.0' i - ; Leto XV. - štev. 22 (622) - Trst - 24. maja 1963 30 lir Spedii. In abb. post. - Gruppo I DELO / • i glasilo KPI za slovensko narodno manjšino ✓ ■ Stavkovno gibanje v tekstilnih tovarnah na Goriškem ZA MIR IR UARHOST Sovjetska zveza predlaga ustanovitev ne-atomske cone v Sredozemlju - Učvrstimo borbo za miroljubno sožitje in razorožitev SOVJETSKA ZVEZA je predlagala, naj hi razglasili za ne-atomsko področje vsa področja jf\°b Sredozemskem morju. V poteh ni noti, ki jo je sovjetska vlada poslala ameriški vladi in 'ladam drugim zainteresiranih držav — med katerimi je tudi nf 'talija — je izjavila, da je pri-Pràvljena obvezati se, da ne ho Namestila na področju Sredozemskega morja jedrskega orodja in raket za prevažanje tega °rožja in to pod pogojem, da Podobne obveznosti prevzamejo tudi vlade drugih držav. V omenjeni noti je med drugim rečeno : «Če sc področje Srcdozcm-À skega morja razglasi za nc-iP’ atomsko področje, bo Sovjet-sl ska zveza pripravljena jamčiti, -aj skupno z ZDA in z drugimi ^zahodnimi državami, da bo v ,,j|Primeru vojaških zapletijajev |to področje izven uporabljanja i» Jedrskega orodja». l0j V nadaljevanju note pa je j rečeno : «Velesile, ki imajo prevladujočo vlogo v NATO, potegujejo Z priprave jedrske vojne obse-'Po področje, na katerem živi Prnogo milijonov ljudi. Navzočnost atomskih podmornic, oboroženih s «Pol ari s» v Sredo-y Etuiju lahko znatno razširi ! Zemljepisno področje, ki bi v , Primeru jedrskega napada ne-|: 'zbežno postalo predmet po v rati eilnih nastopov. Prihod ladij 1 ^ATO, opremljenih z jedrskim ( 0rožjem v Sredozemlje sili zave, katerih varnost NATO ograža, da sprejmejo učinkovite obrambne ukrepe. Miroljubne države ne bodo zato imele druge izbire, nego držati pod tarčo svojih povračilnih sredstev poti, po katerih bodo plule atomske podmornice ter obale držav članic NATO ali tistih, ki dajejo svoje ozemlje na razpolago tej organizaciji za stalne ali priložnostne zaloge jedrskega orožja». Sovjetska nota je zelo jasna. Sovjetska zveza želi, da bi se celotno področje Sredozemlja spremenilo v neatomsko miro- ljuno področje, tie pa da bi bilo eno izmed žarišč trajne nevarnosti. Zato bi morali vsi tisti, ki v resnici želijo mir in srečno bodočnost narodov na tem področju, pozdraviti modro pobudo Sovjetske zveze. Toda tega mnenja niso «nadljudje» iz onstran Atlantskega oceana. In tudi prihod nosilke raketnih izstrelkov «Little Rock » v tržaško pristanišče, je eden izmed dokazov, ki zelo jasno potrjujejo, da «nadljudem» ni do tega, da bi Sredozemlje v resnici postalo oaza varnosti in mirti. Zato tudi prihod te ladje v tržaško pristanišče narekuje miroljubnim silam, da okrepijo svojo borbo za mir in proti atomski nevarnosti. Delavke in delavci v tekstilnih tovarnah v Podgori in Ron-kah so ponovno v borbi za dosego izboljšanja svojih mezd. Kakšne so njihove zahteve? Tisti, ki so zaposleni v oddelkih za predelavo bombaža zahtevajo povišanje proizvodne nagrade na 36.000 letno, povišanje plačila za minimalno akordno delo, raztegnitev akordnega dela na oddelke, kjer to še ni vpeljano in uvedbo odškodnine na račun opravljenega dela, ki ie zdravju škodljivo. V tako-imenovanem oddelku «fiocco» pa se zahteva povišanje minimalne proizvodne nagrade. Na zahteve, ki so jih postavili sindikalni predstavniki, je vodstvo tovarn odgovorilo, da je pripravljeno izplačati samo skromen povišek nagrade, toda pod pogojem, da se delavci odpovedo vsem ostalim zahtevam. Delavcem, ki so zaposleni v kemičnih oddelkih je pripravljeno povišati nagrado od 30 tisoč na 45.000 lir, mezde pa zvišati za 5 lir na uro. Vse druge zahteve je vodstvo zavrnilo. To negativno stališče, ki ga je zavzelo vodstvo, je povzročilo enotno stavko v vseh obratih. Stavka je pretekli četrtek popolnoma uspela. S ta stavko so obsoški delavci jasno pokazali, da ne nameravajo odstopati od svojih upravičenih zahtev. Če pomislimo na cene živ- oooooooooopoooooooooooooooooooooooooooooooooo^pooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo V tržaških tovarnah Novi odpusti delavcev „Esso Standard“ v agoniji - „Lucky Shoe“ zapira obrat - Huda kriza v ,}Crane-Qrionil TRT VESTI so ta teden zelo vznemirile tržaške delavce. Prva vest: petrolejska čistilnica «Esso Standard» v Trstu prehaja v agonijo. Družba je sklenila, da čistilnico postopoma likvidira. Druga vest : družba «Lucky Shoe Comp.» je sklenila, da odpusti z dela skoraj vse delavke in delavce. Svoj ržaški pristaniški delavci so pretekli teden stavkali iz solidarnosti do Sv°jih kolegov v raznih italijanskih pristaniških mestih. Ko so bili zbra-na zborovanju v Ljudskem domu, so izvedeli, da bo v tržaško pristanišče priplula ameriška nosilka raketnih izstrelkov «Little Rock». Po °nčanem zborovanju so šli v sprevodu po mestu. Z napisi, ki so jih ^°sHi na čelu sprevoda, so hoteli javno izraziti svojo solidarnost s svo-l||ni kolegi v drugih italijanskih pristaniščih in svoj odpor proti fun-■ "nainirn avtonomijam, obenem pa tudi svoj protest proti prihodu adle, ki je vse prej kot pa znanilka miru in srečnejše bodočnosti Tržačanov. sklep opravičuje s trditvijo, da ni dovolj povpraševanja na tržišču in da bo zato tovarna čevljev v tržaški prosti luki prenehala obratovati. Tretja in najnovejša vest : Zveza industrij-cev je poslala Zvezi kovinarjev-FIOM sporočilo, v katerem pravi, da je sklenila odpustiti z dela 85 delavcev in 15 uradnikov, ki so zaposleni v tovarni CRANE-ORION. Vse te tri vesti dokazujejo v kako kritičnem položaju se nahaja tržaška ekonomija. Torej gre za vse prej kot pa za «ekonomski čudež», ki ga nekateri krogi tako poveličujejo. V Trstu, ni nobenega «ekonomskega čudeža». O petrolejski čistilnici «Esso Standard» se je že mnogo pisalo in govorilo. Znano je bilo, da podjetje postopoma hira. Že dejstvo, da podjetje ni že vrsto let sprejemalo mladih delavcev, d očim so starejši odhajali in še odhajajo postopoma v pokoj, je bilo dovolj zgovoren dokaz, da se približuje zatonu. Tudi dejstvo, da družba ni poskrbela za primerno modernizacijo obratnih naprav, je bilo zgovoren dokaz, da namerava postopoma prenehati z obratovanjem. Pred časom so prišle na dan neke obljube, to- da te so bile kmalu z dejanji demantirane. Na vprašanje : zakaj nameravajo čistilnico o-pustiti, dobimo odgovor : zato, ker ni rentabilna. Delniška družba «Lucky Shoe Company», ki je lastnica tovarne čevljev v tržaški prosti luki je sporočila delavkam in delavcem, da bo dne 25. maja prenehala obratovati in da bo od tega dne dalje obdržala v službi le okrog 20 delavcev in delavk, ki pripravljajo vzorce. Razlog : kot je že zgoraj navedeno je ta, da ni povpraševanja na tržišču. In sedaj še podjetje CRANE-ORION, v katerem je trenutno zaposlenih okrog 550 delavcev, uradnikov in tehnikov. Razloge za odpust 100 delavcev in uradnikov tega podjetja je še težko točno ugotoviti. Znano je le, da je to podjetje pred kratkim kupila neka tuja družba in da ga sedaj namerava «redimenzionirati». Tudi v tem podjetju je položaj v marsičem podoben onemu v čistilnici «Esso Standard». Tudi v CRANE-ORION niso že več let modernizirali naprav, kar je bil prvi znak, da se nekaj pripravlja. Povsem jasno je, da vse to, kar smo navedli, zelo vznemirja tržaške delavce in da nujno zahteva od pristojnih oblasti takojšnje ukrepe za preprečitev nadaljnjega nazadovanja celotnega tržaškega gospodarstva. Ijenjskih potrebščin, lahko u-gotovimo, da so v resnici zahteve, ki jih postavljajo delavci, razmeroma skromne. In prav to še bolj potrjuje popolno upravičenost nadaljevanja sindikalnega boja. Marija Bernetič uradno priznana poslanka KPI 21. maja je volilni odbor poslanske zbornice uradno razglasil Marijo Bernetič za poslanko. Tako je naša poslanka zasedla mesto, ki ga je prej imel poslanec Vidali. Ta je sedaj edini tržaški senator. Po razglasitvi Marije Bernetič za poslanko in po izvolitvi Vidalija za senatoria je Avtonomna tržaška federacija KPI objavila poseben razglas, v katerem vabi volivce, naj podpirajo oba tržaška parlamentarca v vseh akcijah za mir, za resnično demokratično vlado, za ekonomski in socialni razvoj Trsta. Ustvarimo dejansko enotnost Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze so bile izrečene lepe in vzpodbudne besede. Izkazalo se je, da je tudi na njem prevladovala Želja po enotnosti v vrstah slovenske prosvetne dejavnosti. Želeti je, da bi lepim besedam sledila konkretno dejanja. V tajniškem poročilu je bilo med drugim rečeno, da je «predstavnik Slovensko hrvatske ljudske prosvete le na prejšnjem občnem zboru SPZ lelel, da bi na prihodnjem občnem zboru Prosvetne zveze (to je na današnjem), ne govorili več o dveh ločenih prosvetnih organizacijah ter da je že tedaj nakazat željo po enotnosti v prosvetnih društvih in v vseh ostalih organizacijah, da pa, na žalost, ne po krivdi SPZ, ta enotnost ni bila dosežena povsod na terenu, še najmanj pa na vrhu. V nadaljevanju tega poročila je bilo poudarjeno tudi, da SPZ izraža globoko prepričanje, da bomo dosegli poživitev delovanja v prosvetnih društvih in sodelovanje čim širših množic». Znana stvar je, da je SHLP že pred več leti javno izjavila, da želi združitev. Pripravljena je bila celo razpustiti svojo osrednjo organizacijo, da bi omogočila združitev. N. pr. pevci; ki so svojčas nastopali v zborih, ki so bili včlanjeni v SHLP, so pristopili v enotne zbore. Pri tem se ni nihče vprašal, kdo vodi te zbore in ki e so včlanjeni. Torej dokaz največje želje po najširši e-notnosti. Toda vzporedno s tem ni prišlo do nečesa drugega, namreč do koordiniranega združevanja tudi v organizacijskem smislu. SPZ je ostala še nadalje eno in SHLP drugo. In v tem pogledu je vodstvi obeh organizacij čas prehitel. In tudi baza ju je prehitela. Danes ne gre več zato, da bi o tem razpravljali, marveč gre za to, da se napravi nadaljnji korak naprej. Za dosego tega pa je potrebna večja odločnost. Vsi predsodki bi morali odpasti. Toda vse to ni odvisno samo od dobre volje ene same temveč od obeh strani. Te besede smo napisali tudi zato, ker menimo, da je skrajni čas, da enkrat za vselej odstranimo poslednje ovire, če jih sploh tako lahko imenujemo, ki se postavljajo na pot toliko zaželjeni in prepotrebni enotnosti. 2-DELO - 24.-5-19612 Aktualna mednarodna vprašanja in naloge delavskega gibanja v boju za mir in socializem Iz Titovega poročila na plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije V soboto je bil v Beogradu plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Glavni govor na tem plenumu je imel generalni sekretar ZKJ tov. Tito. Iz njegovega govora povzemamo nekaj odlomkov, ki se tičejo vloge, ki jo imajo socialistične sile v svetu v sedanjem času, vprašanja miru in miroljubnega sožitja ter sodelovanja in odnosov med komunisti Jugoslavije in drugimi komunističnimi partijami v svetu, I. Dinamika dogajanj, podoba svetovnega sveta in razmere, v katerih deluje mednarodno delavsko gibanje, so zelo zapletene. Ta zapletenost v mednarodnih odnosih, ki nenehno prinaša v svojem procesu nove elemente, zahteva, da ji posvetimo čim več pozornosti in razumevanja. Zelo buren razvoj materialnih proizvajalnih