j čp hm DEL. A V S KO KMEČKA ENOTNOST OLABltO ZVE^ 1 I MAJ 1948. maiii^Uacla ?.a mi'i in bpoSlouai/iie medi/iafiodmli ofwe?JioiiU ^••o IV, šl. 9. Uredništvo ul Monfbrt i — Trst Trst 30. Eprild 1948. Spedizioni in abbon. postale 11°gruppo Cena: 15 ML. 10 1L 4 din TEKOČI ItACCN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST 11-3374; ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPRAVA, LJUBL. 6-90 601-1». Prvi maj l!)48! Delovno 'ljustvo sveta, tam od svobodnih Iju-:l_v Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, eškoslova5ki, Madžarski, Romuni, "j Poljski, Albaniji in vse do dalj-dežela Azije, Indije in Afrike «aznuje ta največji praznik v zna-a^nju dela in miru, zasužnjeni na-,°bl pa v znamenju borbe za nji- ?ve najosnovnejše življenjske pra- vicc_ Za tržaške delovne množic,- ima ^rvi maj še poseben pomen, ker je »vno na ta ve iki prazn:k leta 194!t .'tb osvobojeno Slovensko Priinnr-'e ‘n Trst s strani bratskih jugosio-vanskih borcev. I P*1 Prvem maju J 948. so za nami tl do ga leta dela in naporov za 'obrobit tržaškega delovnega Ijud-• Va> tri dolga leta, v katerih se j6 moral naš de'avski razred in /. lun najširše ljudske množice tako jr&vito boriti za vse on,.-prido-|.!_Ve, ki so si jih slovenske in ita-‘Janške demokratčne množice tega ‘etnija |ako krvavo priborile. ^e.se ob tem prvem maju vrne-, 0 nazaj y našo preteklost, vidi-„o težko in naporno pot. ki jo je ■j,01'''1, prehoditi de’avski razred ‘sta. Ob tistem prvem maju. ko J.1'0 Videli, da se je veriga nacifa-Una zdrobila in se je tega veli-8a dogodka predvsem veselil nas lPr°d, smo le za kratek čas videli Izničene težnje in pravice, za k »e e smo se borili. .^d tistega časa pa do dane* smo la, nenehno preganjanje de-rt.^h množic in z. njimi Vsega j. nokratifngga gibanja teSa ozem- načrtno sabotiranje našc indu-uvajanm Marshallovega pla-t; lld. Ako bi hoteli naši sindika-. naštevat, zapovrstjo vsakovrstna ,;>ia vse napade na sindikalne liu je borba za ohranitev na-■ jnnjskih pravic in proti na-angio-ameriikega imperia- C!?' ki teži tein' da bi na5<‘ sPremenil v svojo vojno in naše ozemlje v anghi-'^‘ško kolonijo. kot kdaj koli v tem zadnjem a 110 naše množice videle kako fjA^nglo-ameriške 'vojaške ob'asti t|(j rt° in nesramno podpirale podlo SrJ .ftn,ie policije, ki je strahovala Hog .kistvo in podpira'a zločinske v,8e neofašističnih kriminalcev. ^ k Prvem maju 1948 pa smo pri-v°laH.Veinu napadu anglo-ameriike št, |;ke uprave na pravice delovne- V>tva. uprava misli emancipacijo. 1. maj 1920. leta je ostal globoko Vtisnjen v spominu starih tovarišev. Zborovanje je bilo na nekem trgu, ki Sa danes ni vež, in sicer na tako ime-bovanem «Pri» del Conti», ki je bil na Prostoru pred sedanjo šolo Donadoni. Nekoliko gričast travnik se je tedaj taitezal do ulice Conti in tam so bile samo stare hiše ob ulicah Petronio in Sbttefontane. Te stare male hiše lah- čenega), ki so ga vrgli z vogla hiše na ulici Gatteri z ulico Ginnastica. Za red so tudi tedaj skrbeli tovariši sami, ki so se udeležili manifestacije, in noben policaj ali karabiner sploh ni imel nič opravila. Po 28 letih je zanimivo poudariti, da niso za tedanjo manifestacijo socialisti prosili za nobeno dovoljenje, ker ga ni bilo treba. Neki stari tovariš nam pripoveduje, da je bila edina potrebna stvar, če so sklicali zborovanje, da so se zbrali ljudje. To pa ni bilo težko. Zadostovala je objava v listu, opomin v tovarnah in glas o zborovanju je šel od delavca do delavca. Popoldne in zvečer pa je bila prisrčna domača zabava v gostilni «Ca- Se danes opazimo, čeprav so sko-Ji zadušene med velikimi poslopji, *raJeniml v zadnjih letih. Zjutraj okoli 10. ure so začeli pri-'■ijati pevi delavci in delavke, ki so napolnili trg. Očividci po-r|uJeJo, da je bilo od 15 do 20.000 ude-'ienccv. Uradna govornika sta bila 'Uonl, ki je govoril v italijanščini, ^ ^anjek v slovenščini. Oba govorni-'* ata govorila hkratu S poslovja šo-, y ulici »onadom; prvi s stopnišča ' vhodom za učence, drugi pa z one-ža učenke. Ni bilo nobene nevar-jHI, ua i>i se mešale besede obeli go->lkov, kajti tedaj ni bilo zvočnikov lf J* bilo možno čuti glas samo v ome-krogu: govornike je lahko čul Oni, ki se je prerit v njihovo DoJ1'10, Naloga teh je bila, da so prt-^vali bolj oddaljenim, kaj so v VOrniki povedali. Govori so se pletli lt‘ oltoii potrebe boibe za osvobodili^ delavcev pred izkoriščanjem in o kititi dogodkili. j[y0 s« Je zborovanje končalo, se je "la rl* syrevoe carlstičnl jarem. 