Sploine vestl. — Učiteljske vojne sirote. Poverje.ništvo nujno potrebuje spisek učiteljskih vojnih sirot, ki naj obsega: ime pok. očeta, bivališče sirote in število družinskih člancnv, da ga medloži Izvršnemu odboru. Mogoča jje mala podpora iz neke neporabljene pozicije. Tot= variši, tovarišice! Opozorite na to učiteljske vdove v Vašem okolišu! — Poverjeništvo UJU. — Odtegljaji za Nabavljačke zadruge. Na vlogo Izvršnega odbora UJU proiti od= te<»ljajem po 5 in 10 Din mesečno za Nabav= •ljacke zadruge, je isti dobil od prosvetnega ministrstva sledeči odgovoir pod O. N. Br. 71.714 z dne 17. sept. t. 1.: V tem slučaju so v sporu vprašanja, ki so popolnoma oseb= nega značaja. Reševati tako vprašanje morc edino Državni Savet in to na prošnjo inte* resirane osebe. Udruženjc naj zahteva odlok od oblasti, ki odtrguje teh 5 ali 10 Din in naj potem vloži tožbo proti temu odloku na Državni Savet. — Izvršni odbor je naredil vse korak«, ki so po gomjem odgovoru po» trebni in se nadeja, da bo dosegel gotov uspeh. — Absolventje lanskiih gimnasti5nili m pevskih tečajev še danes nimajo službe. Nji= hoivo razpor.editev si je namreč pridržal Beo= grad, Ikateri jim za enkrat tudi že nakazuje oia5o. Razporedbe pa seveda. ni od nikoder, in tako čakajo ti naši tovariši in tovarišicc v mučni rregotovosti, kaj bode ž njlimi. Zad= nje vesti trdijo, da bodoi morali iti zopet na* zaj na osnovne šok. Naš nesrečni upravni birokratizem je kniv, da <ti ljudje še danes nimajo mesta in ostancjo lahko nekega dne brez prejemkov. Ali bi jih ne mogli talkoj v začetku šolskega leta prideliti posamezniim ©snovnim šolaim — ko imamo toliko praznih razredov! — ter jih potem po potrebi pride^ ljevati razniim zavodom? Tako1 pa imamo že dva meseca razrede brez učnih oseb, na drugi Sitrani pa učne osebe s plačo brez dela. — Položaj učiteljev na vojnih šolah. Na rozna. vprašanja, kak je materijalnli položaj uckeljev na vojaških šolah in specialno z ozirom na »Konkurs za profesore i učitelje za Mašinsku Školu Mornarice«, smo prejeli sledečo. dnformacijoi: Mašinska Škola. Morna« rice u Kumboru (Boka Kotorska) raspisuje konlkurs: 1. za jednog profesora srednjih škola ili inžinjera za fiziku i kemiju u opse= gu gradiva od 8. razreda srednjih škoila.; 2. za jednog učitelja za aritmietiku i geometriju u upsegu gradiva za 4 razreda gradjanske ško« le; 3. za dva učitelja za srpsko«hrvatski jezik, istoriju li geografiju u opsegu gradiva za 4 razreda srednjih škola. — 1. Nameštenje iza^> branih kanikurenata uslediče na osnovi odre« daba Zakona o Činovnicima i ostallim držav^ nim službenicima gradjanskog reda. i na osnovi Uredbe o razvrstavanju i rasporedji* varju ainovnika gradjanskog reda. Dakle ti nameštenici primaiče prinadležnosti činovnis ka grad.janskog reda bez ikakvih dodataka u ncvcu ili natuiii, kao1 što ih uživaju oficiri. 2. Jier je nameštenje po konlkursu, dakle po molbi, to nameštenik nema pravoi na selid> beni i putni itrošak. 3. Uredbom v razvrsta« vanju činovnika odredjeni' su rokovfi za una* predjenje profesora Vojnih Akademija, ali nije ništa odredjeno za profesore drugih vo]nih škola, jer ih onda nlije bilo. Može da •budu postavljeni u iste grupe sa profesorima srednjih škola, ali može i da bude nepofvoljj nije, toi tim pre, jer 51. 