KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
74.
kos.
V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1931.
Letnik
II.
VSEBINA
561. Zakon o izprcmembi in dopolnitvi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi.
562. Pravilnik o prepuščanju vojaških državnih kobil ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme.
563. Navodila za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest.
564. Razglas o tarifi za razsodniško postopanje o povračilu škode, povzročene po lovu in divjačini.
565. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
561.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega ministrskega sveta
zakon*
o izpremembi in dopolnitvi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi.**
§i.
Zadnji odstavek člena 14. se izpremeni In se glasi:
Za tehtnice, sode in steklene balone ne veljajo te omejitve.
§2.
Členu 17. se doda nov odstavek, ki se glasi: Postopek za uvoz meril in merilnih priprav predpiše minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za finance.
§3.
člen 22. se izpremeni in se glasi:
Pregledati in žigosati se morajo sodi, v katerih se glede na prostornino sodov kupujejo ali prodajajo vina, pivo, špirit in druge alkoholne pijače.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1931., 3t. 262/LXXX1/560.
« Zakon gl. »Uradni list« št. 252/7Q iz 1. 1928.
Pregled in žigosanje sodov obstoji v ugotavljanju in oznamenovanju njih prostornine s pritiskom žiga, čigar obliko predpiše minister za trgovino in industrijo.
Sodi se morajo tudi občasno pregledati in žigosati, sodi za pivo vsako drugo, sodi za vino pa vsako tretje leto.
Dveletno, odnosno triletno razdobje se šteje od prvega dne tistega koledarskega leta, ki pride za letom, v katerem se je žigosal sod.
Minister za trgovino in industrijo sme predpisati po zaslišanju trgovinskih zbornic obvezen pregled in žigosanje tudi za druge sode, v katerih se prodajajo glede na prostornino soda tudi druge tekočine, razen naštetih.
§ 4-
Člen 26. se izpremeni in se glasi:
Steklenice in posode za razpečavanje vina, piva in drugih alkoholnih pijač v gostilnah, pivnicah, kavarnah in drugih javnih prostorih, morajo biti opremljene z označbo prostornine in se morajo pregledati in žigosati.
Pregledati in žigosati se morajo tudi posode za razpečavanje mleka in mlečnih proizvodov, kakor tudi zaprte steklenice ali drage posode, v katerih se prodaja mleko.
Zaprtih steklenic, v katerih se prodajajo vino, pivo ali druge alkoholne pijače, ni treba pregledali in žigosati.
§ 5-
Clen 27. se izpremeni in se glasi:
Odredba člena 13. (odstavka tretjega in petega) in členov 15., 16., 17., 18., in 19. veljajo tudi za steklenice iL posode, katere je treba pregledati in žigosati (čl. 26 ).
§ 6.
V členu 32., odstavku prvem, se doda besedama: »merilnim pripravam« beseda: »steklenicam«.
§ 7.
V členu 33., točiti 1/2., se dodajo besedam: »ali merilno griprave« besede: »steklenice ali posode«.
§ 8.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v >Službenifa novinah«.
V Beogradu, dne 30. oktobra 1931., št. 6756.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in
industrijo	Predsednik	ministrskega
dr. K. Kumanudi s. r.	sveta	iD minister za
Videl	notranje posle
in pritisnil državni pečat P. R. Živkovič s. r. Čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
562.
V smislu odredbe toč. 3. čl. 235. zakona o ustroju vojske in mornarice* in v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo in vode ter na podstavi čl. 192. istega zakona predpisujem ta-le
pravilnik
o prepuščanju vojaških državnih kobil ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme.**
Člen 1.
Da se izboljša naše domače pleme konj in da se poveča vzgajanje tistih vrst konj, ki jih potrebuje vojska, kakor tudi da se pomaga prebivalstvu pri obdelovanju zemlje, daje ministrstvo za vojsko in mornarico ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme vojaške državne kobile, ki so sposobne za pleme.
Koliko kobil, kake vrste in na katerem ozemlju 3e daje ljudstvu, odloči minister za vojsko in mornarico vsako leto po potrebi in možnosti ter v soglasju z načrtom ministrstva za poljedelstvo glede pospeševanja konjereje; to se pravočasno in redno objavi v »Službenih novinah«.
Prav tako se objavi v »Službenih novinah«, če bi se v teku izvestnega leta ne oddajale ljudstvu vojaške državne kobile.
Člen 2.
Radi izvrševanja odredbe čl. 1. se vrši vsako leto meseca oktobra pregled vseh vojaških državnih kobil in se pri tej priliki izločijo in predlagajo za prepustitev ljudstvu tiste vojaške državne kobile, ki so za vojaško službo manj sposobne, ki so pa še vedno sposobne za poljedelsko delo in za pleme — t. j. o katerih je znano,
* Zakon gl. »Uradni list« št. 191/42 iz leta 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. avgusta 1931., št 193/LX11/404.
da so žrebile že v komandi, da imajo dober zarod in pri katerih se redno pojavlja plemenitveni nagon.