'cah lSern sprevodom po mestnih 'O bil° erno nobenega incidenta, če •- PO, »štruce* namočenega ^Hka ,ve' zakaj prav namočene* ’ ' so g« vrgli z vogla hiše puzzera*. Tu so se v prazničnem in zdravem ozračju zbrali številni delavci s svojimi družinami V gostilni in na vrini, kjer so se številnim rdečim zastavam proti večeru pridružili številni beneški lampiončkl. Ves ta Čas so delavci pokazali mnogo borbenega duha, čeprav se je bil takrat že pojavit fašizem s svojo po-zverinjeuostjo. Nekaj časa pred tem so že fašisti požgali «Lavoratorc», na- NAŠA ŽENA Vsi se marljivo pripravljajo za čim dostojnejšo proslavo prvega maja — praznika delovnega ljudstva. Mladina se marljivo vežba v telovadbi in raznih športih, da bo kronala ta praznik kot vsako leto z lepim telovadnim nastopovn-parado mladosli in moči. Naši najmlajši — pionirji se zvesto in vztrajno pripravljajo, da tudi oni dajo svoj delež in tako pokažejo pripravljenost našega naraščaja, da bo korakal po poti, po kateri danes stopajo demokratične ljudske množice, iii sledil naši borbi za zmago napredita in zagotovitev lepše in sreč-neiše bodočnosti. Naši možje tudi pomagajo pri tehničnih pripravili. Vsak dan vidimo naše vrle delavce, kako po končanem vsakodnevnem delu odhajajo na razna mesta in delajo pri raznih priplavali za prvi maj. Tudi naša žena ne zaostaja za drugimi. Zbira potrebna denarna in druga sredstva, odpravlja mladino in naj mlajše k telovadnim vajam. Prav posebno na se naše žene ukvarjajo s pripravljanjem potrebnih kiojev za naše telovadce in lahko jili najdeš vsak dan, ko krojijo cele kupe oblačil, na bazah pa žene marljivo šivajo, da bodo našo mladino čim lepše oblgkle. Ogromno je število žena — pokazal je to že sani kongres ž,ena ki danes razumejo našo silno borbo proti onim, ui nam odrekajo naSc pravice in bi nam hoteli vsiliti svojo kolonialno politiko in celo novo vojno. Kakor da ie prejšnja vojna že pozabljena, kakor da so se 2« posušile solze naSih ma-tfr vdov in sirot, ki so izgubile v lej vojni svoje najdražje. Preveč živo so še v spominu vse vojne grozote. Se so vidni sledovi zadnje svetovne vojn* Zato se naša žena bori za mir In nor- padli združeni sedež partije in umorili nekaj delavcev. 1. maj 1920, je pomenil za delavce zadnjo proslavo njihovega praznika. Od tedaj se je borba proti delavskemu razredu vedno bolj zaostrila, Socialistična stranka, ki je bila razdeljena v dve struji in v kateri so vladale oportunistične sile, se ni znala odločno upreti napadu kapitalizma, ki je plačeval fašistične skvadre. Komunistična partija, ki se je porodila iz razkola v Livornu, je bila tedaj še preveč šibka in je nosila v sebi kali sektarstva, katero je zelo omejevalo in škodovalo možnostim njenega uspešnega delovanja. Mednarodni položaj je bil tedaj ugoden za imperialiste. Vsi ti činitelji so privedli k temu, da je bila omogočena zmaga reakcije, katere najbrutalnejši izraz je bil v Italiji fašizem, podprt od policijskih sil. Fašizem je pridobival vedno več sile in oblasti in je za dolgo dobo potisnil delavski razred v ilegalo. Delavci so v Trstu praznovali v razmeroma mirnem ozračju prvi maj zadnjič leta 1920. Od tedaj so delavci poznali samo svinec kapitalistov in agrarcev, knuto policije in kruto borbo Slovencev in Hrvatov, ki so skupno z italijanskimi delavci trpeli pod jarmom najbolj (emne reakcije. Kljub terorju pa so delavci vsako leto praznovali i. maj. Na najvišjih točkah v mestu in po vaseh so vihrale rdeče zastave, mnogi delavci so na ta dan nosili