y?/* J w«ewmwvwwe j Pomme*«« žtmik j **dn» Din —♦60, ji d el) ah Din »• • »TA.BO.ii* izaaj* a , nedelje m prmJVoT, eI • imamom ntRledoje^a d* « »«Re6i>o oo poiti D 10- ■ ««W8tT0 D 18 ~.do*Wit-, • 0 U*-, n« izkaznice D 10—-. • Innemti po dogovoru, 2 st »« v?™* .TAbOBJL*, J MARIBOR* Juroioeva ulica *tevf 4. MmJL ifrt» v qoIovTnt ROR a»•*»« ■pw‘nrvim ««rllter S*. : fadue Din *r>0, ah n«. j teljnh Din l*~. { URifiDNloj »d aauaj»i v Al ari* 5 boru. Jurčičeva ol. au 4, A,, nad. e atropja. TeUioh interurb. it. 276, J OPRAVA m »eh^ja v» JurčiČtrr; ■ ulici aL 4, pritličje* demo. Tele« J on Mi. 24. rili* pošmocekoTttj ra* • nun 5*w. 11.787. J Na natoeKA »ret *« n« • >zirae — Rokopisi h# ne vračajo. J Leto: !!{. Maribor, četrtek 27. julija 1922. Številka: 167 E55EB5S ^r- V, Kukovec: beseda k celjskemu skoru zaupnikov Demokratske stranke. Rad Priznam, da (jo "malo neobiča jno Afera poslanca Benina. Beograd, 26. Julija. (Izvirno.) 250.000 dinarjev na razpolago, čo boste Včeraj dopoldne se je sestal odbor za glasovali za posojilo.« Savič in Slado-preiskavo afere Savič - Benin. Dopol- novic sta to ponudbo odločno zavrnila, dnesta bila zaslišana Savič in Slade- Benin j;ima je nato odvrnil, da bo o novič, popoldne pa Benin. Savič je iz- tem obvestil njune žene ter bo zadevo teedi vročo n- •'* rtifw uwuju»juuj Javil, da ga je Benin večkrat skiišal ž njima uredil. Sladenovič in Benin nike n , Peletja sklicevati zaup-| podkupiti. Isto je poskušal pri Slade- sta nato zapustila restavracijo. Slade- v zborovanja. Toda stopamo tudi j noviču, da bi ju na ta način pridobil novic je še izjavil, da mu je Benin več-Jfeo°Š nov položaj in takrat stoti; 23 sv°3 klub. Dne 15. maja je šel Savič krat rekel, da je poslanec neumnež, če Vodstvo vsake stranke prav ako ni j 3 Sladovičem v hotel »Impodal«, kjer ne izrabi svojega položaja. Poštenje kanio, ampak , . i ®ta stanovala. Po osmi uri zvečer jo samo ne nese nič. Benin je izpovedal. Vse ki V v ,t.^10 Posvetovanju ^ prjšei v restavracijo Benin in se vsedel d« m mnmč« tok «rnmwl-Vi>i fnlm**«.. spojim 1 m° stvari koristni s k mizi, kjer je on s Sladenovičem ve- ribn Dafivetom. Zato je sklicala ma-i čerjal, teT jima stavil takoj sledečo po- °orska oblastna organizacija Demo-' mKibo: »Danes je prišel v moj klub “jaške stranke zbor zaupnikov na i3. ^ mož, ki je prinesel mnogo denarja av«usta v rvi-n n . j ter ga dal klubu na razpolago, če bo . Da se pa zaupniki v glasovi m posojilo. Jaz prihajam ravnokar iz francoskega kluba, lej er sem zadevo uredil ter vam lahko dam Izmišljotine o sporu dr. Ribar—Pribičevič. . —um. iruuuenosti cisto novo politi- Beograd, 26. julija. (Izvirno.) demokratskega kluba. Današnje »No-0 sestavitev iuitaHto ctrmžčinA st, ' Beograjska »Epoha«, Zagrebški »Ju- v osti« prinašajo poročilo svojega do- ^.nrijentirajo, no bode škodilo o-i o® merodajne stvari, vsem obvladuje občutek, da je v kp*°^L °o ne zdaj takoj, pa vsaj iznji bodočnosti čisto nOvo politi- da ne mogoče res govoril kaj takega, vendar pa je vse to bila le šala. Pri konfrontaciji je vsak vztrajal pri svoji izjavi. Savič in Beinn pravita, da so bili vsi trije trezni in sta smatrala Be-ninovo ponudbo za popolnoma rosno. Preiskovalni odbor je sklenil, da bo jutri sklepal o tej zadevi ter predložil natodni skupščini poročilo. ^di . ■*-------J ***«.* vrv*.ij v Ut. UL LUI- Ne bode prišel Stojan Protič, pa; nistrom Pribičevieem, ki sta oba člana no Ljuba Davidovič. Razume se , ndi ob sebi, da bodo moral, kdor-. 1 Pride, delati z ljudmi, ki so tu in &e 60 . • * 26 'doslej, kajti nobena doba Hib 1Tla®a izobilja uporabnih politič-kem 6^avce'v:- Samo boljševiki na Rus-50 lahko naenkrat vse zamenjali. Uidimo Pa, s kako srečo. Resna politična situacija v Nemčiji. Vbled upora Bavarske. Berlin, 26. julija. (Izvirno.) Monakovo, 26. j ul ja. (Izvirno.) Wolffov urad poroča: Upor bavarske Mestni svet je danes sprejel nujni vlado napram zakonu o zaščiti republi- predlog, ki so ga stavili demokrat je Socijalni demokrati slovenski, k a* kor vsa znamenja kažejo, obupujejo, No. veselimo se tega, ker je socijalna demokracija pri nas kaj boljšega zaslužila. Ne smemo pa toga prezreti, da ne bode tudi tu ladja kmalu brez krmila. Najslabšo uslugo so našemu narodu storili slovenski konsorvativci v Ljubljani. Predstavljajo pristnega starega skopuha, ki bi rajši vse požgal, kale or da bi prišlo njegovo premoženje v. drugo roke. Jaz se trdno nadejam, da bode Ljubljana prišla k sobi. Ustanovitev organizacijo za ljubljansko o-blast 9. t. m, mi daje dobro upanje. Toda zeli se mi tudi psihologično opravičeno, da Ljubljano in ljubljanska oblast v teh časih prepustimo sami sobi, dokler no bode pokazala bolj nego zadnje čase, da ji je naše sodelovanje dragoceno Naša mariborska oblast je tako zanemarjena, da se nam ni mnoge po svetu ozirati, če hočemo, da nam tu doma vse ne propade. Drugi pa irnaj« s seboj dovolj opravka. Tudi pri nas ni dobro. Razcepljeni smo kakor rimsko carstvo pred svojim propadom. Kmetom razni preroki toliko lažejo, da nobenemu več ne verujejo, ker vidijo, da je v.sa ta politika plitvega dobrikanja nesolidna stvar. Trgovci so za sobo organizirani, pa ko jo'povzročil resno politično situacijo, in nezavisni, v katerem obsojajo stali- 7ni^ii°> da morajo čobo povešati in v. fciu nam Tl nas Slovencih živimo v zname-V(dikega mačka, Gospod Deržič klat Serv^ra 23 vsa-l{0 kosilo skledo *it rr^s^’ bode narod od tega Idi povsod lumpe, Jri jih treba sam se pa politike do naj-časa ni učil, in tou zato manj-8]fl^ania in sreče. Po dveh letih po- lizm, De s svojim narodnim socija- s katero se jo vlada bavilanv- več. sejah. Ker se polaga mnogo važnosti na prisotnost vseh ministrov, prodno se store novi sklepi, so bili vsi ministri brzojavno pozvani v Berlin. ščo bavarske vlade uapram zakonu o kotu stati, ko bi lahko mnogo storili v zaščiti republike, ki ga jo sprejel dr- skupnem delu. Obrtniki kažejo največ zavrni zbor. Mestni svet pričakuje, da zavesti in smisla za skupnosti. To nas bo bavarska vlada svoj usodepolni sklop preklicala in razveljavila. IZ NARODNE SKUPŠČINE. Beograd. 