Te preglede odrejajo komandanti divizijskih oblasti za vse komande, edinice in ustanove v svojem divizijskem ozemlju.
Člen 3.
Pregledi in izločanje kobil, kakor tudi odrejanje komisij za ta pregled, se vrše povsem po čl. 4. pravilnika za odpis poginule in onesposobljene vojaške državne živine. Član te komisije sme.biti strokovni odposlanec banske uprave.
Člen 4.
Kadar se določijo pregledi po čl. 3., vrše odrejene komisije pregled in ocenjanje vseh vojaških državnih kobil, ki spadajo k dotični komandi, edinici in ustanovi in izberejo kobile, ki ustrezajo pogojem čl. 2. tega pravilnika.
Ko se konča izbera kobil, sestavijo komisije posebne seznamke z vsemi podatki iz glavnega živinskega se-znamka in vpišejo v ustrezne razpredelke, overijo s podpisi svoje mnenje v smislu odstavka prvega čl. 2. tega pravilnika in izroče te seznamke starešinam dotič-nih komand, edinic in ustanov, ki jih po redni poti predložijo komandantu tiste divizijske oblasti, na čije ozemlju so.
Komande divizijskih oblasti sestavijo po prejemu teh seznamkov skupen seznamek po obrazcu glavnega živinskega seznamka za vse komande, edinice in ustanove na svojem ozemlju in ga predložijo po redni poti ministrstvu za vojsko in mornarico tako, da so v ministrstvu vsako leto najkesneje do 30. novembra.
Člen 5.
Na podstavi seznamkov, sprejetih po čl. 4. in izvlečkov po'Čl. 27., izda minister za vojsko in mornarico odlok, koliko kobil, kakih vrst, iz katerih komand in na katerem divizijskem ozemlju naj se odda ljudstvu.
Če število po komandah izločenih kobil ne zadošča glede na število, ki je z odlokom ministra za vojsko ju mornarico določeno za dotično leto po čl. 1. tega pravilnika, sme minister za vojsko in mornarico odrediti v mejah možnosti, da se prepuste tudi kobile — novo nabavljeni remonti.
Člen 6.
Pravico, da prejmejo vojaške državne kobile po odredbah tega pravilnika, imajo prvenstveno zadrugarji živinskih zadrug in poljedelci, ki izpolnjujejo sledeče
pogoje:	..
1. da imajo konjski hlev, v kateri lahko postavijo prejete kobile. Konjski hlev ni treba, da je zidan, vendur mora biti udoben, dovolj visok in prostoren, svetel m pozimi topel;
2. da imajo gospodarsko možnost za vzdrževanje konj;
3. da se bavijo s konjerejo ali da se želijo baviti z rejo in da imajo za to voljo in razumevanje;
4. da se zavežejo:	,
a) da bodo prejete kobile in od njih dobljeni zaroa redili in gojili po navodilu, ki se predpiše v ta
b) da ne bodo uporabljali dobljenega zaroda «» težka dela, preden ne dovrši 3 let starosti;
c) da ne bodo dobljenega zaroda v nobenem p * meru odsvojili v inozemstvo brez predhodne odoon komandanta dotične divizijske oblasti;
č) da bodo uporabljali prejete kobile samo za dela, ki so določena v tem pravilniku;
d) da bodo prejete kobil" in od njih dobljeni zarod ob obolelosti zdravili in
e) da pristanejo na vse pogoje, ki so predpisani s tem pravilnikom.
Člen 7.
Prejemniki vojaških državnih kobil trpe ves riziko po čl. 17. tega pravilnika od dneva prejema in ne smejo odsvojiti prejetih kobil, ker se kobile, dane ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme, smatrajo za vojaško državno last in se smejo prejemniku vsak čas odvzeti.
Člen 8.
Prejemniki vojaških državnih kobil imajo pravico;
1. da uporabljajo prejete kobile za delo: ježo, prenašanje tovorov, obdelovanje zemlje itd., vendar pa se prejete kobile v nobenem primeru ne smejo uporabljati za poštno, kočijaško in vozniško službo, ravno tako tudi ne za mlačvo;
2. do zaroda, ki ga dado prejete kobile;
3. do brezplačne plemenitve prejetih kobil po vojaških državnih plemenskih žrebcih;
4. da se, če predlože potrdilo o izvoru in plemenit-vi, oproste v miru poziva na vežbo glede kobil, ki so breje nad 5 mesecev in kobil, ki imajo žrebeta, mlajša od 6 mesecev, če so se te kobile dobile kot zarod od pCejetih vojaških državnih kobil;
5. da se oprosti poziva na vojaško obveznost tako v miru kakor v vojni plemenska živina tistih prejemnikov, ki so se posebno odlikovali z odgajanjem onih vrst konj, ki so predpisane za vojaške namene;
6. da prvenstveno prodajo ministrstvu zn vojsko in mornarico zarod, ki so ga dobili od prejetih kobil, in
7. da preidejo prepuščene kobile popolnoma v njihovo last, če odgoje državi za njene vojaške namene in odstopijo po ocenitvi vojaške komisije enega za vojaško službo sposobnega konja.