v gumbnici rdeče nageljne. To je bil le zunanji znak, da se delavstvo ni sprijaznilo s porazom in da je nadaljevalo svoje neodjenljivo borbo proti fašizmu vse do njegovega uničenja, ki se je uresničilo maja meseca leta 1945. Ta dan pomeni za tržaško delavstvo praznik dela in praznik osvoboditve. Pot socialne emancipacije je dolga in naporna, že mnogo let, oziroma že stoletje se delavci bore za zgraditev svoje države. Porazi in zmage so se vrstili, toda nobena stvar ni mogla ustaviti toka zgodovine in gotovost zmage delavskega razreda nam je porok, da bo stara družba propadla in da bo na njenih ruševinah nastala nova, pravičnejša družba. RS, IN PRVI MAJ malizacijo življenja. Ne straši se groženj, temveč se vztrajno bori, za kar so se borili njeni dragi in umirali *ti rom naše zemlje, in za kar se ona So danes solidarno z moškimi bori — za priznanje najosnovnejših življenjskih pravic. Naša žena razume in se zaveda da je moč v nas samih, da imamo mi danes najmočnejše orožje v rokah, to je našo solidarnost in enotnost, moč naših ljudskih množic. Zato je pripravljena povsem za prvi maj in bo dala vse svoje sile v to, da bo ta nas naj-iepši in največji praznik čim lepše uspel. Pozivamo one žene, ki še vedno gledajo našo borbo kolebljivo ob strani da se nam pridružijo, kajti dovolj so žc imele imele prilik, da so lahko uvidele, da se borimo za pravično stvar, da se borimo proti izkoriščevalcem naših in njihovih mož in otrok, da se borimo zato, da zagotovimo možem delo in potrebni vsakdanji kruh za preživljanje družine. Da se borimo za mir tako za nas kakor zanje In da se borimo proti vsem onim, ki bi nam hoteli odrekati naše skupne pravice in vsiliti novo krvavo svetovno vojno, novo klanje, nove grozote, katerih žrtve bi bili tako naši kol njihovi možje in sinovi. Zato bodo naše žene napele vse sile, da proslava prvega maja čimbolj uspe. Zato ne bodo dovolile, da jih okupatorji ta dan potisnejo v predmestja, temveč bodo skupno s svojimi tovariši po vsem mestu manifestirate za prvi maj, saj so ti to pravico same priborile z ogromnimi žetvami v osvobodilni vojni, medtem ko so sedanje neofašistične tolpe, katerim dajejo oblasti na razpolago mestno sv«« d išče, zvesto služile okupatorjem, TAKO SO VADILI ZA 1. MAJ Prvi moj zn železnimi rešetkami ▼ Sremski Mitroviči Po letu 1929. (diktatura Pere Živkovi ča) so postajali transporti političnih kaznjencev vedno bolj pogosti. Kmečko prebivalstvo je gledalo s strahom na dolge kolone okovanih antifašistov, ki so jih gonili žandarji ob vseh urah s sremske postaje po zaprašeni ali pa blatni cesti v bližnjo kaznilnico, V velikih trinadstropnih zgradbah so se vrstile druga ob drugi celice ter kaz-nilniške sobe. Za antifašiste je bilo tamkaj dovolj prostora; v kolikor pa ga je primanjkovalo, so sproti odseljevali obsojene kriminalce. Dotok je bil vedno močnejši in v nekaj letih so bile vse zgradbe dobesedno nabite z antifašisti. Železni okovi, ki so se marsikomu zajedali globoko v meso, so zamolklo odmevali v težkem ozračju; odpiranja in zapiranja težkih železnih vrat ni bilo ne konca ne kraja. Sončni žarki, ki so se tu in tam prikradli skozi gosto omrežje, so šli mimo skoro neopaženo. Moreče vzdušje je dušilo v človeku vsako lepo misel. V Sremski Mitroviči se je tedaj vodila borba na življenje in smrt. Ta borba je vsrkala še sleherno misel, ki si je želela še kam drugam iz turobnega vrveža. Tako je bilo v Sremski Mitroviči v prvih letih robovanja antifašističnih borcev. V globokem mraku pa je življenje vendarle klilo dalje. Pod noc, ko je pojenjal šum in ropot, so se politični obsojenci, stisnjeni v mračnih sobali, pomaknili bliže drug k drugemu. Začutil si en sam dih iu vedel si, da tvoj bližnji misli natančno tako kakor ti. Bil je prvi maj; prvi maj v dobi najtežjega kaznilniškega režima! Oglasil se je najprej sobni komisar. Vsakomur se je zdelo, da tudi sam izgovarja iste besede. -Glave so se enako premikale in oči so se enako svetile »Danes je prvi maj, praznik delovnega