223. Zakona o ustroj* stvu vojsk.e i mornadice kaže: »Činovnicl gradjanskog reda na službi u Vojsci i Mor« narice uopšte niso predvidjeni, niti Zakomom o 5inovnicima gradjanslkog reda, pošto pret' hodno ispune uslove iz člana 84. ovog Zako* na.« To znači, dai pored običnih usloiv^a za 5i» novnike gradjanskog reda ima još drugili uslova, koji mogu da. zadržavaju unapredjca n}e. 4. Učitelji u> Ministarstvu Vojske i Moranrioe uopšte ndso priedvlidjeni, niti Zakonom o ustrojstvu vojske i mornarice, niti Ured= bom o razvrstavanju, dakle za njih nisu ni odredjeni rokovi za unapredjenje u vfišu gru^ pu. 5. Za profesore i učitelje u Ministarstvu Vajske i Mornarice nema nikakvih naročibih dodataka niti honorara niti ispitnlih talksa i slično. Daicle ni učitelji, ikoji su usposobljeni za poučavanje na gradjanskiim školama, ne mogu računati, da dobiju više nego! samo obične prinadležnosti II. kategorije. Treba znati, da Glavna Kontrola zabranjuje ispla« čivanj.e bilo kojlih prinadležnosti, ako nisu u zakonu osnovane i tačno odredjene. 6. Član 220. Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice glasi: »Sve osoblje gradjanskog reda na službi u Vojsoi i Mornaricti potpada poid vojnu Au sciplinu i vojne sudove«. To znači, da za učitelje i profesore vojnih škola ne vrede disaiplinsfki propisi Ministarstva Prosvete 7. Istotako nije ništa odredjeno odno&no od^ sustva za vreme školskih ferija. — Konačna napominj'emo, da u Kumboru nema srednjih škola za školovanje dece i da je život u Dal= maciji kao neplodnoij li pasivnoj pokrajini mnogo skuplji nego u drugim pokrajinama našc zemlje. — Slovenskemu učiteljstvu! Slovenska umetnost preživlja težlko lirizo. Zalostno je dejstvo, da je prcpad med občinstvom in ustvarjajočimi umetniki vedno večji. Krivda na tem leži predvsem na trpki borbi za gmot= ni položaj našega ljudstva, velika krivda pa tudi na tem, da je splošna umetniška propa» ganda povsem pomanjkljiva. Kako kruta jc zgcdovina slovenske likovne umetnosti! Ve= likani umctniki: Wolf, brata Šubica, Petkov šdk. Ažbe, Grohar in drugi so morali v tuju nci, kier jim je bila preskopa domača zemlja. In ni5 drugače ni danest Naše ljudstvo ne pozna svojih umetnikov, zato tudi .ne pozna in ne more ceniiti njihove umetnosti. Sicer pa ne more biti drugače vzpričo današnjih razmer. Umetnost, predvsem likovna, kakor da je namenjena samo zgornjim stotdm! Umetnostne razstave se vrše samo v Ljubs ljani in kvečjemu še v Mariboru, orliginak lahko kupijo samo; denarni ljudje, propa= ganda pa ae do^ sedaj ni ozirala .na maso, temveč samo na1 peščico ljudi, ki jim jic dana možnost užlivati sadove slovenske umetnosti. — Vse drugače je s slovensko knjigo. Mo= horjeva in Vodnikova idružba ter še več drugih knjližnih društev skrbe za to, da prihaja knjiga poceni in v velikem obsegu ined narod. Ne tako slovenslka slika! Naše domovc, šoJe, urade in cerkve krase slabe labiliške reproduikcije tujih slikarjev, ;brez vsakršne umetniške vrednosti. Inozemski potniki preplavljajo naš« kraje in nudijo Ijudem za drag denar slabe posnetike nič pomembnih inozemskih slikarjev —• naj« slabša dela, ki jih ne morejo razpečati do= rna. Tuja založništva bogate z naŠim denars jem, slovenska umetnost pa trohni v atelje* jih naših umetnikov. — Ka.kor se trudijo knjižna društva, da se razširi slovenska knji> ga, tako' si je nadela