O tem izda odločbo minister za vojsko in mornarico.
Člen 9.
Vojaške državne kobile, ki so bile izročene ljudstvu po odredbah tega pravilnika, se smatrajo za državno last in se kot taka ne morejo zarubiti, niti zaseči za kake terjatve, ne za državne, ne za zasebne, niti se ne smejo prodati, niti zastaviti.
Člen 10.
Prejete vojaške državne kobile ne morejo v nobenem primeru služiti za zadostitev vojaškim obveznostim v konjenici, v komori itd.
Obvezniki, ki morajo dati državi na razpolago konje po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice, morajo imeti za ta namen lastne konje.
Člen 11.
Zarod prepuščenih kobil je last prejemnika. Konji samci, ali samice, ki izvirajo od prejetih vojaških državnih kobil in glede katerih se pri letnem pregledu po čl. 14. ugotovi, da so posebno sposobni za pleme, se ne smejo izvoziti v inozemstvo, ne da bi se predhodno ponudili ministrstvu za vojsko in mornarico v odkup.
Če ministrstvo za vojsko in mornarico iz kateregakoli razloga teh ponujenih konj ne bi hotelo kupiti, smejo njih lastniki svobodno razpolagati z njimi.
To velja tudi za one lastnike, ki so dobili take živali v svojo posest, ker so jih kupili v državi.
Ta omejitev glede izvažanja v inozemstvo ne velja za člane živinorejskih zadrug, če je zadružna selekcijska komisija ocenila zarod kot nesposoben za zadružni-ško pleme.
Člen 12.
Kdor je prejel vojaške državne kobile, mora brez poziva:
1. prignati prejete kobile vsako leto v času pripušča-nja k žrebcu, in sicer v kraj, ki ga odredi vojaško obla-stvo (vojaška, zadružna ali žrebčarska postaja). Po končani pleinenitvi predlože te žrebčarske postaje potrdila o plemenitvi na vpogled občinskemu oblastvu, v čigar področje spada prejemnik, občinska oblastva pa morajo po končani sezoni spuščanja poročati komandantu pristojnega vojnega okrožja in poslati seznamek prejemnikov, kojih kobile so bile uplemenjene v dotični upleme-njevalni sezoni.
2. takoj javiti žrebčarski postaji, čim postane kobila breja, in najkesneje 15 dni potem, ko je kobila skotila, prignati kobilo in žrebe v žrebčarsko postajo radi pregleda in vpisa potrebnih podatkov v potrdilo o uplemenitvi.
Žrebčarske postaje morajo p&tem občinskih obla-stev o tem redno poročati komandantu pristojnega vojaškega okrožja, da vpiše le-ta potrebne podatke v seznamek prejemnikov, ki je pri komandah vojaških okrožij;
3. obveščati županstvo občine, le-to pa komandanta pristojnega vojaškega okrožja, če je' prejeta kobila ali njen zarod poginil ali se onesposobil;
4. poročati županstvu občine, le-to pa komandam tu pristojnega vojnega okrožja, če proda žrebe od prepuščene kobile in označiti hkratu tudi ime kupca in njegovo stalno bivališče.
Županstvo občine mora v takih primeriti zahtevati, da se kupec zaveže, da sprejme s kupnino nase tudi vso obveznosti, ki so določene v tem pravilniku glede živali, ki jih kupi.
Če se odstopijo vojaške državne kobile posebnim konjerejskim selekcijskim ali splošnim živinorejskim selekcijskim zadrugam, se kobile spuščajo v določenih zadružnih žrebčarnah, dolžnosti občine pa preidejo na te zadruge.
Člen 13.
Neposredno nadzorstvo in kontrola nad prepuščenimi kobilami spadata v dolžnost komandantov divizijskih oblasti.
Radi te kontrole ukrenejo komandanti divizijskih oblasti pravočasno vse potrebno, da se zaščitijo državni interesi in da se zavaruje namen, kateremu služijo prepuščene vojaške državne kobile,
Člen 14.
Radi evidence o prepuščenih kobilah tn radi ugotavljanja, da-li so zdrave in sposobne, se vrši enkrat na leto glavni pregled vseh prepuščenih kobil in njih zaroda.
Ti pregledi se vršijo jeseni, ko se končajo poljska dela in se prirede razstave konj v dneh in krajih, ki se
določijo sporazumno z banskimi in sreskimi upravami in oblastnim kolom jahačev, kjer tdko obstoji, pri čemer je upoštevati, da se sme ustanoviti v kraju razstave in pregleda komisija 3 oseb, katerih ena mora biti veterinar, in da mesto, ki je določeno za pregled, ni preveč oddaljeno od bivališča prejemnikov.
Temu pregledu sme prisostvovati kot delegat tudi odposlanec konjerejske ali splošne živinorejske selekcijske zadruge, če je taka na tem področju.
Clen 15.