ljudstva. Tovariš Lenin nas uči. da je prvi maj praznik delavca in kmeta in praznik vseh poštenih ljudi, ki živijo od dela svojih rok. Morda so danes v Zagrebu ali Beogradu ponovno padli streli na delavce in študente... Naša borba je težka, toda iz nje bo vzklilo novo življenje... Naj živi prvi maj!s Tako je govoril lov. komisar. Politični obsojenci -so prazno- BODOCE UČITELJICE PRT UČENJU, vali prvi maj tudi v najtežjih trenutkih. Praznovali so ga, ker so vedeli, da je njihova borba pravična, ker so vedeli, da bo ta borba rodila obilen sad. Kakor je prihajalo leta 1936. širom Jugoslavije do prvih poizkusov formiranja ljudske fronte, prav tako so si politični obsojenci med sivim zidovjem v težkih borbah uspeli izvojevatl znosnejše življenje. Praznik 1. maja izgloda zdaj vse drugače. Za proslavo prvega maja se pripravljajo vsi politični obsojenci. Posamezne sobe tekmujejo med seboj, katera bo izdelala za 1. maj lepši stenčas. Vse sobe v, kaznilnici se vadijo v zbornem petju za nastop prvega maja in sestavljajo za to priliko izvirne pesmi, skrbijo za njihovo uglasbitev. Tako prihaja do prvomajskega kulturnega tekmovanja. Leta 1937. so politični obsojenci proslavili 1. maj v posebni, za to priprav, ijeni sobi. Tov. P. M. govori o važnosti prvega maja, govori o borbi španskega raroda. o borbi jugoslovanskih narodov, o ljudski fronti ter o nalogah političnih obsojencev. Nakar se vrstijo druga za drugo različne točke: dramski odlomki, recitacije ter pevski zbori. ). maj 1937. v Sremski Mitroviči je odkrival prava čudesa. Vsako točko so politični kaznjenci izvedli na čudovito spreten in dovršen način. Prvomajska prireditev se je konča- la s petjem internacionale ter narodnih borbenih pesmi. Prvomajska proslava ie vse prl» šotne stražnike globoko ganila in 9iirw patije za politične obsojence, ki so bili vzor v besedi in dejanju, so rasle oi» dne do dne. 1. maj 1. 1937. v Sremski Mitroviči je natančno odražal vse onoy kar se je dogajalo širom Jugoslavije; pokazal je, da sc je ljudstvo oklenilo svojega praznika z vso ljubeznijo. Vj tem prazniku sc je ljudstvo utrjeval« in pripravljalo na nove borbe, dočakalo je narodno osvobodilno borbo, se borilo z orožjem v roki proti vsem sovražnikom, dokler si končno ni izvo-jevalo svobode. Jugoslovanski narodi praznujejo danes prvi maj v veselju in miru, ki je značilen za vse narode, ki so gospodarji na svoji zemlji. Za časa fašistične strahovlade je bili ta ljudski praznik strogo prepovedan^ Delavci in vsi pošteni delovni ljudje, pa so pokazali tudi v najtežjih dneh, da smatrajo 1. maj za svoj praznik,-praznovali so- ga vedno, pa čeprav na skromen način, kljub terorju in zverinskemu preganjanju. Na ta dan so vedno .zaplapolale rdeče zastave na to*t varniških dimnikih ter velikih tovarniški zgradbah. Delovno ljudstvo se je cedim borilo, da bo proslavljalo prvi maj tako, kakor to ustreza njegovi’ volji in njegovim željam. 1. maj je ljudski praznile. Propadle bodo zaradi tega vse nakane sovražnikov delovne« ga ljudstva, kj hočejo ta praznik ohromiti ali pa celo izbrisati iz javnega življenja. Sremska Mitroviča nam nazorno pokazuje, kako si lahko izvoju. je pravico praznovanja 1. maja, kdor se za to bori. To naj velja tudi zk nas na TO, kjer nas skušajo sovražni« ki prikrajšati naših pravic; z.ato bo tudi naše ljudstvo branilo svoj prvi maj in ne bo dopustilo, da mu drugit režejo in krojijo »svobodo® po svoje, L maj je praznik delovnega ljudstva vsega sveta In prav tako našega človek« iva Tržaškem ozemlju! VILHAR S«6PKC» Naj živi prvi maj, manifestacija miru v borbi vseh demokratov proti imperialistom in vojnim hujskačeno Kako žive v Padričah Odrasel možakar, suh. riav in košeat, pravi tip Kraševca, Kalc iz Padrič mi razkazuje svoj sadovnjak. Res, takih sadovnjakov ni videti v okolici. Okrog hiše je obzidan velik vrt, notri pa se vrstijo navpični kordoni hrušk. Pred petnajstimi leti ni bilo še nič. Začeli so. poskusili, in se ie obneslo. >sSe vam je splačalo?