Umetnliška Matica za svojo prvo največjo nalogo — razširiti slo= vensbo sliko med najširše plasti našega na« roda. Pogoji tega društva so tako ugodni/aa oostane lahko član vsakdo. Člani, ki plačajo letno članarino 24 Din dobe vsako leto eno originalno grafiko priznanih slovenskih sli» karjev v formatu 30X35, imajo pravico. do breziplačnega vstopa na umetnostne razstave, ki jih bo U. M. prlirejala po vseh večjih kra» jih in dobe po znižani ceni vse društvene pu» blikacijie. Ker je posebno naša šola estetsko Zielo pomanjkljivo opremljena — vse slilke so siabe reprodukaije inozemcev, šolske ilustra= cije kopiranc po tujih delih in ker vobče vsa zunanja in notranja oprema ne odgovarja estetskim zahtevam .naše dobe, je sklenil ods bor Umetniške Matice, da' z ozirom na to ¦Izdaja: 1. serijo naših in 'tujih pedagogov v originalnih ksorezih. (Šolesčlani, dobe te brezplačno). 2. stenske slike z^a sobe in stop* njišča. (Pravljice, pokrajinske, zgodovinske ¦ter žlivljens'ke motive). 3. Načrte za umetni* ško opremo mladinskih dn šolskih knjig. 4. Umetniškie osnutke za šolske odre. 5. Mo> derne načrte za opremo poslopja in tudi si» cer vse, karkoli bo pripomoglo do 'estetske* ga lizboljšanja našega šolstva. — Ker je bilo učiteljstvo vedno pripravljeno sodelovati v vsakem naprednem kulturnem pravcu, vljuds no vabi podpisani odbor vse naše učiteljstvo, da mu pomaga uresničiti program. Posamez« niki, kakor šole naj se priglase za člane. Naj se nam javijo zaupniki. Za vsakih pet novih 5lanwv dobe le*te še po eno originalno gra= fiko v nagrado. V nekaj letih si bodo članl za mal denar zbrali majhno galerijo samih originalov veliike umetniške in denarne vreds nosti. Kako bo lep Vaš doim, ko 'biodo viseli na stenah vaših isob originali slovensivlh umetnikov! Letos izdamo dva. originalna le-soreza slikarja F. Stiplovška, rin sicer portreL Ivana CaiVkarja in Pokrajina. Člani dobe te slike za Boži5. Kdor se priglas^i do 1. decem= bra t. 1., dobi že letos to lepo umetniško da» rilo. Člane sprejema centrala: Umetniška Ma« tica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. — Umets niška Matica, društvo za ustanovitev moder« ne galerije in za propagando sodobne likovs ne umetnosti v Ljubljani. — Kako boste proslavili lOdetnico uje> dinjenja, ako nimate sliike drž. grba, katero je založil U. D. v Mariboru? Ne samo vsaka šola, ampak 'vsak razred bi .naj imel ta sim^ bol naše države! — Vabilo. Niso trde besede tovarišicc Maroltove; vsaj jaz jdh ns razumem tako. Vendar pa moram resnici na ljubo povedati, da ni po-vsod takšna pavšalno razpoloženje v društvih, kot ga slika tovarišica. Tako sem spoznal še pred vojno Slovenske gorice, kj.eT je bilo učiteljstvoi kot eina družina in mislim, da se ne motim, 6e trdim, da j« še sedaj tako. Ako SO' temu familijarnemu živ» ljenju vzrok še zidandce, ne pride toliko v poštev, saj povsod jih pa le ni. Za vzgled bi pa bil kolikor toliko tudi gornjegrajski okraj. Smo pa5 hribavci, četudi je v tem okraju samo moja šola v hribih. Pridi se prijatelj leis učit. Ne moremo se sestajat' pogostoi vskd preoddaljŁnosti, kadar pa smo skupaj, se pač ne more nihče pritoževati, da je zapostavljen in mislim, da bi se moral vsak počutiti domačega med nami. Kaj nc tovariš Hren?! Nelkaj pa me le itišči, kar je že land oraenil nek tovariš v našem