26. julija. V včerajšnji seji se je nadaljevala raznrava o proračunu. Govorili so južne Srbije), Golouh, Jeramič. dr. Ivanič. Stanovnik. Sionovič in Stan .. ivamc. Stanovnik. Sionovic in Stan- ^aču ® J f kovič nakar je bil proračun mi.mtr- u- ki je daleč, m Rybaru. ki jo •>+--—----------*—*----j---------'-a t*—• ssadnj liivi ■j! v cas povsod zavozi in je v sum-^^^lišlci tovaršiji. Ti nam županili 3jra|. °' Samostojni kmetje so se izo-^mili, kar še ne znači, da je Položaj siguren. Zadnji dnevi nji- jjj. .^^ike v narodni skupščini so Vdaii 083 njihovega prijatelja na-V Vftl,v-reSn° bojaznijo, da so gospodje ^bpn’ ' Tlego^ovo8li orijentacije, nedo-1 Pa Še danes. Na tako negotovo p,Ql. 80 ne moremo zanesti. Pregledati ^Hijatep PT^° ^ nesreča tu. h 3u nisi storil usluge, če ga pre-1 samemu sebi, ko očividuo ne ve, 1 P°ččl. Treba govoriti ž njim četudi jo odklanja. S tem stva za notranjo zadeve sprejet. Pri čela se je razprava o proračunu ministrstva za narodno zdravje. Govorili so muslimani Husein-Agič (o katastrofalnem širjenju tuberkuloze v Srbiji. je tudi napotila, da skličemo zbor naših zaupnikov ob času, ko otvorijo svojo razstavo v Celju, dh tudi mi njim tega vlada po vsem mestu tema: ohrar! izkazoma svojo nazornost N^ivečii tr-ti, ki imajo električni pogon, miruje-; ^ slovenski delavec, ne ve. kam hi m raznrava o pro- *>-. trumoma zapuščajo mesto. socLialisti posl. Osm^novič (iz Položaj izrnoljajo zoprn tatovi, ki kra- b ",ve' 80 ve°31 a0®«*«®« ouh." .Teremič dr ^°j°> kar se da. Županstvo je propove-, klerikalci ali socijalni demokrati ali dalo za čas ftavke točenje alkoholnih, dr. Dimnik kot eksponent »kraljevega« PU3*5, J namestnilca. KARAMBOL VTjAKOV PRI DUNJ Zato nam pa nikakor ni obupati. NOVEM MESTU. I Mislim, da treba na celjskem shodu za- vzeti stališče da nas vse'stranke začasno manj brigajo nego naša ožja. domačija. Če bomo glede njenih gospodar- i^no besed tvrV votuui jo pujiuan , a Ol%ovoi*nost .manjša. Dunaj, 26. julija. (Izvirno.) Iz Dunajskega Novega Mesta poročajo: Bosni in Hercegovini), klerikalec Tržaški brzovlak, ki prihaja redno ob Kranjc (o bolnicah v Sloveniji), zemljo Pol devetih, jo imel 20 minut zamude, sirih jn drurih brig med seboj na či-radnik Jovanovič, dr. Ninčič in Golo- Ko jo privozil na kolodvor je vsled ^ -n strn]€ni v trdni poSteno demo. uh. Proračun ministrstva za narodno napake pri kretnicah zavozil v stoječi , _ . ... . zdaravje je bil sprejet. — V nočni seji vlak. Od tovornega vlaka so razbiti kratek^ organizaciji, nam daljnja arijo skupščina prešla na proračun mi- štirje vozovi, pri brzovlaku pa samo jen taci ja ne bode težka. Spoštovali in nistrsrtv« za zunanje zadeve. Minister službeni voz. Vlakovodja je na zadob- iskali nas bodo, če bodo videli, da smo dr. Ninčič je podal svoj ekspoze o Ijenih poškodbah umrl. Potniki so idejno na višini časa, če bi tudi manj mednarodnem položaju našo države in ostali nepoškodovani. Nesreča je po-o zunanji politiki naše vlade. Bolgar- vzročila 24 ur zamudo. sk'a in Madžarska nista lojalni sosedi. V naši zunanji politiki prevladuju zve- za e Češko in Rumnnijo ter prijatelj- SIJE. IZ SEJE REPARAGTJSKE K0MI- hj b;pPtyri klerikalnih rojakov Vočhj 'VTe^'n'i boljše stvari. Relativna’ V Popo]550 V ^oveuiji, pa obsodili so soj ■ negativizem. Uaodejx>lna zrno- j Siio so neizpremenjeni. ITALIJANI IŠČEJO GROBOVE SVOJIH VOJAKOV. 3ih v «J8oueiKw.im.y,mu-j S a r a je v o, 26. julija. (Izvirno.) Ca .■ ^a je glavna stvar, Sloven-Semkaj je dospela posebna italijanska i 0(1 Srba da bode ostal5 komisija, da poišče grobove italijan- ° katoliški. Ce bi Uteli! vojakov, ki so umrli v ujetništvu Pečen? Če bi Slovencem leteli * -Str? V sami v usta* klicala bo-Preti ^ treba usta skrbno za- Peklj kJi. Ro^bi, če bi jih bili budi zu X' bode to peljalo, če se fcažeio a ^ položaj razvija, kakor naToruf^5 v Nem5rii' vedi Bog. fcp , °. Otočij Sk>venc; tu ne smo-iscftein ttežati. stvo z zapadnimi državami. Z Italijo Pariz, 26. julija,- (Izv.) »Journal« upamo priti do spesrazuma, čim ho v poroča: Reparacijska komisija je raz-Italij.i nova vlada. Naši odnosa ji z Ru- pravljala o avstrijskem in o vprašanju Bila ca TAirnrnm^;™; šautunga. O moratoriju se ni raz- pravljalo. Odločitev pade šele po londonskih razgovorih. - BORZA', Dinar v Curihu poskočil v dveh dneh za 20 točk. Zagreb, 26. julija. (Izvirno.) Sklep-v Sarajevu. Komisija jo obiskala tudi ni kurzi: Pariz 6>:, Curih 15K, Ion-pofcraj inskega namestnika. Komisijo dom 3.65, Berlin 15 'A, Dunaj 22^, Pra-vodi bersaglierski major Franeesco ga 1.75, Italija 3.75, Budimpešta 4.90, lino, ki jo prideljen italijanskemu Bukarešta 51, dolar 78. poslanštvu v Beogradu. Curih, 26. julija. (Izvirno.) PreSbor- TEMA' V CELOVCU. • iVS” uS. dK§ Celovec, 25. julija. (Izvirno.) 