« »Pa še kako! Le zadnja leta je toliko gnoja, ker ni več toliko konj. Nadomestil jih je avto, ki pusti le smrdljiv dim in napravi dosti prahu po cesti. Suša je nadležna, votaki pa še bolj. Slaba jim prede. Ko zapuščam sadovnjak, mi pokaže protj severu. »Vidiš, tam je Gropada, deset minut od tod. zgoraj pa tisti borovec, tam ie meia. Jugoslovanski vojak, ki je na strn- PONOSEN JE NA h EP NASAD HRUŠK škodovala suša. Sina ni bilo doma, škropili smo malo. pa sc ic zasegla bolezen.« Prej pa je dobro obrodilo. Vrsta hrušk (27—30 m) je dala V enem letu 350 kg sadia. druga vrsta (31 drevesc) pa čez ‘100 kg. Pastorjcvk štiri drevesca so rodila kar 150 kg hrušk. Več vrst hrušk ie. Neka manjša .Vrsta rodi prav vsako leto, sad pa doseže do 800 gramov. To je krasno adje za tržaški trg. Lepo ie vrt obdelan. Vse je okopano, hruške, vmes pa krompir, ti-žol in solata.« »Prei ni bilo niti za pašo, le za kače«, pravi gospodar. Pa so kopali, čistili, zdaj pa ie lep, vzoren vrt. Se vodo so napeljali. »Jih čuješ? Vojaki zbijaio žogo. Cel božji dan vpijejo in skačeio po travniku. To tj delaio škode dragi moj.« Tam od ceste jih je slišati. Videl šem jih, ko sem šel v vas. Na travnik so zapeljali svoj kamion, pa « 1 _ . t C? *. m * ** Irt ži, nas lahko vidi s prostim očesom, kaj delani o.« Pa tudi one vojake vidi, ki zbijaio žogo po travi. Čudno se mu zdi prav gotovo.« Tudi v Trebčah ni nič bolje. Kralj Vladimir se pritožuje, da so mu vojaki začeli kopati na travniku zemljo, ki io je tako malo na Krasu in jo vozijo za vrt pri svojih kasarnah. Nič mu niso še plačali, sedaj pa vozijo še od drugod, tako da je, še kar ie ostalo, že vse prevoženo in pomandrano. Tod so speljali tudi novo cesto-ki jim je napravila toliko škode. Vzeli so njive in pašnike, in nič še niso plačali. Ponujali so za kv. m njive 10 lir. Kmetic niso hoteli sprejeti. Saj je bila pred vojno cena za tako zemljo 4 lire. Zahtevali so, da se jim plača v soraz-meriu s to vrednostjo. Sicer pa bt oni daH po 25 lir od metra, samo da bi jim pustili zemljo pri miru. Veselo zbijaio žogo. Seveda je bolj prijetno, ker ni prahu, po travi pa je bolj mokro. Toda padriške krave, če bi mogle, bi jih z rogovi zapodile in prekucnile, da jifn zie bi več uničevali krme. Pa si ne morejo reve pomagati. Gospodar sc lezi, pritožil se je, pa so mu vrgli nekaj papirja v roke. Prav rad jim bi cd svojega toliko dal, samo da bi šli s travnika proč. Pridružil sc je še drug; vaščan. Posluša naju in maja z glavo. »Vidiš? Vsak dan začnejo od Ban, pa po dvajsetkrat gori in doli, dirka; o s konji in skačejo po pašnikih in travnikilr« »Zadnja leta pa nam jo pripomogla še suša. Predlansko in lansko leto je kar žgalo. Povsod ie bila vojska, konji, tanki in ves vrag. Vse so „popeštali”, da je bilo kot na cesti. Kako naj zdaj zrase trava?« Trave ni. krme ni, In živine je vedno mani. Kalc je imel svojčas 8 do 9 glav živine, sena jc dovolj pridelal in prodal toliko kot ga mora sedaj kupiti, ko ima le tri repe v hlevu. Mož, ki jc preskusil že mnogo, in mnogo videl, mi pripoveduje, kako ie bilo pred 40 do •10 leti. Tistikrat so ra»tlc le 'rte. Pa je prišla trtna tli in vse uničilo. Drugod so nasadili nove vinograde ameriške trle. To pri njih -j ni •šlo, ker je pre-ajalo zzvoijc. Vinogradi so iziftnJil Ps sb f*3eii s travniki. sa tod -ci*VaiP travo Hc žnpiice a ■»r.H so prijeli za delo, čibrlTT., kaj.'«'*! fc) odražali kamenje. lir*!'