listu. Učitelji se na svojih potovanjih po drugih krajih šolei nekako plaho izogibljejo, kot da bi bil to svet hram, v katerega so hodild sa» mo kot otroci v strahu in trepetu. Jaz za svojo osebo pogledam šolo z radostjo in če le moirem, se pri svojih redkih obiskdh v dolini oglasim v šoli ter povprašam, če je »gospod učitelj« doma. Hudo pa mi je več; krat, ako opazim, da gredo toivariši mimo moje šole^ ne da bi tudi v šolo pogledali. Da bi se bal gostitve?! Menda pač .noben tova= riš ne upa, da mu bodo napravili v šoli »ohcet«. Par tovariških besed, eventualno mal prigrizek, saj kruh je vedno pri roki in obema se srce ogreje pri misli, da sta skup« na trpina. Kako prijetno je kramljaiti z enakim in koliko lepša se nam zdi nato šola, ko vidimo, da bije toliko tovariških src v skupndh ciljih. Morebiti da govorim le pre« več s svojega hribovskega stališSa in je pre« ve5 (oeravno samo eden) takih, Iki gledajo hribovca postrani, oeš, popoln kmet je postal. Toda 5e že postanemo kameleoni v ob^ čevanju — ;ta se poikmeti, drugi pomeščani — eno nam mora bdti vedno- skup.noi — naše tovariško srce! Vabim torej vse rtorvariše, katere bodo zvabile naše planine na izlete, da se oglasijo vsaj za hip tudi v šoli. Če se bojijo zapustiti družbo, jih popeljem pa sam za njdmi, da ne bodo zgrčšili poti. Tovariše v, ali pri Mariboru in Ljubljand pa prosim, da navajajo že uciteljiščnike, naj se oglašajo na svojih iziletih v šolah. Ali so dmeli res samo nekdanji študentje privilegij, da so uživali gostoljubje po farovžih. — Ivan Dolinar, šolski upravitelj, Šmihel nad Mozirjem. — Med asebnimi zadevami v 10. številki »Učit. Tov.« je na 3 strani med upokojenci imenovana med drugimi Antonija Štupca Ikot učiteljuca — kar bi se mc.ralo glasiti pravilno Antonija Štupca, ravnateljica na II. meš5an= ski šoli v Mariboru. »rn«. — O prebdtiu solunske fronte. V pre< teklem tednu se je mnogo pisalo v dnevnih časopisih o prebitju solunske fronte. Ker so bili nekateri podatki netočni, hočem podati v sledečem dopisu točen potek borb na sot* lunskem bojišču in Dobrudi. Leta 1916. jo bila srbska vojska po reorganizaciji prepe* ljana v Solun. Do 15. avgusta 1916 je srbska vojiska pomnožena z dobrovoljci zasedla po= ložaje od Vardara do Lerina južno Vetrc nika in Kajmaikčalana. V borbah z Bolgari je zasedla naša vojska 30. septembra Kaj* makčalan, kmalu potem prekoračila Črno re« ko, a 19. noivembra je bil osvobojen Bitolj z okolico. — Med tem časom se je v RusijL osnovala do^brovoljska divizija, ,ki je poka? zala svoi.ja junaštva na Dobrudi. V januarjuje odpotoval en bataljon iz Rusije na solun« sko bojišče. Razdeljen je bil med polke, ki &o imeld največ izgub. Po rusiki revoluciji pa jc bii cel dobrovoljski korpus prepeljan na solunsko bojišče. 16 5et je bilo razdeljenih med razne polke, iz ostale vojske dobrovolj« oev se je osnovala »Jugoslovenska divizija«. Naša vojska razdeljena v dve armiji je od začetka 1918. leta do 15. septembra zasedala prostor med Črno reko in Fuštanom. — 14. septembra 1918. kta se je začel artikrijski boj na odseku obeh naših armij. Naslednji dan pa je francoska in jugoslovanska divi* zija prebdla solunako bojišče in bojna črta se je v obliki klina zaoela premikati proti stveru. Padala je postojanka za postojanko in 30. septembra je Bolgarija sklenila z