Ko dobijo komandanti vojaških okrožij od komandantov divizijskih oblasti razvrstitev, po kateri se mora izvršiti pregled na njih ozemlju, določijo, kateri prejemniki, kdaj in na katero mesto morajo prignati prejete kobile in žrebeta na pregled in napravijo v tem smislu seznamke v dveh enakih izvodih, v katere vpišejo vse prejemnike, ki morajo prignati kobile in žrebeta na pregled, z vsemi podatki iz seznamka, ki ga hranijo, nakar pošljejo te seznamke komandi, pri kateri je ustanovljena komisija za ta pregled.
Clen 16.
Odrejene komisije pregledajo v določenih dneh vse kobile in žrebeta po seznamku, ki so ga prejele od komandantov vojaških okrožij, in zabeležijo v ustrezne razpredelke stanje, ki so ga ugotovile ob pregledu.
Ocenitev stanja označi komisija:
a) kot dobro, če so kobile in žrebeta v dobrem stanju, dobro negovane in ohranjene;
b) kot. izčrpano in zanemarjeno, če so kobile in žrebeta znatno onemogle in oslabljene ali so zanemarjene, vendar pa sicer zdrave in se morejo z dobro nego popraviti, in
c) kot neustrezno glede kobil, ki so postale nesposobne za službo, glede žrebet pa, če so toliko zanemarjena, da se ne morejo več popraviti.
Ocene se vpišejo v seznamek in se potrde s podpisi. Podrobno poročilo o dokončanem pregledu predloži komisija pristojnemu komandantu divizijske oblasti.
Clen 17.
Glede na ugotovljeno stanje pri pregledu se postopa s prejemniki kakor sledi:
1. Prejemniki, pri katerih se je ugotovilo stanje, označeno pod a) v čl. 16., se pohvalijo;
2. prejemniku se odvzame prepuščena kobila in povrne v državno last ali pa se prepusti drugemu v primerih, določenih pod b) v čl. 16. s posledico, da izgubi za vedno pravico, prejeti vojaške državne kobile, in
3. prejemnikom, označenim pod c) v čl. 16., se puščajo oddane kobile v njih last, od prejemnika pa se izterja vrednost pokvarjene kobile s posledico, da izgubi za vedno pravico, prejeti vojaške državne kobile.
Istotako se izterja vrednost kobile, če je prepuščena kobila poginila po krivdi prejemnika ali če mu je bila ukradena.
Clen 18.
Odloke za vse primere, določene v čl. 16., Izdajajo komandanti divizijskih oblasti in se morajo izvršiti naj-kesneje tekom enega meseca,
Clen 19.
Prejemniki imajo pravico pritožbe na komandante divizijskih oblasti v roku 5 dni od dneva priobčitve odloka.
Pritožbe se predlože po redni poti preko komandantov vojaških okrožij ministru za vojsko in mornarico.
Odločbe ministra za vojsko in mornarico na predložene pritožbe so dokončne in zoper nje ni pritožbe.
Prav tako imajo prejemniki pravico, da zahtevajo nadpregledno komisijo na svoje stroške, v katerem primeru določijo 2 člana sami, 2 člana pa določi komandant dotične divizijske oblasti, ti pa izvolijo petega člana kot predsednika.
Odločbe nadpreglednih komisij so izvršne in obvezne za obe stranki.
Clen 20.
Za pokvarjene in poginule kobile se zahteva odškodnina, in sicer:
a) če so bile prepuščene kobile izločene po prvem odstavku čl. 4.;
za kobile,	stare	6 do 8 let —	2/a	cenilne	vrednosti;
za kobile,	stare	8 do 10 let —	V*	cenilne	vrednosti;
za kobile,	stare	10 do 14 let,	1/3	cenilne	vrednosti;
za kobile,	stare	nad 14 let,	*/*	cenilne	vrednosti;
b) če so prepuščene kobile remonti:
za kobile do 6 let starosti celotno cenilno vrednost.
Ce gre za kobile drugih let starosti, se izterja tista vrednost, ki je določena pod a) tega člena.
Clen 21.
Povračilo se ne zahteva:
1. če je nesposobnost ali pogin posledica naravne bolezni in če prejemnik dokaže, da je ukrenil vse, da odpravi škodljivo dejstvo bolezni.
V teh primerih se prepuščene kobile izknjižijo v breme države, če so poginile, če so se pa onesposobile, se prodajo na dražbi v breme države;
2. če je pri prejemnikih že nastopil primer, določen v čl. 8. pod 7.
Clen 22.
Poleg rednega letnega pregleda, določenega v členu 14. tega pravilnika, vršijo nadzorstvo in kontrolo nad predanimi kobilami in dobljenim zarodom in postopajo po pristojnosti:
1. komandanti vojaških okrožij pri naboru in popisovanju živine;
2. državni kmetijski organi;
3. dVžavni, samoupravni in občinski veterinarji, ki morajo, če so pozvani radi pregleda in zdravljenja prepuščenih kobil, poročati o stanju, ki so ga ugotovili, o naravi bolezni, kakor tudi da-li se more bolezen ozdraviti pri prejemniku ali pa je treba upotiti obolelo ži-vinče radi uspešnejšega zdravljenja na zdravljenje w kako vojaško ustanovo.