0.01 Ji, žig. krone 0.02, Italija 24.10, Stavki industrijskih delavcev se je pri- Nowyork 526Z. Budimaiešta 0.35. Vai1-Viuiu« ‘mJi ;m*ctna elektrama. Aaled šav«. vpili, nego drugi vpijejo. Pripravljenost za bližnjo naloge, zlasti ra organizacijo samouprave v naši oblasti, bode nepremakljiva .skala, kjer se bodt mo utaborili. Težka obtožba Italije Rdeča knjiga Rikarda Zanello. Reška vlada in konstituanta s predsednikom Zanello na čelu, ki so sedaj v izgnanstvu, so izdali »rdečo knjigo«, ki je težka obtožba Italije. Ti dokumenti jasno govore o neiskrenosti italijanske vlade, zlasti vlade Banami—< Della Torretta, napram reški državi. Rimska ‘vlada je proti zakoniti vladi Zanellijevi na Reki igrala vlogo varu-ha-samozvajnca, ki svojega varovanca' ropa.. Zanellovi dokumenti jasno osvetlil jejo dogodke, ki so se vršili pred na* silnim pučem dne 3. marca t. 1., ko sc fašisti v drugič s pomočjo oficijelne Italije na Reki zagospodovali. Vlada iRakomi—Della Torretta je sklonila več mm »TSBUli ...n.. UM.KMMU« konvencij z reško vlado. Italija so je Zavezala, da bo Reko finančno podpirala. Kot garancijo je dala Reka gotove obvezo. Vendar pa oficijelna Italija ni hotela nikdar nič čuti o izpolnitvi svojih obvez, ampak je pustila padati Reko v vedno večje finančne težave. Vse poskuse Za-nelle, da Reko gospodarski emancipira od Italije, je ta vedno v početkih zadušila. Reka ni mogla eksploatirati svojih železnic in pristanišč, ker je to bilo proti računom oficijelne Italije. Z vojaško silo je Italija nasilno zasedla vse objekte reške ekonomske ekspanzije in je tako onemogočila vsak razvoj neodvisne finančne moči Reke. Ko je reška vlada potom »Standard Oil Company« skušala pričeti trgovati z Jugoslavijo, je italijanska vlada po svojem predstavniku Castelliju razveljavila pravico, dano Amerikancem, da postavijo v reški luki skladišča. Že dva meseca pred zadnjim vpadom fašistov na Reko je Zaneti a večkrat obvestil rimsko vlado, kaj se pripravlja, Baš dozdajnega mip. predsednika De Facta in ministra za zunanje zadeve Sohanzera je zaklinjal, naj odstranijo z Reke elemente nereda, fašiste in na-cijonaliste. ki so se iz cele kraljevine Italije zbirali na Reki in pripravljali puč. Zanella je rimski vladi poročal neizpodbitna dejstva o nesigurnosti, bi preti državi ravno od ofieijelnih predstavnikov italijanskih oblasti na Reki. Dokazoval je, da so vsi karabinijsrji in vojaki, ki so na Reki, sami preoblečeni fašisti. Zaman je zahteval njih odstranitev. Rimska vlada ni storila nič na te prošnje reške vlade. Tako je Italija sama sistematično pripravljala podjarmljenje Reke. Sramotno je pogazila vse obveze, ki jih je prevzela z rapail-sko pogodbo. Tako obtožuje Zanella pred vso evropsko javnostjo zahrbtno italijansko vlado. Rdeča knjiga Znnelle je najzgovornejši dokaz nelojalnosti, s katero se odlikuje Italija vsikdar, kadar gre za izpolnitev mednarodnih pogodb. Noben nacijonalen nasprotnik Italije ni mogel izreči hujše obsodbo nad italijansko zahrbtnostjo in verolomnostjo. Tiefro jo jo z oktavo teh dokumentov izrekel Italijan Znnella. ki je gotovo najmanj tako dober^ italijanski1 patri-jot kakor D’ Annunzio. Politične vesti. * Narodna skupščina namerava še preti odhodom na parlamentarne počitnice rešiti sledeče zakone: o vojni odškodnini, o odgodrtvi volitev v oblastne skupščine, o imenovanju članov državnega sveta, o službeni pragmatiki in o zavarovanju proti toči. Skupščina ima dnevno po tri seje. Proračunska debata je pospešena in je upati na sprejetje proračuna pred 1. avgustom. * Iz finančnega odbora. Odbor je sklenil predlagati povišanje trošarine na kavo, sladkor, bencin, pivo in premog. To bi dalo državi letno 230 milijonov dinarjev več. Na predlog ministra za soc. skrbstvo dr. Žerjava se u-stanovi generalni komisarijat1 za izseljevanje začasno v Zagrebu, ko bo urejena luka v Sušaku, se preseli tja. V finančni zakon se sprejemajo razne K poglavju o nezakonskih materah. V svojem članku pod tem naslovom (glej nedeljska številka) je Styricus nakopičil več konfuznih trditev. Na zunaj 6e dela, kakor da bi bil hud moralist, v resnici pa ne pozna niti socialnega niti otičnega čuta. Vsak č|ta-telj, ki promatra to vprašanje brez bornlranostd pridigarja in brez osebnega reesen-timenta posredno ali neposredno prizadetega, si je že napravil sodbo o doslednosti avtorjevega »moralnega stališča«. Styricus pride navsezadnje do sklepa, da bi bilo treba zaščititi nezakonskega očeta, nezakonsko mater z otrokom pa prepustiti bogu ku slučaju češ, ženska hoče biti enakopravna z moškim, naj tedaj nosi sama bremena, ki si jih je naložila prostovoljno, Dosedaj so vsi resni avtorji, ki so se pečali s tem problemom, akceptirali stališče, da je ženska v spolnih od-nošajih slabši dol in to stališče še ni zastarelo; zastopa ga velika večina pozitivističnih etikov, mod njimi na pr.. ugodnosti za zgradbo malih stanovanj, davčno olajšave za novozgrajene hišo, veljavne doslej za Beograd, se raztegnejo na vso državo. * Dr. Laganja v Beogradu. Povodom poročil, da je dr. Laginja poset.il v Beogradu demokratska poslanca dr. Angjelinoviča in Nučiča, je beograjski dopisnik »Zagrober Tagblatta« pooblaščen izjaviti, da se povodom tega po-seta niso vodili nfkakšni politični razgovori, ampak da se je dr. Laginja zanimal samo za rešitev roškega vprašanja in za gospodarski položaj naših državljanov v Primorju. * Kako se razdeljuje mandate? Svet Zveze narodov je 23. t. m. končal proučevanje vprašanja mandatov nad Sirijo jn Palestino. Soglasno je bil storjen sklep, da se potrdi mandat francoske vlade v Siriji in angleške vlado v Palestini. * Volitve v rumunski senat. Iz Bukarešto javljajo, da bodo naknadne volitve v rumunski senat 19. in 20. avgusta. * Poljska kriza. Kor fant y je uvidel, da nima za soboj večine in je