! »o r<*A>j rpjeire živin«, er, in gn vos&i-a* e®*o. fc: »vedta po so vezlb faaot rr, V) travnike, ki on JSI, 3 t-vlji. Lope Je šlo. fiaidj p« p yws narobe. rVesfcibnl j«n >e prevzel r>-sjoikdc ?. grr«n»«w\ v Tritri d*t več Mio bi boleli v ves V počitniške kolonije pojde letos 24 00 otrok Uspešno podjetja nFructus‘ delo v Kopru V’ letošnjem poletju bo šlo na počitniške koloniie 2400 potrebnih otrok. Odbor za kolonije pod okriljem Rdečega križa za Tržaško o-zemlje že skrbi za vse potrebno, da se o šibkejša šolska deca x-ev-nejših staršev v počitniškem času okrepila in razvedrila. Pa ne bo preskrbi ieno samo za razvedrilo. V počitniških k lonijali bodo pripomogli k vzgoii naših najmlajših sposobni učitelji, ki bodo v ta namen imeli še poseben krajši tečaj. Deca iz našega ozemlja bo šla v kolonije v Slovenim, na Vipavsko, v Bovec, Kranj, Postojno in na Dolenjsko. Odrasli pa bodo šli v Srbijo, kjer iih bedo sprejeli z največjo prisrčnostjo In gostoljubnost io., ki odlikuje srbski narod. Tako bo tudi naša odrasla deca gpoznala našo uratsko Jugoslavijo. Kolonije se bodo vršile v dveh izmenah, vsaka skupina otrok .... _ i • :.. u bo po en mesec v kolonijah. Pri Mudi, kjer čaka vsak dopoldne cela vrsta privezanih osličkov svoje gospodinje, ki se zamujajo po raznih opravkih v Kopru, ob cesti, ki kroži okrog mesta, ima svoje prostore podjetje «Fructus», kar po naše pomeni sad. «Fructus» je podjetje za uvoz in izvoz sadja in povrtnine v istrskem okrožju. Znano je, da se v tržaški Istri pridela mnogo povrlnin, posebno zgodnjih, ter velike količine sadja za izvoz. Zato je bila ustanovitev tega podjetja nujna. Sedaj posluje že drugo leto. Dosedanje delo in uspehi so pokazali, kake važnosti je to za naše gospodarstvo. Dejstvo je, čeprav nekateri radi to pozabljajo, da so morali istrski kmetje metati svoj pridelek večkrat v morje, ali pa ga prodati po smešno nizki ceni. Popolnoma so bili odvisni od vsakodnevnih sprememb in muh tržaškega trga. Ce niso padli v roke brezvestnim prekupčevalcem, so pa morali zgubiti čas, da so peljali svij pridelek v Trst ali na koprsko M1'" do, kjer je vse mrgolelo prekupčevalcev, ki so se Jim ob velikem dotok'1 blaga, kar sline cedile iz ust. Sedaj tega ni več. Podjetje Jc že or' ganiziralo svoje odkupovalnicc P° *e' renu, tako v Kopru, Strunjanu, S' Luciji, Sičjolah. Ko bo potreba, boč' pa še drugod. Na ta način bodo v s'; zoni znatno razbremenjene zadruge« k1 imajo posebno sedaj drugega dela glavo. Kmetje pa bodo lahko odda v bližini svoj pridelek. Seveda boli« Kaj jih skrbi in tare v Boljuncu V Vanganelu in Marezigah si želijo elektriko v vas. To je dobra misel, ki dokazuje, da si vaščani želijo napredka. Pa ni dovolj samo želeti. To vaščani dobro vedo, zato se bodo prav gotovo dogovorili, kaj in kako bi bilo treba napraviti, da bi čimprej zasvetila luč v vaseh, posebno, ko bo dozidan zadružni dom. To bi bilo vendar nekaj! Zadružni dom, elektriko, ielefon, pa še radio bi poslušali. Težav ne primanjkuje, z združenimi močmi pa se bo marsikaj doseglo. Bombardiranje 9. junija 1944. je zelo poškodovalo boljunsko polje. Kmetje so takoj ocenili škodo, toda o odškodnini ni ne duha ne sluha. Gospodje namreč mislijo samo, kako bi izmozgavali našega kmeta z visokimi davki. Poleg tega je pritisnila tudi več let suša, zato ni nič čudno« da so nekateri kmetje začeli popuščati pri obdelovanju svoje zemlje. Tudi o poljskih čuvajih smo že mnogokrat razpravljali, toda doslej ni bilo nobenega uspeha. Od nekdaj so prihajali radi v Boljunec Tržačani, tudi sedaj jih ob nedeljah kar mrgoli, toda sedaj prihajajo izletniki posebne vrste: oboroženi so ?. noži in prepevajo pesmi pokojnega dučeja, le da bi izzvali naše ljudstvo. Tudi belogardisti pridejo včasih v vas in pojejo slovo svojemu bivšemu kralju po naših gostilnah. Doslej si niso upali izzivati našega ljudstva, sedaj pa so sc opogumili, ker so vse vasi natrpane s policijo. Za časa omenjenega bombardiranja je bil zelo poškodovan tudi hrib Sv. Roka, ki je srenjski pašnik. Hrib je ostal poškodovan in sedaj, namesto da bi poravnali škodo, hodijo nanj dirkat še civilna policija in anglo-ameriški vojaki, tako da bo popolnoma uničen. Kmetje pa ne bodo imeli kam gnati svoje živine na pašo. Drugo' važno vprašanje je vodovod, ker izvira voda izven vasi. Zenske jo morejo namreč nositi na glavi, kar povzroča mnogo truda in zamudo časa. Potrebno bi bilo tudi zgraditi pokrito pralnico, ker naše žene perejo poleg domačega perila tudi za družine iz mesta. Z zgradit- vijo pralnice bi ne bile več ženske izpostavljene mrazu in dežju. Tudi poljske poti