Odobrenje za zdravljenje v vojaških državnih ustanovah dajejo komandanti divizijskih oblasti s pogojem, da mora prejemnik trpeti stroške za zdravljenje in prehrano za ves čas, dokler je obolelo živinče na zdrav* Ijenju.
4. občinska oblastva, ki so v prvi vrsti poklicana in odgovorna, da neposredno nadzirajo prepuščene kobile in da pravočasno ukrenejo potrebno za zaščito dr* žavnih interesov, in
5. starešine orožniških postaj.
Člen 23,
Prejemniki morajo žrebeta prepuščenih kobil, če jih želijo prodati po dovršenem 2. letu starosti, predhodno ponuditi ministrstvu za vojsko in mornarico v odkup.
Te obveze so prosti člani živinorejskih selekcijskih zadrug, če prodajo žrebeta drugim članom teh zadrug.
Člen 24.
Osebe, ki žele dobiti od ministrstva za vojsko in mornarico vojaške državne kobile za uporabo, vzdrževanje in za pleme, in ki ustrezajo pogojem po čl. 6. tega pravilnika, morajo najkesneje do 1. oktobra vsakega leta predložiti prošnje po svojem občinskem predstojni-štvu, ki odpošlje te prošnje, če občinski odbor ugotovi, da izpolnjuje dotični prosilec pogoje za prejem kobile, obenem s svojim mnenjem, za katero je v vsem obsegu odgovoren, potem komandantov vojaških okrožij komandantu divizijske oblasti, v čije ozemlju prosilec živi.
Zadrugarji vlagajo prošnje potem konjerejske, odnosno živinorejske selekcijske zadruge.
Člen 25.
Komandanti vojaških okrožij sprejmejo, pregledajo in ocenjajo te prošnje ter zberejo potrebne podatke in pojasnila, nakar jih pošljejo najkesneje do 1. novembra vsakega leta š svojim mnenjem v rešitev svojim komandantom divizijskih oblasti.
Člen 26.
Komandanti divizijskih oblasti odločajo na podstavi zbranih prošenj in dokumentov po svojih lastnih osebnih presodkih in ugotovitvah, na katere prošnje in koliko kobil se sme prepustiti, katere prošnje je treba povrniti v popolnitev s potrebnimi listinami in katere prošnje je treba docela odbiti.
Vse prošnje, o katerih ugotove komandanti divizijskih oblasti, da bi bilo treba njih zahtevam ugoditi, se potem ko so bile predhodno vpisane v seznamek obrazca A, pridrže v arhivu in hranijo kot listina obveze, vse ostale prošnje pa se vrnejo prosilcem.
Člen 27.
Izvleček iz prejetih in v seznamek obrazca A vpisanih prošenj predlože komandanti divizijskih oblasti ministrstvu za vojsko in mornarico vsako leto najkesne-je do 1. decembra.
Člen 28.
Ko prejmejo komandanti divizijskih oblasti od ministrstva za vojsko in mornarico odloke v smislu čl. 5., koliko kobil in iz katerih komand naj se da ljudstvu na ozemlju dotične divizijske oblasti, izdajo dokončne odloke na predložene prošnje, katerim osebam in koliko vojaških državnih kobil se prepusti in vpišejo o tem potrebne podatke v ustrezne razpredelke že pripravljenega seznamka obrazca A.
Ta seznamek, ki se mu priključijo vse prošnje, na katere se je izdal odlok o prepustitvi, se hrani v arhivu kot listina obveze.
Prošnje, ki so se po čl. 26. že vpisale v seznamek
obcazca A, a se nanje zbog nezadostnega števila kobil
ni mogel izdati odlok o prepustitvi, se vrnejo prosilcem s pripombo, da se ujih prošnjam ni moglo ugoditi radi nezadostnega števila kobil in da smejo to prošnjo v tekočem letu ponoviti.
Komandanti divizijskih oblasti dostavijo izdane odloke o prepustitvi vojaških državnih kobil komandantom vojaških okrožij s seznamki, iz katerih je razvidno, kateri prejemniki iz ozemlja dotičnih vojaških okrožij, kje in kdaj bodo prejeli vojaške državne kobile za uporabo, vzdrževanje in za pleme.
Vse to se mora dokončati do konca meseca januarja vsakega leta tako, da morejo osebe, katerim se je odobrila prepustitev vojaških državnih kobil, prejeti te že v mesecu februarju, in jih uporabiti za pomladanska poljedelska dela in za plemenitev v naslednji sezoni.
Člen 29.
Izročitev kobil se vrši vedno pri komandi, pri kateri se vodi živinski seznamek.
Kraj in način izročitve vojaških državnih kobil iz komand enega divizijskega ozemlja uredi komandant dotične divizijske oblasti.