vrnil mandat za sestavo vlade. Govori se, da bo sestavil Pilsudski kabinet strokovnjakov pod novim min. predsednikom. * Finančna kontrola nad Nemčijo. Nemška vlada je sprejela pogoje med-aavezniškega garancijskega odbora glede finančne kontrole nad Nemčijo: 1. kontrola nad dohodki in izdatki; 2. kontrola nad letečimi dolgovi; 3. kontrola nad iznosom kapitala iz Nemčije; 4. porijodično objavljanje statistike industrijskega in trgovskega gibanja v Nemčiji, da se prepTeči notočno objavljanje glede nemškega izvoza. Seveda zahteva Nemčija na drugi strani odo-brenje moratorija za dobo dveh let, ter bi v nasprotnem slučaju konvencij trlede finančne kontrole ne smatrala' ob vernim. To sedajno stališče Nemčije je pa v protislovju z njeno noto od 21. aprila na reparaciisko komisijo, v kateri je brez pridržka priznala upravičenost zavezniških zahtev glede kontrolnega sistema. Zato' Ijodo zavezniki brez dvoma odbili sedajno stališče Nemčije. * Francosko posojilo Rumunlji. Francoskemu parlamentu jo predložen zakonski predlog o posojilu, ki ga naj v znesku 100 milijonov frankov da Francija Rumuniji. To posojilo bi imela Rumunija uporabiti predvsem za konzol idiranje letečih dolgov. .Dnevna kronika. — Cvetke Iz »katoliškega« shoda v Središču. Žebot jo vpil: Slovenci in Hrvati vkup v boj proti Beogradu! — Godba zasvira srbsko kolo in mlado in staro (ali z Žebotom vred ali n>. ne vemo!) ga ploše. — Pater Pavel iz frančiškanskega samostana mariborskega v nebeški ekstazi vpije: »Možje in žene, združite se! Fantje in dekleta, tesno se združite!« Splošen krohot. Dr. Je-rovšek besno pogleda patra Pavla, ki še le sedaj uvidi, kako ga je polomil. Amen. — V močvirju frankovstva. V zagrebški »Slobodni Tribuni« je objavil dr. A. Dražič, ki je bil sam nekaj časa ■Lauj..^»...iiaL.i!JiuHUiir^,l'i"Taali!|.iL.i".,!’t' .ati1. prof. Masaryk. Kdor tedaj misli odpraviti nemoralnost nezakonskega materinstva na ta način, da zvrne na žensko tudi še ono odgovornost, ki jo ima nezakonski oče, dokaže jasno nad vsaki dvom, da nima niti pojma o otiki in morali ter da se pod njegovo »moralnostjo«- skriva stari moški predsodek, da je ženska le igračka moškega, predsodek, ki ne vzdrži v luči pozitivno etike, da niti no omenjam vorsko-nravnega principa. Naravno je, da zaščita nezakonskih mater ne* sme iti tako daleč, da bi mlade ženske kar vabilai v svojo naročje, treba pa je, da se razširi in postroži tudi odgovornost nezakonskega očeta tako, da si bo dobro premislil, predno bo začel igrati don Juanovo vlogo. Da so relativno največ krivi moški, ki spretno zlorabljajo nevednost, naivnost, in sentimentalno zaljubljenost mladih deklet, o tem dosedaj ni bilo dvoma, ravno zato ne, ker se »življenje ne drži teorij«, kakor pra- vi Styricus. Treba je pogledati na pr. v literaturo. Strindbergove »Gospodične Julije« najde® v degeneriranih aristokratskih m buržoaskih. krogih, sredi emigrant in pomočnik frankovskih veleizdajalcev, slike o delovanju poglavarjev hrvaške emigracije. Človeku se vzbuja stud in gnus, če te dokumente frankovskih lopovščin čita. Evo, kaj pravi mod drugim: »V svojem lopovstvu je šel dr. Sachs tako daleč, da se jo združil s samim D’ Annunzijem. hr-vatsko stvar pa je tako prostituiral, da je v svoji vili v Opatiji s svojo ženo in hčerko otvoril navadno zabavišče (javno hišo) za D’ Annunzija in njegove častnike. To sramoto je podprla še Frankova žena s svojim Ivico. Delo emigracije so je pretvorilo v prostitucijo. .Mislim, da še noben Hrvat ni tako osramotil hrvatskega imena, kot ta dvojica.« — Naša meja nas kliče! Na naši skrajni severni meji pri sv. Duhu na Ojstrem vrhu se vrši v nedeljo dne 30. t. m. veselica v prid ta.mošnji narodni šoli. Naša narodna dolžnost nam nalaga kazati živo zanimanje za naše sonarodnjake ki bivajo na državni in jezikovni meji. Železniška zveza je tako ugodna, da se bode mariborsko narod-nozavodno občinstvo gotovo v obilnem številu odzvalo klicu aranžerjev te veselice, ter se pridružilo odseku »Prosvete« DJA v Maribora ki bodo na vsak način po svojih močeh s svojo navzočnostjo skušal pripomoči moralnemu uspehu veselice. Projektiran je odhod v nedeljo ob 5. uri zjutraj od glavnega kolodvora z vlakom do Fale; nato ogled elektrarne. Potom gremo po markirani pešpoti k sv. Duhu (2 uri). Pri sv. Duhu nam s teleskopom razkažejo panoramo naše severne meje med Koroško in PrekmuTjom. Popoldne se vrši ob 2. uri šolska slavnost z igrami in petjem. Po igri veselica. Odhod ob 18. uri, prihod v Maribor ob 20.3(5. — Posebno dobrodošli 60 pevci, da nam zapojejo narodne pesmi, da bodo odmevalo do Lučan, da nns slišijo tudi bratje, ki so ostali onkraj meje. Na svidenje v nedeljo ob % 5. uro na gl. kolodvoru. — Min. preds. Pasic se je 25. t. m: vrnil z Bleda v Beograd. — Družba sv. Cfrila in Metoda v-Ijudno naznanja, da bode imela svojo letošnjo veliko skupščino v Ljubljani z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dno 10. septembra dopoldne. P. n. družbene podružnice se vabijo, da naznanijo vodstvu pravočasno svoje delegate. g Žitne cene. V Novem Sndu 21. t. m.: baška pšenica 1560 K, banatska koruza 1200 K, baška koruza 1230 K, slavonska koruza 1300 K. ječmen 1200 K, bela moka (št. 0) 2220 K. — Vlom. V noči od 18. na 19. t. m. so dosedaj neznani storilci vlomili pri posestniku Janezu Okrajšlcu v Dobo-vici, okraj Litija. Tatovi so izpraznili razne omare in zabojo ter odnesli zlato uro ameriškega sistema, zlato žensko verižico, zlat prstan, tri moške obleke, mnogo perila, in druge predmete v skupni vrednosti 72.800 K. O storilcih ni