sil je značilen za čas, v katerem- živimo, pogajajo se korenite družbene 'spremembe naj večjega pomena za posamezne narode in za svet nasploh. Do nedavna vladajoči kapitalistični sistem, s svojimi znanimi značilnostmi notranjih razrednih odnosov, z njemu svojstvenim izkoriščanjem delovnih ljudi in z dominacijo največjih kapitalističnih metropol nad velikanskimi področji sveta, se je pomembno . zožil, kar zadeva področje njegovega vpliva. Ta proces zoževanja vpliva se še nadaljuje. Zadnja desetletja se je še izraziteje pokazala težnja pri mno-goh narodih, da bi bistveno spreme-• nili svoje življenjske razmere, da bi odpravili družbeno neenakopravnost in izkoriščanje, da bi ustvarili svobodne narodne skupnosti in boljše ter pravičnejše družbene odnose, da bi na raznih področjih sodobnega življenja dosegli demokratično mednarodno sodelovanje, da bi zagotovili nepretrgani socialni napredek. Kolikor bolj se je krepila materialna osnova in kolikor jasneje je prihajalo v zavest, da je delitev družbenega bogastva mogoče praktično in pravično uresničiti samo na osnovah, ki izključujejo izkoriščanje človeka po človeku, toliko bolj je socialna revolucija, težnja po napredni družbeni spremembi postajala vodilno gibalo v vsakdanjem življenju izkoriščanih razredov in podjarmljenih narodov. Zmaga velike Oktobrske socialistične revolucije je dala novo moč tem novim družbenim procesom. Velikanski uspehi, ki jih je delovno ljudstvo Sovjetske zveze doseglo, s tem, da je zàostalo carsko Rusijo spremeni io v moderno industrijsko socialistično državo, so bili odločilnega pomena za ves sodobni razvoj. Dve svetovni vojni — prva, ki so jo izzvali najreakcionarnejši kapitalistični vladajoči krogi, in druga, ki so jo povzročile reakcionarne in mračnjaške fašistične sile z uničenjem, kakršnega svet še ni poznal, in velikanskimi žrtvami, hoteč vsiliti svoje gospodovanje svetu in preprečiti družbene spremembe — nista uspeli zaustaviti burnih tokov preobrazbe. Nasprotno, izkazalo se je, da je človeštvo zares začelo novo epoho svojega razvoja, da je socialistični družbeni sistem poglavitna značilnost tega razvoja in da se gibljemo v prehodni epohi od kapitalizma k socializmu v svetovnih merilih. Nastajanje številnih socialističnih .držav in čedalje intenzivnejše organiziranje ter krepitev socialističnih in drugih naprednih sil na vseh celinah je poglobilo splošno krizo kapitalizma kot družbenega sistema. Ta sistem, v katerem so njegove najrazvitejše države, zlasti v nedav- ni preteklosti, je dolgoval svoj vzpon predsvem vladanju nad številnimi drugimi narodi in temu, da so države imele na voljo vire bogastva v številnih delih sveta — je čedalje bolj pod pritiskom demokratičnih - množic, ki poučene s izkušnjo mednarodnega delavskega gibanja in z uspehi socialističnih držav, nezadržno težijo k sodobnejšim družbenim oblikam na razsulu. Nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in potreba po hitrejšem naraščanju materialne osnove družbe krepijo to težnjo, ter postaja čedalje bolj jasno, da so okviri kapitalistične družbe preozki, da bi omogočili in zadostili nastalim potrebam. Pod vedno bolj organiziranimi močnejšimi pritiski boja delavskega razreda v kapitalističnem svetu vse bolj dozorevajo predpostavke negacije kapitalizma. Razpadanje kolonialnega sistema, ki se je stoletja držal na dominaciji imperialističnih metropol je vsekakor ogromno prispevalo k temu da se je v tem povojnem procesu spremenil odnos med silami v korist mednarodnega socialističnega sveta. Osvobajanje narodov izpod kolonialnega jarma, ki je eno izmed gigantskih storitev našega časa, in nastajanje številnih novih svobodoljubnih nacionalnih držav, se čedalje bliža koncu. II. V današnjh razmerah so vsi narodi, ne glede na družbeno ureditev, v kateri žive, živo zainteresirani, da se ohrani mir na svetu. Narodi vedo, da bi v času atomskega in vodikovega orožja, svetovna vojna lahko povzročila neogibno katastrofalno vojno, razrušila proizvajalne sile človeške skupnosti in ogrozila sam obstoj človeštva. Zategadelj je lahko sedanja vojna samo vseunišujoča, ne pa sredstvo za zmago te ali one strani, sredstvo za merjenje sil med sedanjimi družbenimi sistemi, s katerimi bi bilo mogoče ta ali oni sistem vsiliti posameznim narodom. S stališča socialističnih sil so interesi socializma in miru neločljivo povezani v se- danjem obdobju človeške zgodovine. Socialističnim državam, ki morajo zgraditi družbo bogastva in človeške enakopravnosti, je potreben mir. III. O vprašanjih miroljubnega sožitja je tov. Tito med drugim dejal : Miroljubno sožitje med državami z različnimi družbenimi sistemi, je neogibna potreba vseh narodov. Postala je ena izjned najaktualnejših zahtev človeštvi in potreba socializma. Aktivno Sodelovanje držav v razvoju in njihovo vedno večje povezovanje v akciji za zagotovitev miru in enakopravno politično, ekonomsko sodelovanje z narodi je ne le eno izmed bistvenih sredstev za njihov lasten nàpredek, temveč tudi eden izmed najpomembnejših či-niteljev pri preseganju naprotstev in nevarnosti zg sodobni svet. Občni zbor Slovenske prosvetne zveze v Gorici V nedeljo je bil v Gorici redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Poleg delegatov prosvetnih društev iz vse dežele, ki so včlanjena v prosvetno zvezo, so se občnega zbora udeleželi tudi predstavniki nekaterih drugih prosvetnih organizacij, med katerimi so bili tudi predstavniki Slovensko hrvatske ljudske prosvete iz Trsta in prosvetnega društva «Vesna» iz Križa. O vprašanjih] ki se tičejo odnosov komunistov