Če nastopi primer, da se morajo odstopiti vojaške državne kobile iz komand ene divizijske oblasti v ozemlje druge divizijske oblasti, odredi minister za vojsko in mornarico, da se pošljejo te kobile radi izročitve tisti komandi, katero predlaga komandant divizijske oblasti, v čije ozemlju naj se kobile razdele ljudstvu.
Člen 30.
Izročitev kobil pri določenih komandah in na določene dni se izvrši komisijski po seznamku obrazca B, v katerem potrdi prejemnik ali njegov pooblaščenec prejem s svojeročnim podpisom.
Vsak prejemnik, čim prejme kobilo, se mora pismeno obvezati po obrazcu B, in ta obveza se priključi seznamku, po katerem se je izvršila izročitev.
Če je prosilec zadržan priti osebno in prevzeti prepuščeno kobilo, mora poslati svojega pooblaščenca, kateremu izroči tudi svojo pismeno obvezo po obrazcu B. ki jo mora potrditi pristojno oblastvo.
Ob izročitvi vojaških državnih kobil prejemnikom se kobile vidno žigosajo na levi strani vrata z žigom na desni strani vrata pa z dvema poslednjima številkama tistega leta, v katerem se je kobila prepustila prejemniku.
Člen 31.
Če se prepuste ljudstvu kobile po prvem odstavkn čl. 4. tega pravilnika, se vsaka kobila, ki se prepušča, vedno komisijsko oceni; ta ocenitev se vpiše tudi v seznamek, po katerem se kobile izročajo.
Člen 32,
Če kobile, ki so namenjene za prepustitev ljudstvu, ne pripadajo komandi, pri kateri se izročajo, ali komandi, ki je v istem kraju, prejemnik pa ne pride določenega dne radi prevzema kobile, niti ne pošlje svojega pooblaščenca, mora plačati potrošeno krmo po nabavni ceni za ves čas od dneva, določenega za prevzem, pa do dne, ko se je kobila vrnila v '--Jo komando, kakor tudi stroške za prevoz do njene komande.
Člen 83.
Po izvršeni predaji kobil se pridrže seznamki, po katerih je bila izročitev opravljena, v arhivu komande, kjer je bila izročitev, dvojnik tega seznamka, pa se pošlje komandantu dotične divizijske oblasti, ki vpiše podatke iz tega seznamka v seznamek obrazca A, ki ga hrani v svojem arhivu in ga vrne v arhiv hkratu z listinami po čl. 26. tega pravilnika.
Člen 34.
Komande, pri katerih so bile Robile izročene, pošljejo po en izvod seznamkov, po katerih se je izvršila predaja, tudi komandantom dotičnih vojaških okrožij, da vodijo evidenco in kontrolo v smislu odredb tega pravilnika.
V Beogradu, dne 5. avgusta 1931., Dj. štev. 20218.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r.
m ■ —
Banove uredbe.
563.
Na podstavi § 88. pravilnika o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna Dravske ba novine za leto 1931 ./32. (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 1. aprila 1931., številka 130/23) predpisujem za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest naslednja
navodila
za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest.
§ i.
Podjetniki, ki opravljajo prevoz potnikov z avtobusi, plačujejo 10% vozarine kot izreden prispevek za prekomerno ukoriščanje vseh javnih cest.
Za plačevanje izrednega prispevka je kraljevska banska uprava založila enotne vozovnice po Din 0-50, 1'—, 2—, 5-— in 10—.
§ ^
Vozovnice nabavljajo avtobusna podjetja pri sreskih načelstvih, odnosno pri sreski izpostavi v Škofji Loki, ona podjetja, ki imajo sedež v Ljubljani, pa pri kraljevski banski upravi in plačajo takoj 10% vrednosti vozovnic kot izreden prispevek in poleg tega po Din 1*— za vsak blok.
§ 3.
V zapisniku, ki se sestavi]- ob izdaji vozovnic, mora biti navedeno, koliko km cestne proge, koder obratuje avtobusno podjetje, odpade na državne, koliko ua banovinske in kolilu) na občinske ceste.
74. kos
§ 4.
Vsak potnik mora imeti vozovnico. Vozovnica se mora izdati ob začetku vožnje za vso progo, ki jo potnik namerava prevoziti. Na vozovnici se mora preluknjati dan izdaje. Po končani vožnji mora potnik vozovnico uničiti. Izdajanje že uporabljenih vozovnic je nedopustno in kaznivo.
§ 5.
Avtobusni podjetniki, ki izdajajo tedenske ali mesečne vozovnice, so dolžni pred izdajo dati vozovnice žigosati sreskemu načelstvu, odnosno sreski izpostavi (banovinski blagajni) in hkratu plačati 10% voznine kot izredni prispevek. V ta namen mora biti voznina na vozovnici določno označena.
§ 6-
Vozovnice pregledujejo uradni organi, ki se izkažejo z zadevno posebno legitimacijo. Ti organi so pri izvrševanju kontrolne službe oproščeni voznine.
§ 7.