nobenega sledu. — Promocija. Na češkoslovaški univerzi v Pragi je bil t.e dni promoviran za doktorja filozofije gariški rojak Fr. Mesesnel iz Vipave. — Nove nabave železniškega mate-rljala iz Nemčijo. Dne 25. t. m. pop ob 5. uri je imel gospodarski ministrski komitč konferenco, v kateri sc je med velikomestne pokvarjonosti, Katiuše Maslove (Tolstojevo »Vstajenje«) pa so v vsaki vasi. vsakem kra ju in pri vseh civiliziranih narodih. Pravilno bi sedaj bilo, da' bi so vse breme odgovornosti zvalilo na zapeljivca, ki ga ne zadene no sramota ne porodno bolečine in ki morda še zapeljuje drugo, ko prva žrtev doji v sramoti in žalosti plod obojne lahkomiselnosti in moralne nestanovitnosti! Moralno vorašanje b'o rešeno — kolikor se dn rešiti — šele tedaj, ko bo odpravljena dvojna morala, t. j. ko bo moški imel iste dolžnosti kakor ženska. Od ženske se vedno zahteva čistost, d očim lahko moški prinese v zakon tudi spolne bolezni, naravnost nečastno pa se mu zdi, da bi bil tako čllst kakor mora biti poštena nevesta. Dvojni moral je težki predsodek^ moškega epola, iz njega so rodi vsa hinavščina v spolnih odnošajih moškega do ženske. Njemu je pripisati, da se moderni čl o vele kljub radiju in Einsteinovi teoriji ne sramuje poligamije in da smatra žensko krilo za prapor 6vojih življenjskih ciljev. Kakšen »moralist« jo Stj^lcus. aoričujo tudi drugimi resortnimi vprašanji _ razpravljalo tudi o nabavi železniškega materijala na račun reparacij iz Nem* 5ije- T* r — V jugo-slOY©nski tiskarni v Dimljami je izbruhnila stavka, ker je ravnateljstvo kršilo določbo tarifa. VTslo» tega so ustavljeni vsi listi, ki so ta® tiskajo. ( — V Trbovljah je izbruhnilo mezdno gibanje, ki grozi preiti v stavko, cf ne bodo v kratkem pogajanja žanr® ditev mezd ugodno rešena. Pogajam? so se vršila dne 24. in 25. julija pri po krajinski upravi v Ljubljani. Ministj* rijalna komisija je stavila predlog, da se zvišajo mezde od 35 do 40%. Delaj0' so v svojem, imenu pustili govoriti odv/ kandidata Emila Stefanoviča, ki razmer ne pozna. Vsled njegove nesposobnosti so so pogajanja prekinila. —- Nova palača za jugoflovensko poslaništvo v Berlinu. Berlinski lis“ poročajo, da bo nemška vlada nai®°‘ sto živino na račun reparacij izrocd3 kraljevini SHS protivrednost v vini. Del te svote pa bi naj JugoslavU® porabila za nakup palače za jugo6'0! vensko poslaništvo v Berlinu. . To bilo zelo želeti, zakaj kdor je i®1*® Berlinu opravka in je iskal našo P0' s-laništvo, ga je moralo biti sram. . .. — Škofijski urad v zvezi s f;a9’s Tržaška »Edinost« prinaša pod D naslovom zanimivo poročilo iz v Istri. Župnik Anton Janko v ® Lovreču v Istri jo prišel vsled tefPj ker se ni hotel pokoriti fašistom, k j zahtevali od njega naj pridigaj® jtTf, lijansko, na fašistovski indeks. dovali in preganjali so ga toliko da je moral pobegniti v JugoslaVj.l ’ Sedaj pa so jo župnik obrnil na ške'1!, ski ordinarijat v Poreču s prošnje. ® bi mu javili, če se lahko zopet vrnej0 svoje staro mesto. Škofijski ordinati!1* pa mu jo odgovoril, naj so nikar ne Tu ne, ker ne bi mogel uspešno del°v. med ljudstvom (fašisti) ki je proti®! mu. Šo bolj zanimivo pa je to, da s° župnikovem pismu in nameravani J. nit vi bili takoj obveščeni poreški^f® sti. Ker razen ordinarijata ni nihčev del za pismo jo torej jasno, da 3® * ste obvestil o njem ordinarijat s®*®- ‘ — Velika industrijska stavka j® % colcan Koroškem. Dozdajna pogaja®^ so bilo brezuspešna. Skoro vsi i®® strjjski obrati po Koroškem stoje. —r Ameriški finančni krogi P ,ij posojilu Nemčiji. Berlinski dopis® »Neuo Freie Presso« poroča, da j® V, vedel v antantnih krogih v Berlin®-.®^ se ameriški poslanik v Berlin-u r®®L). trudi, da bi spravil za Nemčijo j Ho. Toda najznamenitejši zastoP® ,^ ameriške finance, ki so skozi B0r _ potovali in s katerimi je poslanik »Tj voril, so mu izjavili, da pod seda razmeram ne smatrajo za možno. Nemčiji posojilo. a — Rekordne porodne števili® i. Angleškem. Na Angleškem je bilo ’ 1920. 957.782 porodov, kar presega,-dosedanje številke na Angleškem., sprotno pa je odstotek umrljivosti v" del na 12.4 tisočinke. To je dosedaj ®f-nižja, številka v zadnjih 62 letih. /L kanov je bilo sklenjenih v tem 379.000. Prebivalstvo je v tem let® ®j rastlo za 491.000 oseb, kar je do*0® j najvišja številka, kar jih sploh k®® belcžijojTa Angleškem. ^ ^ njegov zadnji »pjredlog«, podan v sično priprosti formi: »Sploh pa bi ® najpravičneje uvesti tudi pri nas ‘r g coski sistem, po katerem se sme, ^ mesece odpraviti plod brez kaz®1*4 y Styr.icus naj bi pogledal nekolik®.^ francoske listo in se prepričal TLjij, skrbi jim zadaje populacijski pvj®1 ki je postal. nacionalno in vprašanje. Dancš je na Franco9^, zelo, zelo malo resnih javnih deljv ^ ki bi bili za »francoski sistem«,'k® ^ je povzročil neizmerno več zla dobrega. Mladim, zdravim •nflT0~ pr v našo vrste, izrekajo nevabljivo zaupanje v imenovane napadene voditelje s pozivom, naj se na-PrecLne vrsto še tesneje strnejo v od-Proti reakciji, 2. Izrekajo Iskreno nvalo svojemu poslancu dir. Kukov-^ ^a njegov brezprimerni trud, s lta-iun je dosegel odprtje prometa na Koi Murska Sobota—-Hodoš in dolo-„ °,7 investicijskem zakonu, da so Proga Sobota—Ormož. 3. Prosijo deli^nCa ^T‘ Kukovca, da še naprej sin ',G Za Pov^di.^o Prekmurja v smi-^ Pmpamov, ki so mn bili predlo-žbIoo«* •0 na Pr- Promet preko moje po „ Madžarsko, odpust carine žito Slavončanov itd. 4. RtJ ^noaino laž, da jo klerikalna "Pmi. ',ZVGdla železniški program v ,• mur3u, dočim je to lo zasluga JDS njenega voditelja dr. Kukovca. Gradbena akcija za ^estd Maribor. Maribor, 25. julija. ^il ob 17. uri popoldne se je vr- tat na °^rajIieiT1 glavarstvu anketa, ?re namen je bil vzbuditi Maribor OosedaBjega stavbenega mrtvila, in , spoditi toli potrebno gradbeno akoijo, sk Ga;!