so zelo slabe, posebno ona na Poljane, po kateri teče ob deževnem vremenu pravcati potok z ricmanjskih polj in iz Zaboršta. Tej vodi bi bilo treba napraviti strugo, pot pa popraviti. O vsem tem seveda v conskem svetu prav nič ne razpravljajo. Ce bi imeli mi kmetje tam svoje zastopnike; ki vedo kaj našega kmeta žuli, bi bilo vse drugače. Sedaj pa ljudje, ki so prišli, kdo ve od kod, ne mislijo na nič drugega, razen, kako bi čim bolj zvišali davke in uničili naše kmetijstvo. Prav zato se morajo vsi kmetje združiti v svojem sindikatu in odločno zahtevati, da pridejo v vse upravne organe tudi njihovi zastopniki. ŽERJAL zadruge še v naprej kupovale in ns®" rale sadje, kakor doslej, kolikor h0«0 hotele in zmogle, «Fructus» je vedno v obratu, se«« pa je že začela prava sezona, najPrtl radič, solata, špinača, grah, pa ktna'1' bodo češnje, krompir in drugo. Da “J kos nalogam, se podjetje že To pripravlja. Te dni bo dokončano v Kopru skladišče za sortiranje Isto tako dokončujejo sedaj dela v 1n j( tisoč lir, da si kupi kravo, ker' J prejšnja poginila, sama pa živi niti razmerah. v ^ Režija v sovjetskem filmu Zelo skromna je bila proizvodnja filmov v carski Rusiji, skromna ne samo po obsegu, ampak tudi po svoji vsebini._In še to malo, kar je obstajalo, Je popolnoma izginilo ob izbruhu sovjetske revolucije 1. 1917. Večina režiserjev, kakor tudi igralcev, je pobegnila v inozemstvo. Usti pa, ki so ostali, .so se umaknili s filmske pozornice, her niso razumeli, ati niso bili kos novim idejam, ki jih je prinesla s se-ooj tudi na filmsko področje zmagovita revolucij?. Vendar je ta zastoj trajal komaj nekaj let. Nn Leninovo pobudo so že leta 1930. ustanovili državno filmsko podjetje in sam T.cnin je dal ljudskemu komisarju Lvmačarskernu smernice zanj: prikazati velike človeške revolucije in razvoj čiovešlva ra splošno ter odjek, ki ga t.: idejo tl dogodki v rijiidsiti duši i i njegovem življenju. Prva režiserja (ega novega filma sta bila Leon Kuleščov Nikolaj Klek, ki se je zlasti Pr0^|<-s filmom o brezdomni mladini * ijcnju naproti«. Ta dela so postavila teme'j,i(t jiP modernim filmskim središčem« f ' 'riO jc bilo pred drugo svetovno in sicer v Leningradu, Moskvi« ^ y Kijevu in Minsku. Po letu šli iz teh centrov novi režiseu « j' katerimi je tudi Preobražca^^pr je prikazala na platnu elc)ar|)f_„fli ga Solohovega romana »Tihi D Prvi r>»četniki sovjetskega se po sečlni umaknili s Pozorj.eji’v same galice na 100 ] vode, .a ie kislina že tako močna, da raz-. pi ali ožge poškropljene zelene |. -araut navedenih vzrokov uporab-»ino sicer močno raztopino bakre-galice, najbolje okrog 1 kg na t(i u litrov vode, ampak ne več čis-1 ieniveč moramo tej raztopini , dejati zadostno množino kakega ^'ki nevtralizira kislino galice in napravi neškodljivo rastlinam. 5i].Ut najboljši ing za pripravo Skro-2 modro galico se je polrazalo •uir110 aPn°- Namesto apna rabimo s[0l navadno kuhinjsko sodo te 'i-n brez vode Solvaj sodo. l r°pi!no raztopino, pripravljeno bakreno galico in z apnom . lo>-T'lis ’n ‘l^used na sploSno se je '"j Unesla bordoSka zmes, ho-bojjj .r 0brambj proti strupeni rosi skif,j * hroli mnogim drugim rasflin-^rt, °'.eznim. Zalo bomo v nasled-pripravljanje te zmesi, kio sa llrSluidske zmesi pa omenja-' kod?’ Cia 'e P^ebno pridejati 1 r»zlopini enega kilograma bakrene galice en kilogram in slo-pedeset gramov navadne sode, oziroma samo 450 gramov čiste Solvaj sode namesto apna. Priprave bordoške zmest Za pripravo 100 1 škropila odtehtamo 1 kg čisle bakrene galice. Dobra galica mora imeti lepe kristale in čisto, modro barvo. Drobni kristalčki in zelenkasta barva nam povedo, da je v galici poleg bakra tudi železo, ki peronospori ni škodljivo. Odtehtano galico raztopimo najhitreje z vročo vodo v bakreni, medeni, stekleni ali pa v leseni posodi. železno posodo modra galica naglo razjeda. Ce nimamo gorke vode pri rolah, raztopimo galico direktno v 50 1 čiste vode, ki smo jo odmerili v leseno vedro. Da se galica hitreje raztopi, jo