Za nepravilno Izdajanje vozovnic kakor tudi za vsako zlorabo, ki ima za posledico oškodovanje izrednih prispevkov, jamči krivec po odredbah kazenskega, odnosno državljanskega zakonika, poleg tega pa tudi po pravilniku o banovinskih davščinah.
V primeru ponovnega kaznovanja ali neupoštevanja zadevnega opomina je po § 10. zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 2. decembra 1930. (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 30. januarja
1931..	št. 55/8) možen tudi odvzem koncesije. Tudi bo v primeru neplačevanja ali nerednega plačevanja cestnega prispevka cestna uprava po potrebi v cestnotehničnem interesu pokrenila, da se obratovanje dotičnega avtobusnega podjetja do nadaljnjega ustavi.
Pred podelitvijo koncesije mora podjetnik izjaviti, da na uradni poziv predloži varščino od Din 5.000-— do 10.000-—, ki zapade deloma ali celotno, če bi podjetnik pri izvrševanju obrta zagrešil kake nerodnosti v pogledu plačevanja cestnega prispevka.
Ce se na podstavi ovadbe ugotovi nerednost pri plačevanju izrednega prispevka in je bila podjetniku naložena denarna kazen, se prizna ena tretjina plačane kazni ovaditelju kot nagrada.
§ 8.
Upravne kazni izreka občeupravno oblastvo prve stopnje. JSoper odločbo prve stopnje ima stranka pravico pritožbe na neposredno višje oblastvo. Pritožbe “O vlagajo v roku 15 dni od dne obsodbe pri onem oblastvu, ki je izdalo odločbo.
§ 9.
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Razglas o plačevanju izrednega cestnega prispevka avtobusnih podjetnikov z dne 5. marca 1931., V-No. 1.636/1. (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 15. marca 1931., št. 118/19) se razveljavlja, kolikor nasprotuje tem navodilom.
• Ban dr. Marušič s. r.
M « 1	—
564.
III No. 12628/2.
Razglas
o tarifi za razsodniško postopanje o povračilu škode, povzročene po lovu in divjačini.
Na podstavi § 92. štajerskega lovskega zakona z dne 21. septembra 1906., dež. zak. štev. 5 ex 1907, in § 94. koroškega lovskega zakona z dne 4. avgusta 1902., dež. zak. štev. 15 ex 1903., se določa sledeča tarifa za razsod-niške razprave o škodah, povzročenih po lovu in divjačini (§ 88., odst. 2, štajerskega lovskega zakona in § 90., odst. 2. koroškega lovskega zakona):
Tekofa	_	.	Pristojbina
štev.	Predmet	D,n
A. Sestava zapisnika.
1 Za eventualno pritegnjenega zapisnikarja . 15—
B. Odpravek razsodbe.
2 Za vsak odpravek................................5*—
C. Posredovanje predsednika ali njegovega namestnika.
3 Potnina, če se je razprava vršila zunaj sta-
novališča predsednika ali njegovega namestnika (4 km razdalje) in se je zanjo .porabilo p P1 dneva........................15'—
4 Pptnina, če se je razprava vršila zunaj sta-
novališča predsednika ali njegovega namestnika (4 km razdalje) in se je zanjo porabil ves dan . .  .......................30—
5	Povračilo	za trud, če se	je	za	razpravo
porabilo p o 1 dneva.............................20—
6	Povračilo	za trud, če se	je	za	razpravo
porabil ves dan.............................30—
Za območje veljavnosti štajerskega lovskega zakona je dalje računati:
Tekoča	,	Pristojbina
štev.	Predmet	^
D. Posredovanje razsodnikov, ki so jih postavile stranke.
7 Potniha, če se je razprava vršila zunaj raz-
sodnikovega stanovališča	(4	km	razdalje)
in se je	zanjo porabilo pol	dneva . . . 15—
8 Potnina, če se je razprava vršila zunaj raz-
sodnikovega stanovališča (4 km razdalje) in se je zanjo porabil ves dan .... 30—
E. Za posredovanje razsodnikov, ki jih je po § 83., odst. 3. Staj. 1. z. postavil predsednik,
se smejo zahtevati pristojbine, ki so določene za posredovanje načelnika ali njegovega namestnika (C—3 do 6).
Stroške za vročitve je povrniti po izdatkih v gotovini.
Ta razglas dobi veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenem li9tu kraljevske bansko uprave Dravske banovine« v Ljubljani, Istočasno prestaneta veljati na-
redbi bivšega štajerskega namestništva z dne 26. marca
1907.,	dež. zak. štev. 20, in bivše deželne vlade za Koroško z dne 10. maja 1903., dež. zak. štev. 19, kolikor nasprotujeta predpisom tega razglasa.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. oktobra 1931.
Ban
dr. Drago Marušič s, r.
560.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 255 z dne 81. oktobra 1931.:
Minister za prosveto je premestil z odlokom z dne
11.	oktobra 1931. po potrebi sužbe Djuka Avgusta, kontraklualnega suplenta realne gimnazije v Po-žarevcu z letno nagrado Din 19.950— na realno gimnazijo v Kočevju.