- Vs?-i nekoliko omili stanovani-oH^rija Povabilu pripravljalnega Ofctfv-se -is odzvalo častno število je l' v. k°do. če bodo zastavili vse svo-dovedli akcijo do zaieljenega del'3, ^n.usPeba. Med zbranimi smo vili«1 r\ ^llPana in podžupana, ravnate-rwj*Tr'0ve*. agilnega g. Križnica, skij k® Političnih in gospodarit?1 .?rKa-ni2;aci.i, zdravnike, zastopnike ^nih denarniii zavodov, stavbenih Jpii hi mnogo drugih. 5o \ ^2rovanje je otvoril dr. Pipuš, ki 1 toplo pozdravil ter v kratkih roy • oprtal namen današnjega zbo-Predsednikom jo bil izvoljen ta,*tnik okrajnega glavarja, vladni Dn'-. ^r. Mulaček, za zapisnikarja pa 'Dar Franjo Pirc. e;^do je povzel ravnatelj »Prave« ke “£* P°vdarjajoč nujno potrebo ta-bar^ ki jo dosedaj ravno v Mari-težj1 >ko Z(^° pogrešamo. Orisal je e katerimi mora računati jw/bena akcija, toda najti so morajo US^da se omogoči njeno delovanje in obef ^r^r poročal o načrtih stan116, k’ naimerva najeti za zgradbo dairi°.7a.n^ ^ milijonsko posolilo. Pov-kati ■’? P°^rebo državne pomoči, brez vsa^a gradbena akcija ne-in S?Ca:v Navajal je vzglede iz Anglije kg^.f^čije. "Država, občina in zasebni ^Peh l™en* naorejo dovesti do ^3® izjavil, da na državo, tm sanja bori s finančnimi tež!u>v,a-akei^ ra^’Tiati. Podpirala pn naj bi '!o občina, kakor se to godi v> Za-z ei Morda bi se doseglo vsaj nekaj sPropriacijo stavbišč. jw^ 'j. Miiller tudi dvomi o državni °c* v_ obliki kreditov. Predlaga naj overi novi odbor s proučevanjem Sr6ci”a ^radbe in dobave potrebnih nakar naj se skliče zopet se-’ ,na katerem se bo lahko o tem ,p avlMtIo in sklepalo. tiiry.fi1111 mnenju se pridruži tudi dr. t*k0- ’ Podarjajoč, da je treba akcijo S pra|kti&ne strani prižeti, radi Oa£,(j. ®? ne moremo in ne smemo za-IX), jj.1 ’n .računati na državno podpo-SaV, j tudi v najugodnejšem slu-j. ^bili Se le na drugo leto. ^^^zniških krogov (Mohorko) se 1? a' ^di jiužna železnica. Na J1*i 8afln<)®to jn i kolodvor, kjer je No v” ih mnogo delavcev, ki ne spalnico Predlagal je, naj so že- % rr„„riT>Tls^i' da zgradi za te delavce [*il ' u stanovanja. Župan je pojas-eFje m°d.državo in južno že-ft,i jTr, ’• lncd katerima obstoja takozva-Provifioir«, radi česar južna nOCe °7'iroma nc more Kradrtl. ®&rejot *^r‘ MuUeria de bJJ socialno it ar: — ^ V odbor so bili izvoljeni: Pokrovitelj: okrajni glavar dr. Lajnšič. Za predsednika ravnatelj »Drave« Križnič, v odbor pa župan Grčar, podžupan Roglič, stavbenik G-laser, dr. Pipuš. dr. Lipold, doc. dr. Matko, ravnatelj Cirilove tiskarne dr. Jerovšelc, predsednik obrtnega društva Novak in predsednik trgovskega gromi ja Weixl. G. Križnič se je h koncu vsem zahvalil za odziv povabilu in orosil še nadaljne naklonjenosti in podpore. Začetek je storjen. Želimo le, da bi imela gradbena akcija za mesto Maribor, kljub vsem težavam in težkočam, mnogo uspeha. Mariborske vesti. Maribor f6. julija 1922. m Nekaj za g. občinskega svetnika Bahuna. Prejeli smo: V Razlagovi, Maistrovi In Koroščevi ulici — v teh najlepših delih mesta — se nahajajo malo zelen o-rnmenkas to oaze, «redi njih pa se vzdigujejo do 20 cm. visoki ostanki kostanjevih debel. Te oazo s svojimi štori vred, na katerih često leže vizitnice nezvestejših spremljevalcev človeka, kazijo ulice ln g. Bahun, strokovnjak v vseh 7>adevah svinjakih in drugih takih pašnikov, bi si zaslužjl vse priznanje, ako bi jih odstranil, četudi »anonimnim« potom. Mariborčan. m Predavanje profesorja Bostuniča. Na splošno željo predava jutri v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze gosp. prof. Postimič 0 »Početku in koncu sveta« z okultističnega stališča. m Obrtniki, pozor! Slovensko obrtno društvo v Mariboru sklicuje za dne 29. t. m., to je v soboto ob 2fl. nri v i e-sta^Tacijo »Maribor« sestanek vseh obrtnikov brez razliko. Na dnevnem rodu je poročilo o bolniškem in no-zgodnem zavarovanju ter o perzijskem zavodu in gospodarstvu bolniške blagajne v Ljubljani, kakor ga je razkrila preiskava. Obrtniki so pri novih so-c.ijalnih zakonih izredno prizadeli. Zato je nujno potrebno, da se pravočasno poučimo o tem, ker jc vsako zvonenje po toči prepozno. Polnoštevilna udeležba potrebna! Zato pridite vsi! m PretituberknlOTcna liga. Na zadnji seji PTL je poročal predsednik, da so glede solnčnega ležišča nadaljuje akoija, ki bo gotovo dovedla do zaže- 1 j enega uspeha. Z obžalovanjem jo odbor nato razpravljal o dejstvu, da sta se po mariborskem vzorcu sicer res ustanovili dve ligi. da pa nikaka vesi ne prodre v javnost, ali sta s svojim delovanjem tudi. že pričeli. V drugih političnih okrajih pa vlada popolno mrtvilo in se ne kaže niti najmanjše zanimanjo za institucijo, ki je tem večjo važnosti, čim težji jo položaj bolnišnic in čim bolj je omejeno sprejemanje bolnikov. Ze ta okolnost bi morala narekovati merodajnim činite-Ijern, da s svojo pobudo poživijo zasebno podjetnost. m Osrednje društvo trgovskih na- sfavljeneev m Slovenijo, kroj. skupina Maribor nas prosi, da objavimo: V torek 1. avg. točno ob 7. uri (19.) so vi^i v restavraciji PTalbvvidl veliko protestno zborovanje društva trg. na-»tavljenoev proti nameravanemu podaljšanju delavnega časa. Tovariši, gre za vašo bodočnost,. Ne smemo dopustiti, da se upelje 10-urnik. Naj ne izostane noben trgovski in zasebni nameščenec! Pokažimo svojo moč, nastopajmo složno. m Za ubogega invalida nam jo potom policijskega komisarja g. dr. Brenčiča izročil češkoslovaški železniški delegat g. Vondraček nagrado najdenine in sicer 4020 avstrijskih kron 39 Din. ter 40 bolgaVekih levov. Srčna hvala. Posue-ruajte! m Za gladujoče v Rusiji so zbrali gg. oficirji in podoficirji inženirske podoficirske šole v Mariboru 50 dinar-jov (Mariborski odbor prosimo, da ta znesek v na-šom uredništvu dvigne!) ra Usmiljenim srcem! Vojni Invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podpoi'o. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, jo razpečal že skoraj V8e premičnine, sedftj ga j« vrh vsega zla še doletola bolezen, tako, da so z družino vred nahaja v največji ^ Podioora ntuaaj Dayov^ BDtrtdema. (OBt naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! m Goljuf tovariš. V tukajšnji bolnici se je zdravil nek 37-letni Salamon Berger iz Zagreba. Pri odpustu iz bolnice je i« vab ji nekem« Francu Stel-oerju v Mariboru srebrno uro z verižico v skupni vrednosti 5.000 K ter pobegnil v Zagreb. Policija je uvedla zasledovanje. m Nepoboljšljiv. 4€-letni Milia Sinček iz ljutomerskega okraja, stanujoč v Radvanju, jo bil že enojndvajset.krat radi raznih deliktov na zatožni klopi. Te dni je prestal zadnjo mu naloženo kazen, naka.r ga je policija odpremila v pristojno občino. m Pobegli trgovec. Te dni jo izginil iz Maribora nek Karol Pitamič, ki se jo izdajal m trgovca ter imel v Dravogradu tudi nek potovalni kino. Bavil se je tudi z razipečavanjem filmov. — Svojo zalogo je imel v Mariboru v Kopitarjevi ulici štev. 11. Opeharil je več tukajšnjih trgovcev in gostilničarjev, katerim tudi v Dravogradu ni prizanašal. Ko so mu pcstala tla že pretopla, jo je popihal preko meje. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — . m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Darujte za,Sklad otroške ho!n:cec v Mariboru. Kultura in umetnost x Kogojev koncert v Gorici. Znani skladatelj Marij Kogoj, ki se je za stalno vrnil domov v Julijsko Krajino je priredil 14. t. m. v Gorici s sodelovanjem pevke gdč. Ljubice Sfiligojeve koncert, ki je, kakor poročajo naši primorski listi, prav dobro uspel. x Jadranski Almanah. »Naša založba« v Trstu izda kakor smo evoje-časno že poročali, letos »Jadranski Almanah« ki bo obsegel vso podatke o Slovencih ter njihovem kulturnem, gospodarskem, političnem, društvenem, in zadružn. življenju v Italiji. Priprave za izdajo Almanaha so že skoro končana ter bo, kakor se poroča, šel kmalu v tisk, —U- - ........ Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru o- pozarja, da sprejema prijave za I. ju-goslov. vsesokolski zlet v Ljubljani samo še do 1. avgusta t. 1. Po nretoku tega ča.sa se na eventueLne prijave ne bode pod nobenim pogojem več oziralo. Dosedaj prijavljeni člani lahko dvignejo zletne znake v društveni pisarni med uradnimi urami. Oti bor. _ - ■ .. - _r , , „ Soort : Pri kolesarski dirki Dunjij-Lini dne 23. t. m. (razdalja 300 km) je bil četrti zmagovalec Slovenec Kosmatin, peti pa Slovenec Šolar, oba Ljubljančana. Gospodarstvo. Dinar brez zaŠčRe. Zagrebška »Rijoč« kritizira v daljšem članku pomanjkanje vsako devizno politike v našem finančnom gospodarstvu ter pristavi med drugim: Pri nas ni. opaziti nikake devizne politike, kar so je najbolj pokazalo pri zadnjem padcu dinarja, ki jo posledica tega nedostatka, ki nima nobene ekonomske podlago. Stvar pa bo postala šo nevarnejša, 5e bomo tudi po sprejemu dolarskega posojila, ostali brez devizno politike. V tem slučaju bo šel dolar v inozemstvo, dinar p« bo če nadalje padal. Ni dvorna, da padianjo dinarja marsikomu konvenira, predvsem izvozni-čarjom, ki imajo velike zaloge žita in w inozemstvu vsetm, il .ftameravnjo od nas kupiti žiito nove žetve Jn druge prod uk 1)0, Končino pa Je padanje di-maria lurtodkia tudi. «■»*«»• Kji«, IStran % ■ ■»». . *■- •'***& moravajo v inozemstvu najeti posojila; Če bi država sama izvedla tako vn-lut-no politiko, bi bila končno lahko tud? dobra, če bi ne bilo tega, kar nam ča vedno manjka, a to jo strokovno org/v nteirana zaščita dinarja in dalekorid-na valutna politika. Brez to organizacije pa je pasivnost vlade za dinar ned? opasna. Rokli smo, da aktuelni padec dinarja n.ima stvarne podlago ter jo nastal le vsled toga, k ve k novejši zgodovini naše zemlje. V be se je našlo še nekaj ostankov in zato | tej dobi je preživela naša zemlja prve se je ta del ločilo od celote ter nazvalo 1 ledene dobe. algoiikU. Algonkiju je sledila kambriškaj S sedmo trijarno dobo ali triasom za-deba. V plasteh te dobe. ki se jo krajše ! čenja novejša zgodovina naše zemlje. V imenuje tudi kambrij, se že najdejo o-1 tej dobi se pojavljajo prve velike živali, stanki bogatejšega organičnega življenja, i takozvani zavriji ali zmaji (brontozauri, ki pa ni v začetku, ampak že v daljnem parciozauri itd.) v rastlinstvu pa iglasto razvoju, tako da vemo, da je organično drevje, predhodnice naš. današnjih palm življenje nastalo že davno pred to dobo v splošni predkambriški. Vendar pa kažejo najdenine te dobe, ‘da je stalo organično življenje tedaj še na jako primitivni stopnji- Tej dobi je sledila sihirlSna doba ali silurij. V siluriju so že ostaline itd. Tej sledeča doba jurova ali Jura. V juru je vladal svet veliki zmaj ihtioza-uer, v rastlinstvu pa so prevladovale gimuosperne (iglata drevesa). V deveti dobi naže zemlje, kredni dobi ali kredi, so pričeli zavriji polagoma izumirati, v višje razvitih organičnih bitij. V plasteh j rastlinstvu pa so se začele pojavljati au-naslednje, devonižke dobe ali devona, se j giosperme, višje cvetne