Jugoslavije z drugimi komunističnimi partijami in v prvi vrsti s KPj Sovjetske zveze pa je tov. Tito dejal: Jugoslovanski] komunisti so po-(Nadaljevanje na 4. strani) Predsednik Prosvetne zveze Ubald Vrabec je v svojem poročilu med drugim poudaril sledeče: «Ni naša krivda, če moramo iz leta v leto opozarjati na negativne odnose, ki jih imajo oblasti do naših kulturnih potreb. Res čujemo tu pa tam razveseljive obljube, a zaenkrat so to samo besede, lepo izrečene ali natiskane. V republiški ustavi je zapisano, da so jezikovne manjšine, ki žive v okviru države, zaščitene s posebnimi pravili. Toda ta pravila se ne izvajajo. Slovenska zemlja se raznaroduje. Iz čislo slovenskih krajev skušajo narediti narodnostno mešane kraje. Poučen primer nam kažejo Nabrežina, Križ, Prosek, Opčine, Padriče itd. Drug tak primer nam dajejo šole z italijanskim učnim jezikom. ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooor iakoniiosr im Mugattni Dva vplivna odvetnika, en Britanec in en Američan, sta prisostvovala političnemu procesu pred nekim sodiščem v Lisboni. Skoraj z grozo sta pripovedovala kako ie proces potekal. Proces je bil' prejšnji četrtek in petek. Pred sodjščem je bil kot obtoženec sedemindvajsetletni Jose Bernardino študent iz Angole, ki so ga aretirali pred enim letom. Obtožen je bil, da je vpisan o komunistično partijo in da je «spodbujal» študentovske demonstracije proti Salazarju na Portugalskem. Kot opuzovavca sta sedela v sodni dvorani ameriški odvetnik Patrick Halliman iz San Francisca in britanski odvetnik Ronald Waterhouse. Povedala sta, da obtoženi Bernardino ni smel odpreti ust skoraj do konca procesa. Končno ga je predsednik sodišča pozval, naj se brani in ga opozoril, naj se drži dejstev. «Bernardino je vstal — tako je pripovedoval Hallinan — in skušal pojasniti, da so bile manifestacije samo spontan izbruh splošnega razpoloženja. Na znak presednika se je deset mož v civilnih oblekah vrglo na obtoženca ter so ga odvlekli iz dvorane, pri tem pa ga do krvi tpli z lesenimi palicami. Medtem ko so ga zunaj pretepali, je sodišče izreklo sodbo». Bernardino je bil obsojen na dve leti in pol zapora, na izgubo državljanskih pravic za petnajst let in na plačilo vseh stroškov procesa, skoraj tisoč dolarjev. Hallinan je dejal, da so vsi prisotni stoje in molče poslušali sodbo, le neka ženska, Ber-nardinova teta Marina Daskalos je imela toliko poguma, da je vzkliknila: «Dol s fašizmom!» Takoj so jo aretirali in odpeljali v zapor. Odvetnik Waterhouse je poudaril, da proces ni bil drugega kot farsa, v nasprotju z vsemi načeli zakonitosti in da obtoženi Bernardino ni imel nobene možnosti, da bi se branil, «Bil je obsojen še preden je stopil v sodno dvorano», je izjavil britanski odvetnik. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00000000(30000000000000000000 Prebivalstvo svela Cc pojde vse po sreči, se bo število prebivavccv na svetu podvojilo žc do konca tega stoletja. Po sreči — toda kakšna sreča bo to — bo imela Indija že čez kakšnih dvajset let okrog 700 milijonov ljudi, medtem ko jih ima zdaj «samo» 450 milijonov. Prebivalstvo sc namreč razmnožuje najhitreje prav v gospodarsko manj razvitih deželah. Tam večina ljudi strada. Število prebivalstva narašča hitreje, kakor pa morejo razvijati industrijo, kmetijstvo in druge gospodarske panoge. Če vzamemo za primer sa-1 mo Indijo, vidimo, da ta dežela, ki res ni majhna, zavzema vendar le 2,4% površine vsega sveta, toda Indijcev jc že zdaj toliko, da živi v Indiji kar 15% svetovnega prebivalstva. ■ - Ali bo šest milijard ljudi moglo živeti na svetu, kjer jih živi zdaj «le» tri milijarde? Ali : kako bodo živeli ljudje čez 37 let? Radi govorimo o napredku in znanost bi mogla rešiti že v nekaj desetletjih tudi takšne težke naloge — kako zagotoviti dovolj življenjskih potrebščin za nadaljnje milijarde ljudi, kako in kje pridelati več živeža, zvečati narodni dohodek, še bolj razviti industrijo, poceniti izdelovanje, skrajšati delovni čas, zboljšati splošne življenjske razmere... Tehnika je že zdaj tako razvita, da bi bilo mogoče industrijsko, tovarniško izdelovati stanovanja — na tekočem traku, to je zložljive gradbene dele in pohištvo. Kemična industrija bi prav tako že dandanes mogla- marsikaj prispevati, da bi izdelovali več živil. Tudi morje je še skoraj nedotaknjena zakladnica, iz katere bo človeštvo v prihodnosti nedvomno s pridom zajemalo številne surovin in zlasti mnogo hrane. Toda — «če pojde vse po sreči». Prihodnost bi nas dandanes ne skrbela več, če bi človeštvo — ali najmočnejše države na svetu — dajalo velikanska sredstva namesto za pogubno orožje rajši za gospodarski in splošni razvoj nerazvitih dežel. Ali velike, zdaj najmočnejše industrijske države skrbi prihodnost človeštva ali kako gledajo na sedanjost, ko že nad polovico ljudi na svetu strada? Naj povemo samo to, da proračuni velik držav naraščajo od leta do leta. Novi ameriški proračun znaša 99 milijard dolarjev in je doslej naj večji. Samo za vojaške namene je namenjenih 'okrog 53 milijard dolarjev ali nad polovico proračunske vsote. ta šu g a dc ne «j Te šole so bile ustanovljene tudi enega ali par italijanskih otrok, si soma pa ju bilo že poskrbljeno to, da so se na te šole vpisali tu slovenski otroci. Tak primer na] dajeta Repentabor in Zgonik. Da ] pravila o zaščiti narodne manjši ne izvajajo nam potrjuje tudi d' stvo, da slovenske kulturne vistai ve ne prejemajo nobene pod p t od države. To velja za Glasbeno H t tico, za Slovensko gledališče, I -g za te ob se športna društva». lev Tajnik Gorazd