišice na griču Soedermahu pri Stockholmu pre- novilc in uporabile za stanovanja in atelijeje domačih umetnikov. Mestna občina je namrcč nameravala omenjene stavbe porušiti in na njihovih temeljih zgraditi moderne stanovanjske hiše, v bližini pa muzej in umetniške šole. š Strah pred proročanstvom. Neki indijski zvezdoznanec prorokuje, da bo strašen ciklon dne 12. oktobra razdejal Kalkuto. Prorokovanje je po- vzročilo med prebivalstvom pravo pa- niko. Stevilne rodbine so že zapustile mesto in pobegnile v okolico. Prebi- valstvo je prepričano, da se bo pro- rokovanje uresničilo, ker je Ganges prestopil bregove in napravil velika upostošenja. Dol | obvezo in spre- gledajte vendai enkrat, da imate VivelikdobiČek, ako kupite za letošnjo jesen in zimo sukno, ševjot ali kam- I garnzamoške obleke in suknje, razno volnenoblagoinvelurzadamskeobleke in plašče, platno, cefir, tiskanino, barhent, flanel ter vse drugo manu- fakturno blago edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje kjer je velikanska nova zaloga in ču- dovito nizke cene. Primerno letnemu I nakupu se da nagrada. HP** Fini domači "*99 haioški mošt se toči liter po Din 12"— v War- domu v CeEju. Dee pomožni delaufti sprejme Mica Križanič, tovarna pletenin, Celje, Polule 4. Delo lahko, strokovno znanje nepotrebno. Sprejme se poštena in izvežbana natakarica ki bi hodila domov spat. Gostilna RADEJ na BREGU. ** ÜHnrnnn Hhtoäi, **&' in lz S* rrPIIIIIII vseti dragiji rndnihov dobavlja HI I iVlllvy ii (osimijfl ii (pi v lesli HI ___ in obolici Fpanio Jošt, Celje, Aleksandrova ul. I Lepa enodružinska hiša varna pred vodo, 3 sobe, kuhinja itd., velik vrt, 20 minut od mesta, blizu glavne ceste, se proda. Naslov da Franjo Jager, Celje, Dolgo polje 1. TSneiT^ iz dobre hiše, samo z dobro šolsko naobrazbo in kateri bi lahko imel vso oskrbo pri stariSih ali sorodnikih, se takoj sprejme v veletrgovini R. Ster- mecki, Celje. Mesečni ščltnlk „LUPA" zak. zaščiten, zajamčeno nepropuetljiv, pri današnji modi ne- obhodno potreben, ker damske poveze pri sedenju, športu in plesu same po sebi v hudih slučajih nc zadostujejo, da se pcrilo in obleka ne bi često pokvarila. »LUPA« je napravljen iz mehkega, za pranje pripruvnega matcrijala, ki se zamore tudi izkuhati, di- skretno uporabljiv, tehta 30 gramov ter je neskvarljiv, oh rani in očuva perilo in obleko in s tem daje mil en občutek. Mnogo za- hvalnic na razpolago. >LUPA« bo mcsečno perilo z mnogimi nje- govimi posledicami (neprijetno, nezdravo, drago) popolnomaodpravila. Cena Din 75'—. MeaeČn* povera jFeminosal'S najbolj do- vršena, najbolj zdrava in vsled dolgolctne izdržljivosti najcenejša na tem polju, Din 125*—. Razpošilja se po povzetju. Naročila nasloviti na sledeči naslov: „AURORA" k. d., Sremska Kamenica St. 28. Deiaj, nabiraj in PopolnoiTia varno iialožite denarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varčevati - , ••• ...... • ^. . da strarinl up boš SG ne branii stavbem in kreditm zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju v staTo"«! LASTNI DOM Obrestuje iiranflne fZi O/_ Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje vioge po U /« Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Uin. Marliivost treznost Pr' naložbi sneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dorn. . ! Iz malega raste npvoagro"„o^r Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Ppeppičajte se! Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajani sveže volovsko meso, ptekajene šunke in razno- vrstne sveže klobase. Oddajam na drobno in na debelo ! Specijaliteta blaga zajamčena! Točim tudi več vrst domačih vin liter po 10 do 12 Din. Vljudno se priporoča JOSIP OORENJAKp mesar in klobasičai, CELJE, Kralja Petra cesta. Elehtrotehnično podjetje Karo! Florjančič y Celju, Canhapjeva mh it I (poleg davčnega urada). InŠtalacija elektrlčnih naprav za luö in pogon, telefonov, zvoncev, radio-aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogl. lestenci, svetilke, I'kalniki, motorji, gtevci, žarnice, potrebščine za radio itd. in ves elektromaterijal. Točna postrežba ! Cene nizkc ! Proračunl brczplačno ! P O Z O R! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame cetkvc) tovarnfiäko zaüogo vsch vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perllo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Zenko Hribar. 11-43 BižutBPiste samo prvovrstne moči, sprejme za trajna mesta Josip HOflinger, Zagreb, 1 Prilaz 29. 2 Tmww m stanouflnjB obstojeCe iz najmanj 3 sob, kuhinje s pritiklinami, v sredini mesta, za takoj ali pozneje. Ponudbe na poStni 1 predal St. 29. 2 Popravila pii im hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolp;oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prwowfstna dokazEla n« razpolago. — Pi- salni stro]i nowi in rabljeni v zalogi. JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Franjo Dolžan, Celje Za kcesijo šf. 4 Kleparstvo Vodovodne in naprava Strelovodov, inätaiacije,napravamoderno« Pokrivanje Streh in higijeničnih kopalnih sob, ¦ ¦¦¦ zvonikov. ¦ klosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujeio točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Kajenje je strap! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju §Kodljivemu kajenju z dr. Rascherja Putschtabletami. 1 omot Din 30 in poštnina, celotna kura Din 145 franko razpošilja tt »AURORA«, Sremska Kamenica St. 28. Dobiva se tudi skoro v vseh lekarnah in drogerijah. Nazr anilo. ^m Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem B ofvoK*il lastno m Kralja Petra c. sf. 28 gg (nasppotl gostllni nBranibor"7. _ Priporočam se tem potom cenj. strankam najvljudneje za f vsakovrstna dela, od priprostega do najfinejšega, kakor tudi za vsa luksuzna dela. Josip Plevčak. Inserlrajte v ,NOVI DOBI' I Tedenski izlcaz mestne klavnice o klanju In uvozu od 3. X- do 9. X. 1927. . I Zaklana živina____________Uvoženo meso V Kfl | line ^sSSl«fsai|l!sai Opomba ^ia^^HhwO^ ^ g H w ° ^ ^ Dečman Ferdinand 2— — — — — — — Esih Matija ______ -- 3- 1 3 2---------60- - — - Friedrich Ivan ...-----------------1------—-------— -------------- Gorenjak Josip . .----------4- 1 5 — --526 35 25 — — - Kreuh Franc .• 3-------------------------_______ Hole Martin . . . •------1---------- 2---------212-------------- Hohnjec Viktor . .---------2 1 - 2 ------------49-------------- Hohnjec Stefan . .------------- 1_ 2---------48 - — — - Janžek Marija . .----------_-_-------__ 47------------- - Kroflič Alojz . . . .------2 —------------------------------------ - - - Lapornik Ivan ...------1 _ l 2 1 — — —— — — — — — Leskošek Ivan ...------— 1 - — - _ — _ — — — — _ — Junger L. nasl. Bernardi . — — — 2 — ~~ 7 — — — — 43 215— — — Rebeuschegg Franc------4 5 — 8 17 — — - 549 467 — — — ~~ Reicher ivan ....----------1 1 4 1 _ — _ — — — — — ~~ Urbančič Adolf . .------2 — — ~ 2 — -_ — 264— — — ~~ Voisk Rozalija . , , _- 4-- 2 3---- - '" ~~ Zany Viktor ....----------2 - ~ 2 - - - 197 -355 - - - Zavodnik Alojzija .------2 — - 3 1 - - — ^ 13:> ~_ __ ~ Gajšek Franc ...------2l— —22 — — —^ — ^ — — — Giltšvert Franc . .----------1— 1 _Z_i ~~ ~~ ~~ ~ Plešivčnik Ana . . I----------- :-------1 1 _ Z _ ~~ ~ ~ Reberšak Anton .---------— _ — — _ — _ Kus M:ha.....------— ~~ ~ —— — ___—_ Lebič Fani.....------"~~ "~ T 1 ~" ~ ~~ ~ ~ Svetel Ivan ....---------~" ^ — — - — — Skoberne Fric .,.----------------21-------------- 57------------ — Zasebne stranke . • ^ * ~ Perc Karl . . . •-------------------1------------- — — ~ ~" ~------ '- Skupno . . . | 5|— 20 18 6 3l|54---------|l272 1600 |S95 — | — | - || Tlska In Izdaja Zve.na tl.karna. - Udgovorna sta za Izdajatelja in tiskarno Plil-» 6etln« | za redakcljo Vlnko V. Gab.ro. - Oba v Celju.