za» vezniki mir. Borbe so se nadaljevale in 1. no* vembra je bil osvobojen Beograd ter cela Srbija. — Edvard Prinčič. — Urniki, število tedenskih ur na 5s in ve5razrednicah. Prosvetni inspektor v Ljub>. ljani je izdal sledeča okrožnico: Naknadno k otKrožnici z dne 18. septembra 1928 P. br. 7676 odločam, da nova porazdelitev učnih ur, kaikior) jo je izdala nadzorniška konferenca v Ljubljani z dne 9. septembra 1926, velja za vse kategorije osnovnih šol, tedaj tudi za 5» in ve5razrednice in s tem razveljavljam od* lok velikega župana ljubljanske oblasti z dne 20. novembra 1926, P. br. 8510, v kolikor zadeva razd&litev učnih ur. V ostalem pa ostanc odlok v veljavi. — Razpis. Udruženje Jugslovenstkega Učiteljstva razpisute natečaj za sledeča dva referata: 1. Desetletno prosvetnoi delo -v naši državi in 2. Reforma šolskega nadzorstva. Prva tema naj obsega največ pet pisandh pol, a druga tri pole. — Prvi najboljši referat bo nagrajen s 500 Din, a drugi s 300 Din — dva .naskdnja referata, važna po vsebind bo» sta nagrajena z običajnim honorarj.em za članke v »Narodni Prosveiti«..— Referati mo= rajo biti najkasneje 15. decembra v roikah Izvršnega odbora UJLJ v Beogradu. — Nad 6000 ročnih zemljevidov jc letos že razpečal U. D. v Mariboru iz svoje založ^ be in tako izdatno olajšal pouk v doimoznan* stvu in zemljepisju. V založbi ima ročne ztmljevide sledečih kulturnih skupin: Po* horje^Kozjak, Slovenske gorice=Ptujsko polje, PrckmurjesMedjimurje, Celjska kotlina»Po=savje in Slov. ozemlje. Razpošilja pa tudi ročni zemljevid Kamnišlk.e planine. Pni dU n;ktnih naročilih da 25% popusta za revne učence. Naroči lahko posamezen učenec za cel razred. — Učiteljski dom v Mariboru se resno bavi z mislijo, da z nakupom primernega po= slopja. že v priihodnjem šotskem letu udej* stvujei s>voj smoter. Zato prosi vsa sreska učiteljska društva, šolska ¦upraviteljstva in posamezne v mariborski oblasti, da mu na= kažejoi 5Ia.narino a 20 Din za tckoče leto. Pi* šiite po poiložnice, ako so vam pošle! — Občni zbor društva »Zoo«. Drustvo »Zoo«, kd se je ustanovilo pred dobrim letom in ki mu je namcn pripraviti in vzdrževati živalski vrt v Ljubljani po vzorcu nekaterih drugih modernih mest, je imelo svoj občni zbor v soboto, dne 6. dktobra. ob pol 9. zve» čer v Prešernovi so>bi restavracije »Slon«. Otvoril ga jc predsednik, dekan medic. fa« kultete g. dr. Alfr. Šerko, ki jc takoj brcz vseh formalnosti prešel na dnevni red. Dru* štvena pravila so se izpremendla v toliko, da se je društvenli odbor razširil od 6 na 12 članov. V pravila se je tudi vneslo, da obstojajo poleg rednih članov še ustanovniki in do» brotndki. Ustanovniki so omi članli, ki plačajo 1000 Din enkrat za vselej, dobrotniki plaču* jejo 100 Din letno in redni članii pa 20 Din. Poročila vseh društvenih funlkcijonarjev so bila točna in izčrpna, vsi računi lin poslovne knjige v najkpšem redu, zato je ibil pri volitvah izvoljien stari odbor s predsedmikpm dr. Alfr. Šerkom. Kot stari odboirniki so bili pomovno. izvoljeni inšpektor dr. St. Beuk, dr. Ponebšek, vet. sv. v pok. Turk, dr. Bulovec, notar Hafner in univ. docent dr. Kenk; a kot novi odborniki pa: sitrok. učitelj A. Falkin, pošt. v. komtr. Vrtovec, žel. ofic. Egger, prof. dr. M. Šerko, stud. med. A. Šerko in VI. Kapus. Preglednika računov sta pa Her= fort