Vesel je poročal delovanju društev. Med drugim J še dejal, da je bil pred poldrugim 1 že tom začrtan program, ki je pred'! od deval. krepitev prosvetnih društ® l,() g n OSl oh kti sta uresničitev najširše enotnosti v ' stali slovenske manjšine, ne gle< na ideološka prepričanja in pri*e nitev čimveč mladine k prosvetne' delovanju. Poudaril je tudi, da že na zadnjem občnem zboru p re stavnik Slovensko hrvatske ljudsl prosvete iz Trsta želel, da bi na p' hodnjem občnem zboru (to se pra °0c na današnjem) ne govorili več . dveh prosvetnih organizacijah in M | kazal željo po enotnosti v prosn nih društvih, toda ta enoto0' doslej še ni bila dosežena. in O odnosih s katoliškimi prosv( nimi organizacijami pa je taja' Vesel dejal, da ko se je SPZ obrti v 1 v.tv~jcu, VICI ivu O V jc L. Viui 1 . . na te organizacije za nekatere k0* P \ vnt uči sPr bite kretne stvari, je naletela na od ki' nilen odgovor, izrečen v zelo os* obliki. Poudaril je, da če sta usp£ vsaj za določene primere najti sk°! m ni jezik različni prosvetni org01' P zaci ji na Koroškem, zakaj ne ? *ov mogli isto doseči tudi v Italiji?» Tajnik Slovensko hrvatske Ija vili ske prosvete Mirko Kapelj je v P ves zdravu, ki ga je prinesel občnefll tu zboru SPZ med drugim poudaril : Urì «Mi menimo, da obstajajo dateli mnogo večji pogoji za ustvaritev d, Mic janske enotnosti nega so obstajal Uta včeraj. V resnici enotnost že ^ čicE staja, čeprav neorganizirana in dj so koordinirana. Pevec, ki ljubi s!‘ 000000000000000000000000000 Kulturna prireditev osnovne šole Gropada-Radriče M nedeljo 19. maja je imela osno-šola Gropada-Padriče svojo za ko' ^jučno šolsko prireditev. Velika [kij ^Unica, ki je bila za to priliko ,stj spremenjena v dvorano, je bila nabito polna staršev in prijateljev k# blindine. Pred časom so učenci igrali v Bazovici, kjer so nastopili skupno s » 'amkajsnjo šolo, za nedeljsko pri- io vil 'm,*58 ,so bodali še nekaj šalji-1 toek, ki so izvabile v gledavcih ■it1 ! ese ° razpoloženje. Poleg tega so 1 u. nastopili tudi najmlajši ciciban- moralno dolžnost prisostvovati slovenskim predstavam, pa naj bodo organizirane od kogarkoli, da ne občutijo, ko so lahko vsak dan priča, da si s odtujitvijo vsega kar priča o njih obstoju, o njih umetniški zrelosti sami sebi močno škodujejo. Danes se nekateri iz lenobe odmikajo sleherni dolžnosti jutri jih bo lahko val dogodkov našel že daleč od etnične skupnosti h kateri spadajo. Brez kake lažne retorike sem večkrat skušal prikazati prednosti naše manjšine, katera ima veliko srečo oklepati v svojih vrstah poleg priznanih umetnikov tudi poklicno gledališče. Vse premalo se zavedamo te prednosti iz katere izvirajo tudi dolžnosti. Če so predstave za občinstvo mora biti dovolj občinstva za predstavo. In s tem menim, da vprašamo res malo, nudimo pa nedvomno vse kar imamo. Z naglimi koraki se bližamo koncu naše XVIII. povojne gledališče sezone, še nekaj predstav in nastopijo počitnice. V soboto /. junija ob 21. uri ter v nedeljo 2. junija ob 18. uri bomo uprizorili v tržaškem Avditoriju noviteto Josipa Tavčarja «V Honolulu», na gotovo računamo tudi na vaš obisk. Polna dvorana naj bo odraz, da nas je veliko, ki želimo, da hi še nadalje obstojalo, se razširilo in uspevalo to naše Slovenske gledališče. ADRIJAN RUSTIA V Bol juncu so do današnjega dne ohranili starodavni običaj postavljanja . velika mlaja na predvečer prvomajskega praznika. Na sliki: boljunški fantje zbrani pod ponosnim mlajem sredi vasi. £ otroškega vrtca in prvi za-IMi ljubke pesmi, med katerimi so .j 1,0 : Na$a četica koraka, Pesem o M damici, Izidor ovčice pase, Bar-°j ClCa po morju plava idr. Za njimi s° učenci 2. razreda odigrali pri-5J ?°rček Kmetič in volk, nato so jim jedili prizori za smeh in dobro volo: Mumija, Trije zgovorni bratje, ri uri zgodovine, Na sodišču in Odkritosrčni vajenec. Sledila je lepo Pripravljena Kunčičcva dvodejanka: j i nam pa morejo. Zelo lepo so P Brali Vojko Milkovič kot vodja u-Umikov, Marjana Bizjak kot navi-3'1 banček Ivo; prav nič pa niso zao-s(l Rajali Danilo Milkovič, Oskar Grgič, i1’1 'stok Grgič, Drago Milkovič in še lil Polno drugih. Ne smemo pozabiti na $ pridne rccitatorkc Ireno Grgič, Sa-Wco Križmančič in Vlasto Bak ter :f pj^Pridno napovedovavko Marino bi n.V'Sem nastopaj0čim in učiteljem ; °aj gre tudi naša pohvala! h. 0U0O0000U00000000000000000000O00000000000000000000000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOUO Od kod izhaja naš priimek? To je vprašanje, ki ga čestokrat slišimo tudi v naših vrstah. Nekateri razlagajo to vprašanje na en, drugi na drugačen način, dostikrat brez vsake stvarne podlage, da o znanstvenem dognanju niti ne govorimo. Temu se niti ne moremo dosti čuditi, saj je prav to področje, zlasti med Slovenci, zelo malo raziskano. O nastanku, razvoju in pomenu priimkov je pred nedavnim Stanko Bunc napisal poseben sestavek ki je objavljen v zadnji številki ljubljanske revije «Jezik in slovstvo». Ker smo prepričani, da bo omenjeni sestavek zanimal tudi naše brav-ce, in da jim bo lahko pomagal naj- 1. na imenske, ki so se razvili iz rojstnih imen: Janežič, Lavrič; 2. na krajevne, ki so nastali iz krajevnih imen: Hribar, Gorjan, Blejec; 3. na stanovske, ki so iz nazivov za stan in poklic: Kovač, Žagar; 4. na vzdevne, ki izvirajo iz vzdevkov: Prešeren, Raztresen, Vesel. Imenski priimki so po nastanku razne oblike rojstnih imen. Za raz,-ločevanje oseb enakega imena so ti odgovor na vprašanje, ki ga uvo- . začeli soobčani prvotna imena spre-doma navajamo, objavljamo nekaj miniati na dva načina- nti c, ;;u