rastline (cvetli-najdejo že skamenine prvih vretenčarjev j ce td.). Deseta doba tcrcijerna doba ali (rib) ter kriptogamlčnih rastlin (preslic), j tercijer razpada v več manjših oddelkov Peta doba naše zemlje je premogova • in sicer od spodaj navzgor proti seda-doba ali karbon. V tej dobi se poleg pre- j njostl v eocen, miocen in poilocen. V ter-slic pojavljajo tudi že praproti in druge j cijerju so se pojavili sesalci ter se nena-višje rastline iz katerih je nastal naš pre- j vadno hitro in bohotno razvili in obvla-mog. Ime karbon je dobila ta doba po dali svet. V tej dobi je nastal kakor se tem, ker je v njej nastal premog. Preslice \ sodi po vseh znakih tudi že človek, ki in praproti, ki so tedaj rastle pa so bile pa seveda še ni bil tak, kakoršen je da- nes. Topla klima te dobe je omogočevala tudi rastlinstvu velik razvoj. V tej dobi so rastle palme in druge sedaj južne rastline tudi v Grenlandiji, na Spitzbergin ter celo na severnem in južnem tečaju. Dlluvijalna doba ali diluvlj, ki je sledila tercijerju je prinesla končno današ-njega človeka. V klimatičnem oziru je bila ta doba zelo nestalna, razdeljevala se je v toplejše in mrzlejše oddelke v katerih so mrziejši tvorili ledene čase v katerih je pokrival večen led, kakor pokriva danes severni tečaj, tudi skoro vs0 Evropo, Severno Ameriko, Azijo, Kap-landijo, del Avstrije in skrajnega konca Južne Amerike V .tej dobi je živel v Evropi veliki mamut (kosmati slon) ljudje pa so preživljali takozvano »kameno dobo« ter živeli v votlinah. Zadnja doba, ki se razteza tudi v našo sedanjost pa ^ aluvijalna doba ali aluvlj. V aluvijalni se' danji dobi je zavladal svetu kulturni človek, zato je ta doba doba najvišjega raz' v°ia. Kako dolge so bile poedine dobCi ^ Iiko naših let so trajale, ni mogoče u£°' toviti natančno, gotovo pa je, da je ysa' ka izmed njih trajala več tisočletij ali P celo dolge milijone let. Bernhard Kellermann: R SE D O PL Roman. (Dalje.) (20) S tem je Pa so ga prijeli in neusmiljeno pretepli bila cvetoča kupčija pri kraju. V svojem osmem letu je Mac od očeta dobil sivo čepico in velike škornje, ki jih je dotlej nosil Fred. Ti \ ker je Mac za njim klical »zajček!« njega dražeči vzdevek. »Odbiramo jalovino, Mac,« mu je zavpil »zajček« s'Prezirljivim glasom v uho, »kamenje ne sme z drugim vred v prodaj.« Že drugi dan je razpoznaval Mac tako dobro kakor ostali, kaj je jalovina, po lomu, po lesku, po obliki. In osem dni nato mu je bilo, kakor da je že leta in leta v tej črni odbiralnici, polni hrupa in premoga. Sklonjen nad večno tekoči premogovni potok, s črnimi rokami segajoč po jalovino, je Mac stal dve škornji so bili tako obilni, da jih je Mac, Če je z nogo t polni leti, sleherni dan, na svojem mestu, peti od zgo-bacnil le enkrat, mogel zalučati v bližnji stanični kot. j raj. Tisoči ton premoga so drseli pod njegovimi urm-Oče ga je prijel za roko in povedel v Uncle Toi.i. j mi rokicami-Ta dan se je v Maca vtisnil neizbrisno- Še danes je raz-J Vsako soboto si je Šel po mezdo, ki jo je moral ločno pomnel, kako je stopal prestrašen in razburjen1 (razen skromne svote za male potrebe) vso oddati ob očetovi roki črez hrupeče premogovniško dvorišče.; očetu. Mac je bil devet let star in že cel mož. Ako je Uncle Tom je ves obratoval. Vzduh je drgetal od kri- i šel o prosti nedelji v »salon«, je bil pokrit s trdim klo- kov in žvižgov, po njem so švistali voziči, drdrali so ; bukom in je imel ovratnik. Izmed zob — morski volk železniški vagoni, gibalo se je vse. Visoko zgoraj pa; ima takšne — mu je visela pipa; žvečil je gumi in v-je brnel izpravni kolut, ki ga je Mac že tojiko let vi- - sekdar imel obilno zalogo sline med jezikom in nebom, deval iz dalje. Za koksovnicami so plameneli požari in i Bil je možak, govoril je kakor možak, le glas je imel se dvigali oblaki belega dima, zneba so padale saje in zvonek in rezan kakor deček, ki prebije delavnike v premogovni prah, po ceveh, obilnih kakor mož,_ je šij* J hrumni delavnici. motljalo in sičalo, iz hladilnikov so drli slapovi, in iz j 'fak je bil premog nad zemljo in on, Mac, Ka je po-zajetnega, visokega tvorniškega dimnika je nepre- j znaj jn jjji izveden v slehernem — bolje nego oče in stano v nebo vrel kakor žjrana smola črn dim. [ FredJ Bilo je tam na ducate dečkov, ki ge po letu dni Čim bolj pa sta se .bližala očadelim, iz opeke _zi- » nis0 slutili, odkod prihaja ves ta premog, ta brezkonč-lanim poslopjem z razpraskano okensko steklenino, nj tok premogovnih grud. ki zropotajo v železniške tem glasnejši in besnejši je bil hrum. Vreščalo je s vozove> £)an in noč so škripala železna vrata v grez ,v zraku kakor tisoč trpinčenih detet; zemlja je - tre-. ;n jztresavi izpravni koš je bruhal po dnevi in po noči Maia oznanita. Sprejme so pekarski vajenec. Aleksandrov* cesta Ster. 81. 1231 i—2 Pošteno raznašalko peciva spre me Parna pekarna na Glavnem trgu. Pojasnila isto-tam. 1248 4—1 Ukradlo se Je v Čopovi ni. o od pondeijka na torek 6 platnenih rnt fDeckankapp^n) i sir kimi vezeninami z pot kitni inicijali B S. 'spodai) in zgoraj monogram B. S. Pred na-knpom ne svari. Kdor doprinese ukradene stvari, dobi dobro nagrado. 1249 10.000 kron plačam onemu, kateri bi mi odstopil primerno atanovaeie v »amenjav® i mojim (v bližini pa^ka) ali tako priskrbel- Naslov v opravi »Tabora*. 1250 2—1 Gonilni jermeni u P1?0. j,a ntf?a usnja v vsaki ii'lD'. t kor tudi Siv. in ▼eia*nlJr,. meni v zalepi pri Ivanu ^ vos, Aleksandrova cest* 1185 10-6 . Kumare iz cvetljiinakof j do 20 K. Melancanl k°“£. 4 d« 6 K in vsa drag11 ma,va najc