in Kozinc. Dosedanje društveno premo= ženje sestoji iz živega in mrtviega dnventarja. Živ inventar <j>bsega: 1 gamsa, 2 ježa in 2 morska prašička, 21 ptic ujed, 81 malih ptic. 19 kač, 7 drugih plazilcev in 3 vodne ptice. Za prehrano teh živali se porabi dnevno 3 kg konjskega mesa za ptice ujede. Za dru* ge ptice se pa porabi Y? kg Ikuhanicga konj« skega mesa, dve pergišči mravljiinčnih jajec, dva korenja, pest koruzne moke in do1 100 (črvov) ličink mokarja, nekaj prosa, konop= Ijie, ogrščice, salatnega semena, smrečnega semena, salate i. dr. Jcža dobita polže, mreso in kruh, morska prašicka seno, korenje in oves, gams seno dn o<ves, strupene Ikače miši, nestrupene pa žaba in martinčke; a mar^ 'tinčki in žabe pa deževnike in kobilice itd. Tako stane prehrana vseh živald okro^g 80 Din dnevno, torej letno skoro 30.000 Din. Mrtvi inventar društva obsega: 10 velikih kletk za ptioe ujede po 1 m", 54 malik kletk za manj^ še ptice, pet aikvarijeiv pa 100 1 in 1 akvarij po 300 1 za ribe, 4 tera.rijie1 za strupene i.n ne= strupene kače ter druge plazilce in 3 železne kletke za >bele miši. Društvo je nujnoi pris!' ljeno povečati mrtdv inventar, zato si je na* ročilo &e naslednje predmete: 15 novih akva« rijev s podstavki in 2 večja akvarnja za v«» like ribe, 3 večje in 3 manjše iterarije, 50 manjših in 15 večjih kktk, 20 ži5nih kletk za razne manjše sesalce (jazbec, kuna, vidra itd.) in potrebno množinoi mreže v svrho ograditve prostorov za velike sesalce (jelen, volk, medved, divji praši5 dtd.). Vse te stvari moirajo biti gotove do spomladi, da lahko prične društvo s pripravo nove razstave, ki se bo vršila prihodnje leto skupno z lovsko in drugimi baje pod imenom »narava«. Prk hodnja razstava bo zavzemala cel velesejm« ski paviljon dn znaša proračuni za to raz« stavo. ca 80.000 Din. Po itej razstavi društvo ne namerava več prirejati norvih razstav, temveč prcide takoj k definitivnemu osno« vanju stalnega zdološkega vrta v Ljubljand. V ta namen ima pri mestni občini že baje rezerviran prostor v Tivoliju med tenisigri* Š5em Atene« dn tivolskim ribnSkom. Tu na> merava društvo postaviti svojo paviljone, kjer bodoi stalno živele osknbiovanje živali. Za5asno pa namerava društvo1 prezimiti ži» vali v vrtnem paviljonu v Souvanovem vrtu na Muzejskem trgu. Iz tega poročila se jasno zrcalijo prvi obrisi stalnega »Zao«, od ka; terega bo imela izmed vsega občinstva uceča se mladina .največ dobička. Zato smo mi učiteiljd dolžni po svojih močeh padp-i-rati to društvo posebno na ta način, da ljudstvo za= interesiramo za to društvo dn da društvu naa biramo. nove člane. Ant. Fatin. Obleke kemično clsti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebujie vse najno* vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaJoga. O sredi može govoriti svaka domačica, što joj se pruža pniLika, da rublje pere sa Radionom. Rublje se ostavi preko noči u vodi, a drugi dan može se iza vrijeme pri* pravljanja ručka za % sata kuhajuči u Ra* dionu oprati, da je bijelo kao snijeg. Mpderna mediciaa se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od^ lični zdravniki priporočajo zato redno uživanje ŽIKE. Žika je na poseben način iz» delana,kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ* čevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uži> vati vsak dan.