Učenci iz Gropade in Padrič. njegovih odlomkov. Veda o osebnih imenih ali onoma-stika je pri nas silno skromna, ne premore niti ene monografije, šteje komaj nekaj drobnih člankov. To pa ne pomeni, da za osebna imena med nami ni bilo zanimanja. Ravno nasprotno, saj vemo, da je že Prešerna močno mikal pomen imen. In danes, kdo izmed nas ni radoveden, od kod je njegov priimek in kaj pomeni. Naši predniki so v pradavnini u-porabljali za poimenovanje posameznika samo eno ime: Svetopolk, Rastislav, Hotimir, Gorazd. Takšno ime je nosil posamezen človek in se je dedovalo. Takšen enounenski sistem sčasoma ni mogel več zadoščati. Povečane potrebe razvijajoče se družbe proti koncu srednjega veka, nastajanje mest in trgov s kopičenjem večjega števila prebivalstva na enem kraju ter uvajanje upravnih seznamov, vse to je rodilo potrebo po razločevanju Ljudi enakega imena. Zato so začeli imenom dodajati pridevek. Tudi ta je bil sprva individualen. Toda pri sestavljanju u-pravnih seznamov in grajskih urbarjev se je čutila potreba, da enako imenovane osebe dobijo stalno razločevalno oznako, ki naj bi jo obdržali tudi njihovi potomci. Obvezna izvedba rojstnih in mrliških matic po 1600 je rabo priimkov vsesplošno uveljavila. Tako je bil na prerodu srednjega veka v novi vek vpeljan dvoimenski sistem, ki je še danes v veljavi. (slede tta nastanek in pomen delimo priimke na štiri skupine: minjati na dva načina: ali so jih okrajšali (Fabč iz Fabijan, Felè iz Felicijan, Lipe iz Filip) ali pa so jim pritikali razna obrazila: Pavel, Pavle, Pavlek, Pavlež, Pavlač, Pavlih, Pavliha, Pavlic, Pavlica, Pavlič, Pav-ličck, Pavliš.Pavliša, Pavluša, Pavlu-šič, Pavluc, Pavletič, Pavletovec itd. Vsako obrazilo je v dobi nastajanja priimkov imelo svoj pomen, dandanes pa se njihov pomen le težko odkrije ali pa sploh ne. Nekatera obrazilo so izražala prikupnost ali priljubljenost osebe, druga zaničevanje ali posmeh, tretja so imela pomanjševalen ali povečevalen pomen itd. V skupini imenskih priimkov bi kazalo opozoriti na številna patro-nimika in matronimika. To so priimki, ki so izpeljani z obrazilom -ič ali -ovič iz očetovega, redko iz materinega imena: Petrič je Petrov sin, Barbarič je Barbarin sin (rojen po očetovi smrti Barbari ali pa je nezakonski sin). Skupina imenskih priimkov je zelo bogata, a zaradi močnih okrajšav izhodnih imen in zaradi mnogoštevilnih novih tvorb so ti priimki če-sto precej zamotani. Jasni so: Ahac, Ahačič, Ambrožič, Gregorčič, Simonič. Drugi pa se nam odkrijejo šele po daljšem raziskovanju: Repe iz Rupreht, Gabron iz Gabrijel, Golič iz Gal, Japelj iz Jakob, Lipko iz Filip, Žgur in Žigon iz Sigismund itd. Slovenska onomastika pozna nekaj nad 200 pomembnejših rojstnih imen. Med njimi sta na prvem mestu Janez in Jurij, vsak s preko 220 različnimi priimki. To so stara imena, še iz dobe pred začetkom nastajanja priimkov. Mlajša imena pri (Nadaljevanje na 4. strani) IčuUuina Uionika DUBROVNIŠKE IGRE bodo tudi letos osrednja kulturna manifestacija med poletno sezono v Jugoslaviji. Spored iger je obsežen in skrbno izbran. Dramski spored obsega; Držičevi komediji Dunda M a roj a in Skopuh in Shakespearov Hamlet. Na sporedu je tudi Rossinijeva opera Seviljski brivec. Zelo bogat je koncertni spored. Nastopili bodo: Filharmonija in solisti iz Zagreba, zbor in orkester Jugoslovanske armije, newyor-ški ansambel Pro Musica, ansambel Noneta iz Prage, Be-thovnov kvartet iz Moskve, Slovenski oktet in Mestni orkester iz Dubrovnika. Folklorni spored pa obsega nastope svetovno znanih plesnih ansamblov Tanac iz Skopja, Lado iz Zagreba in Kolo iz Beograda. Poletne igre bodo od 10. julija do 24. avgusta. 6 0 1 K l ó £ OB > > OD > m -n 0 x S > x Z 1 S < E V KOPRU so ustanovili pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov. Ta je sklenil, da bo ustanovil umetnostno galerijo v Kopru. Umetniki nameravajo prirediti jeseni slikarsko razstavo v sodelovanju s koprskim muzejem in z ljubljanskimi galerijami. To razstavo nameravajo kasneje prenesti v Italijo in sicer v Videm in Gorico, s čemer bi vrnili obsoškim slikarjem njihovo gostovanje v Sloveniji. ♦ PREŽIHOVI «SAMORASTNIKI» bodo posneti na filmski trak. Tega dela se je lotilo slovensko podjetje «Triglav film». Podjetje upa, da bo delo dokončano še pred letošnjim filskim festivalom v Puli. ♦ CESCO BASEGGIO, znani beneški gledališki igravec, je pred kratkim slavil 50-letnico svojega umetniškega delovanja. Svečanost je bila v beneškem gledališču «La Fenice». Baseggio je znan malone po vsem kulturnem svetu. Uveljavil se je s popularnimi Goldonijevimi komedijami, katere uprizarja v beneškem dialektu. ♦ m m -n O x 0 1 x Z 5 < £ X 1 9 o 0 Ž M H < 1 > m > m > | m m ■ti O E o V GALERIJI CAVANA v 1 rstu razstavljajo svoja dela slikarji : Piero Dorazio iz Rima, Giulio Turca to iz Mantove in Emlio Vedova iz Benetk. MEDNARODNI FESTIVAL sodobne glasbe v Zagrebu, ki je iz Moskve, ki ga vodi sla-nale», se je zaključil minuli teden. Uspeh je bil nesporno zelo velik, že samo dejstvo, da so na njem sodelovali številni zelo znani orkestri, je pomenilo največje jamstvo za ta uspeh. Na tem festivalu so nastopili tudi : Sinfonični orkester Državne filharmonije iz Moskve, ga vodi slavni dirigent Kiril Kondrašin; Komorni orkester Državne filharmonije iz Krakovva, ki ga vodi njegov ustanovitelj Andrej Markovski; Državna opera iz Hamburga ; Opera Narodnega gledališča iz Beograda, ki jo vodi zelo znani dirigent Oskar Danon; Opera Hrvatskcga narodnega gledališča iz Zagreba; glasbeni ansambli RTV Zagreb s sodelovanjem solista Igorja Ozima. S-v*onnod-irradiaiva-aaivai-ve$vto-i?. . 