številka 257 z dne 3. novembra 193i.r
Odobritev prakse. Z odlokom ministrstva za gradbe z dne 24. oktobra 1931., št. 38108, je bilo g. K i 1 e r j u Vilku, inženjerju iz Ljubljane, odobreno izvrševanje javne prakse na vsem ozemlju kraljevine, specialno iz elektrotehnične stroke.
Številka 258 z dne 4. novembra 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko tn narodno zdravje z dne 8. septembra 1931., O. štev. 15349, je bila postavljena dr. Tavčar-Konvalinka A n č a, uradniški pripravnik pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, za zdravstvenega pristava istega zavoda v VIII. položajni skupihi, s plačo Din 730 mesečno, s položajno doklado Din 400— mesečno in z osebno draginjsko doklado Din 975— mesečno.
Številka 260 z dne 6. novembra 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. oktobra 1931., O. štev. 69518, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal dr. A h č i n ’ M a r i -jan na službo sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom mtnt-strstva za notranje posle z dne 30. oktobra 1931., I. štev. 36639, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Shqiperia Ere«, ki izhaja v albanskem jeziku v Konstanci (Rumunija).
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 30. oktobra 1931., I. štev. 36638, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati brošuro »Tutta 1’ Alba-nia di tutti gli Albanesi« (Cela Albanija vseh Arnav-tov), izdana v italijanskem jeziku od albanskega profesorja Mehmeda Vokši.
Pisarna kraljevskih redov je izvršila na podlagi svojega odloka z dne 14. maja 1931., K. o. štev. 1606, v izvirnem ukazu z dne 15. avgusta 1929., R. M. št. 893, sledeči popravek: Popravila je napačno napisani priimek in poklic gospe Vožnjah Franje, učiteljic«
iz Ponikve, ter se sedaj glasi: da je odlikovana z redom Sv. Save V. stopnje V o š n j a k Franja, učiteljica v Ponikvi in članica društva Sv. Cirila in Metoda, ne pa Vošjak Franja, predsednica čitalnice v Gornjem gradu.
R. štev. 47738. — Iz pisarne občega oddelka mini-stiratva za prosveto z dne 31. oktobra 1931.
Številka 261 z dne 7. novembra 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. avgusta 1931., 0. štev. 15480, se je nadomestil odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. junija 1931., O. štev. 11853, po katerem je bil dr. Pompe Janko, sekundarni zdravnik bivše banovinske splošne bolnice v Ljubljani v VIII. skupini I. kategorije, prevzet v državno službo in postavljen za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800-— tako, da se imenovani postavlja za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani v VIII. položajni skupini z mesečno plačo Din 730-—, s položajno doklado Din 400-— in z osebno draginjsko doklado Din 975— mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 8. septembra 1931., O. štev. 13294, je bil postavljen dr. Muhvič Josip, uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Čabru, za zdravstvenega pristava pri istem načelstvu v VIII. položajni skupini 9 plačo Din 730—, s položajno doklado Din 400— in z osebno draginjsko doklado Din 850-— mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 22, septembra 1931., O. štev. 15994, je bil postavljen dr. Žvokelj Stanko, uradniški pripravnik v bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Stude-nec, za sekundarnega zdravnika omenjene bolnice v VIII. položajni skupini, z mesečno plačo Din 730-— in s položajno doklado Din 400-—.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 19, septembra 1931., O. štev. 16429, je bil
postavljen dr. Fischer Josip, uradniški pripravnik zdravstvenega doma v Celju, za zdravstvenega pristava istega doma v VIII. položajni skupini, s plačo Din 730-— in s položajno doklado Din 400— mesečno.
Številka 262 z dne 9. novembra 1931.:
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 24. avgusta 1931., O. štev. 13949, je bil postavljen dr. Pestotnik Franc, uradniški pripravnik bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za sekundarnega zdravnika iste bolnice v VIII. položajni skupini, s plačo Din 730— in s položajno doklado Din 400'— mesečno.
Številka 263 z dne 10. novembra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. oktobra 1931. je bil postavljen za primarnega zdravnika državne protezne delavnice v Ljubljani v V. položajni skupini z mesečno plačo Din 1450— dr. M i n a r Fran, primarni zdravnik iste delavnice v VI. skupini, z mesečno plačo Din 1150’— in s položajno doklado Din 650-— mesečno.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. oktobra 1931. je bil upokojen dr. Zupanič Niko, upravnik etnografskega muzeja v Ljubljani, uradnik III. položajne skupine 1. stopnje, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 3. novembra 1931., O. štev. 19783, je bila sprejeta ostavka, katero je podal dr. Premrou Vladimir na službo sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani.	*
Številka 265 z dne 12. novembra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. oktobra 1931., je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Pavlič Alojzij, profesor realne gimnazije v Celju, uradnik VIII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pobar Robert v Ljubljani.
SOaka ja calagiu liakarna aMerkut ■ Ljubljani; klen BteMaroik; Otmar MihAlfik i Ljubljani