24.-5-1963 4 • DELO 0b «0111*8 umnega sveta Delavskih zanni« nasi kandidati nastopajo na listi si. i Člani Delavskih zadrug na Tržaškem in Goriškem bodo prihodnjega junija volili nov upravni svet zadrug. Izvolili bodo prav za prav le en del tega sveta, kajti drugi del upravnega sveta je imenovan od oblasti, predsednik pa neposredno od ministrstva za delo. Kljub temu, da v Delavskih zadrugah ni še zavladala prava demokracija in kljub temu, da ta ustanova še ni bila po- Nagrajevanje kmetovavcev Kakor vsako leto, so tudi letos podeli nagrade kmetovavcem s tržaškega področja, ki so se udeležili natečaja za dvig kmetijske proizvodnje. Svečanosti, ki je bila v nedeljo v Trstu, je presedoval vladni komisar Mazza, prisostvoval pa so ji številni predstavniki oblasti. Kme tovavce je nagovoril ravnatelj odseka za kmetijstvo pri vladnem komisariatu, ravnatelj kmetijskega nadzorništva pa je orisal položaj kmetijstva na Tržaškem in pomen natečaja za dvig kmetijske proizvodnje. Po njegovih besedah, naj hi bil položaj kmetijstva na Tržaškem zelo rožnat. S tem se, seveda, ne moremo strinjati. V trenutku, ko sc kmetijstvo nahaja v hudi krizi, ko se izpodrivajo kmetje z lastne zemlje, ko grozi nevarnost, da bodo naši mandrjarji izgubili še zadnje vrtove na Kolonkovcu,, pri Sv. Magdaleni in pri Orehu, na katerih pridelujejo zelenjavo za tržaški trg, ni mogoče govoriti o rožnatem položaju kmetijstva. Tem manj se strinjamo s temi trditvami tudi zato, ker vemo, da ima tržaška občina še mnogo neobdelanih zemljišč, na katerih bi lahko gradili stanovanjske hiše, a namesto teh so tržaški občinski upravitelji izbrali raje rodovitne vrtove pri Magdaleni in na Kolonkovcu. In tem hujše je, ako pomislimo, da hočejo rodovitno zemljo odplačati po neverjetno nizkih cenah. Priznati moramo, da so letos bili nagrajeni zares zaslužni kmetovav-ci. Med nagrajenimi sta tudi Franc Kodrič, ki je znan kot eden izmed najbolj naprednih vrtnarjev na tržaškem področju in predsednik Zveze malih posestnikov Valentin Švab. Tako kot oba omenjena, so vsi ostali nagrajenci v resnici zaslužili prejete nagrade. telimo, da bi se v bodoče še večje število naših kmetovavcev udeležilo natečaja in da bi prejeli zaslužene nagrade. MARIJ GRBEC vsem vrnjena svojim članom, so volitve velikega pomena. Od tega, kako bodo člani volili, komu bodo dali svoj glas in v kakšnem številu se bodo udeležili volitev, bo v veliki meri odvisno, kakšna bo pot, ki jo bo ubralo vodstvo zadruga v prihodnjih letih. Kot je znano, Delavske zadruge niso bile ustanovljene zato, da bi povečale število prodajaln v mestih in na deželi. Ustanovljene so bile z drugim specifičnim namenom in predvsem za to, da bi preprečevale draginjo. To poslanstvo so zelo dobro vršile dokler se jih niso polastili fašisti. Po vojni, ko so bile iztrgane fašistom iz rok, so skušali v njih zagospodariti tudi taki elementi, ki nimajo ničesar skupnega z zadružništvom. Zato zadruge niso dobile tistega značaja, ki bi ga, po zamisli ustanoviteljev, morale imeti. Po prvih volitvah leta 1959, se je cela zadeva premaknila z mrtve točke in je šla na bolje. Kot je znano, je tedaj levičarska lista zmagala, toda zaradi nepravičnega zako- na je, kljub temu, da je bila večinska, ostala v manjšini. Področje delovanja te zadružne ustanove je zelo široko. Zato, da bodo zadruge zopet dobile tak značaj, ki jim pripada, je potrebno še mnogo prizade- vanja. Danes ne bomo govorili o programu, ki ga je postavila levičarska zadružna organizacija. O njeni bomo obširni e pisali v eni izmed prihodnjih številk, na kar že danes opozarjamo vse naše bravce in predvsem tiste, ki so člani Delavskih zadrug. •Levičarska kandidatna lista je bila predložena v sredo zjutraj in na glasovnici bo, torej, označena s štev. 1. Sprejem na federaciji KPI v Trstu Poslanka M. Bernetič med slovenskimi dijaki Zveza zadrug in posojilnic je sestavila in predložila kandidatno listo za volitve v Delavskih zadrugah. Lista se uradno imenuje «Rinascila». Kandidati, ki nastopajo na tej listi so: Mario Ervatti, Pietro Robba Lino C re vat in, Marcello Balbi, Ferdinand Ferjančič, Giordano Borri, Nereo Battello (iz Gorice) in Silvan Mesesnel. Slednja dva kandidirata za člana nadzornega odbora. V soboto zvečer je bil v Ljudskem domu v Trstu sprejem, ki ga je priredila tržaška federacija KPI v počastitev izvolitve tov. Marije Bernetič za poslanko v rimskem parlamentu. Sprejema, ki je potekal v zelo prijetnem ozračju, so se udeležili številni predstavniki slovenskega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Med prisotnimi so bili : župan Škcrk in župan Lovriha, književnika dr. Budal in dr. Tavčar, predstavniki Slovenskega gledališča, slikarji Spacal, Palčič in Cesar, predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske j prosvetne zveze, Glasbene Matice, OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000.0000000000000000000 Proučevanje volilnih izidov v Gorici Levičarske sile so napredovale v vseh predelih mesta V nedeljo dopoldne se je sestalo vodstvo goriške mestne sekcije KPI. Sestalo se je z namenom, da prouči volilne izide v goriškem mestu in da začrta program za bodoče delovanje. Po ugotovitvi, da je prišlo tudi v Gorici do splošnega premika na levo in do povečanja glasov za KPI (+2,6%), za PSI (+0,76%) in PSDI (+2,71%) in da je prišlo do naza do vanj a glasov za DC (—3.08%) in desnice (—2%) — in to kljub povečanju števila glasov za PLI (+ 1,5%) ; po ugotovitvi, da je prišlo do razveseljivega dejstva, da se je splošni premik na levo uresničil predvsem v vrstah mladih volivcev, je vodstvo sekcije pregledalo razultate glasov po posameznih mestnih rajonih. To je omogočilo tovarišem, da so ugotovili tudi, da se premik na levo in naraščanje glasov za komuniste dogaja zlasti v predmestjih, bodisi v tistih, kjer Mačkolje: Letošnji partnerji prevladuje delavski sloj, kakor tudi v tistih, kjer prevladuje srednji sloj. Značilen pa je tudi primer središča mesta, kjer se je število glasov za KPI povečalo od 340, kolikor je bilo leta 1958, na 375. Še bolj značilen pa je primer krajev, kjer žive večinomd Slovenci. Iz statistik je razvidno, da je KPI v Podgori prešla od 206 na 247 glasov, medtem ko je PST nazadovala od 287 na 237 glasov in DC od 385 na 350 glasov; v Štandrežu: KPI od 161 na 192 glasov, PSI j c izgubila celih 116 glasov, DC pa je v glavnem obdržala svoje položaje, kljub temu, da je bila podprta od Sfiligojevih pristašev; v Pevmi se je povečalo število glasov KPI za celih 111 glasov, nazadovali pa sta tako PSI kakor tudi DC. V Pevmi je KPI lista stranka, ki je napredovala tako v primerjavi z letom 1958 kot v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami. Nedvomno je to sad dobrega dela, ki so ga opravili naši tovariši in zlasti tov. Mozetič, sekretar tamkajšnje celice KPI. Pomembno napredovanje ie KPI zabeležila tudi v severnih predelih mesta, kjer živi in nogo Slovencev in kjer ima odv. Sfiligoj mnogo pristašev. V teh predelili je naša Partija prejela 222 novih glasov, PST 107, DC pa jih je zgubila 422. Zelo razveselijivo je dejstvo da je v omenjenih predelih občutno nazado-. vala tudi fašistična stranka. Na koncu svojega zasedanja je go-I riški mestni vodilni komite KPI sklenil, da bo sklical več celičnih sestankov, na katerih bodo podrobneje proučili volilne rezultate v posameznih mestnjih predelih in da bo sprejel vrsto pbud za razširitev partijskih vrst. Sklenil je tudi, da bo sprejel vrsto jiobud političnega in rivendikativnega značaja in da bo navezal tesnejše stike s komunističnima poslancema Marijo Bernc-tičevo in Raffaelom Francom, ki je bil izvoljen na Goriškem. Ob tej priliki se je Vodilni komite goriške sekcije zahvalil vsem tovarišem, ki so dali svoj doprinos v volilni kampanji. izjava tov. Slavca iz Nabrežine V zvezi z. izjavo, ki jo je dal tov. Ado Slavec na eni izmed zadnjih sej dcvinsko-nabrežinskega sveta in z. njegovo ostavko, je skušal beneške dnevnik «Il Gazzettino» prikazati svojim bravcem veliko krizo, ki naj bi bila nastala v okviru u-praviteljev omenjene občine. Toda cilji omenjenega lista so se izjalovili. Tov. Ada Slavec je preko Avtonomne tržaške federacije KPI poslal časopisu «Il Gazzettino» naslednjo izjavo: Vsa namigovati ja v zvezi z mojim sklepom, eia odstopam kot namestnik odbornika in kot svetovavec občine Devin-Nabreiina, so brez vsake podlage. Znano mi je, da je neki krajevni list ob tej priložnosti navedel strupena namigovanja političnega in osebnega značaja, ki bi me utegnila spraviti v nasprotje z mojimi partijskimi tovariši. Vse to je popolnoma netočno, le dalj časa sem resno bolan in zdravniki, ki me zdravijo, so mi priporočili določeno dobo zdravljenja. Razen tega bom iz delovnih raz.logovo dalj časa odsoten iz občine in s tržaškega področja. Mislim, da s tem odpade vsaka špekulacija». Ado Visintin-Slavec Dijaške Matice, predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Pečenko in Grbec, predstavniki Mladinske iniciative in številne druge osebnosti. Zbrane goste so nagovorili tov. Mirko Kapelj, prof. Paolo Sema in novoizvoljena poslanka Marija Bernetič. Prof. Šema je v kratkih obrisih podčrtal pomen ki ga ima izvolitev slovenke na listi KPI, poslanka Bernetič pa je zagotovila, da se bo v poslanski zbornici zavzemala za pravice vseh Slovencev, ki žive v Italiji. I S 'ag; ato % I 8irr l v P Pac Spominska svečanost na Proseku Proseški enotni odbor ANPl ki in Zveze partizanov Tržaške-1 1 ga ozemlja bo priredil v nede- pes ljo, 26. maja oh 11. uri ob C C'1 drž sti, ki pelje proti proseški že- ‘jal lezniški postaji spominsko sve- /ar čanost ob 19. obletnici mučeni- p.a, ške smrti talcev, ki so jih obe- 1 r' sili nacisti. SVS Udeležite se spominske sve- ,skc čanosti. Iz govora tov. Tita (Nadaljevanje z 2. strani) zdravili zgodovinske sklepe XX.kon-gresa KP SZ. Tov. Hruščevu in drugim njegovim sodelavcem se je tre-ba zahvaliti, da se je posrečilo postopoma zboljšati odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi socialistične-^ državami. To zboljšanje je v inte- sr>r resu vseh, je v interesu revolucio-! bo. narnih delavskih gibanj in napred- r^z nega gibanja sploh. To zbol jšanj61 lig j krepi enotnost ne samo socialistih Arr nih marveč vseh naprednih sil ' rpj boju za mir in za konstruktivne ;at aktivno in miroljubno sožitje. $r, Dobri odnosi in sodelovanje s SoV' (|r( jetsko zvezo in drugimi socialistk nimi deželami ne nasprotujejo jej goslovanski politiki sodelovanja j ' vsemi deželami, ki so pripravljen«Pot na takšno sodelovanje na enake- d tre pravni osnovi. Naši priimki (Nadaljevanje s 3. strani) nastanju priimkov niso mogla sod? lovati, ali pa silno malo. Tako mamo nobenega priimka iz ime+. Alojzij, Karel, Ignacij. Jako red]cl pa ha peč |W cia ?'ic hhl sti priimki so iz imen: Aleksej, Eli.p 'H Erazem, Izak, Kvirin, Ožbolt, Silvp ster idr. Glede starih slovanskih t men pa je treba pripomniti, da p bila ob času nastajanja priimk°\ skoro vsa že izgubljena, zato jih ' priimkih le redko srečujemo, nek0 liko več v hišnih imenih. (Konec prihodnjič) skl 1 v$i M\ Die