stolčemo na male drobce ali v prah in jo obesimo v primerni vrečici, ki naj moli vedno v vodo. V drugem večjem lesenem vedru, kjer hočemo pripraviti škropilo, si pripravimo iz pol kg živega oziroma iz dobrega kg komaj gašenega apna nekoliko litrov čistega apnenega mleka. Ce bi to mleko ne bilo čisto, ga moramo precediti skozi tanko sito, ker bi nam sicer nesnaga zapirala drobne cevi pri škropilnici. Apneno mleko razredčimo potem v vedru s čisto vodo na 50 1 in ga dobro premešamo. Nato pa prilivamo polagoma vanj raztopljeno galico, ki jo stalno mešamo. Ko smo prilili vso raztopino galice iz prvega vedra in jo zmešali z apnenim mlekom v velikem vedrji, preizkusimo škropilno zmes z fe-nolftaleinovim papirčkom. Cq dobi ta, pomočen v zmesi, roza barvo, je zmes pravilna in takoj uporabna. •\ko papirček ostane bel, moramo zmesi priliti polagoma še toliko apnenega mleka, dokler papirček ne pordečj. Kadar bi pa morebiti tale postal takoj močno rdeč, tedaj je v zmesi preveč, apna, ki ga odpravimo s tem, da prilijemo še toliko raztopljene galice, dr papirček zopet sko-ro pobeli. Na ta način smo pripravili enoodstotno bordoške. zmes. Pripomnili moramo, aa učinkovitost lake zmesi na peron«pm., ostane popolna, tudi če ji gnkiemo še mnogo čiste vode, kar e razum! is-o iz ornim len e velike občutljivost; troskov. Zaradi lega je tudi b-ezsmiselno in ni koristno pripravljati močnejše ali več odstotne zmesi. Za dosego dobrih uspehov pri uničevanju strupene rose jc zelo važno, da Škropimo pravočasno in pravilno. V lem pogledu je posebno paziti na prvo škropljenje. To mora biti opravljeno tako* 1 2 * 4, ko se že aprila ati maja meseca totaviio vlažni in topli dnevi. Kadar doseže toplomer v sonci podnevi 18 stopinj Celzija in je zrak vlažen, skalijo že trosi, ki so prezimili od prejšnje jeseni. Priporočljivo je zaradi tega škropiti prvič že prve dni maja ali še prej, tedaj ko je trta dobro pokazala svoj zarod. Škropijo naj se vsi zeleni deli trte, posebno pa spodnji deli listov. Škropilna tekočina mora bili vbrizgana enakomerno in v čim manjših kapljicah, najbolje v obliki megle, kar lahko dosežemo z dobrimi brizgalnicami ali škropilnicami. Zelo dobre znamke so; Vermorel, Velpi, CasarotU. Drugo škropljenje naj se opravi Uk pred cvetenjem trie, ali pa vsaj takoj ko ta odcvele. Seveda ni mogoče določiti naprej dni, kdaj naj Vprašanja in odgovori vinogradnik škropi svoje Irte. Odvisno je pač največ od vremena. Ako se dež pogosloma menja s soncem in je zadnje škropljenje že o-prano z listov, tedaj jc potrebno ponovno škropljenje, da vlažno in gorko vreme ne iznenadi gospodarja. (Se nadaljuje) Ini. A. O. J. R. IZ ROCOLA: 2e več let mi poginjajo mladi zajčki v starosti do dveh mesecev. Kupil sem si tujo brejo samico v upanju, da se bodo vsaj njeni mladiči ohranili. Ali trije od njih so mi že poginili, ko so bili stari nekaj čez en mesec, dasi krmim Samico z enako hrano, kakor je bila prej krmljena. Kaj bi bilo temu vzrok? Kjer sem samico kupil, pa zajčki prav lepo uspevajo, tudi prejšnji mladiči. Zdi se mi, da je ves moj prostor, kjer redim zajce, okužen. ODGOVOR: Umrljivost zajcev je utemeljena navadno v sledečih dveh ofsolnostih, ki ju moramo dobro poznati: a) premladi starSi. Samec mora imeti vsaj S mesecev, samica pa vsaj 6 mesecev. Cc se zajci ple-menijo pred to dobo, uspeva sicer prvi rod, a naslednji rodovi se ne vzdrlijo; b) krvna sorodnost, ki se je moramo strogo izogibati. .Vara mnenje je sicer, da v vaSem hlevu ni bolezni, vendar pa bi bito umestno, da poginuli Hvali natančno pregledate jetra. Ce so te bolj belkaste ali sploh izpremenjene barve, je Žival okužena. V tem primeru moramo z dosedanjo rejo prenehati, prostor raz!:uliti z apnenim belcZem, lesene dele pa seigali. A-ko začnete na novo z rejo, pripravite prostor na drugem kraju, drugače se bo okutcnje ponavljalo. Bolj točnih navodil ne moremo dati, ne da bi videli poginule zajčke. Kmetijska opravila v maju POLJEDELSTVO. Nadaljujmo s setvijo koruze. V Sloveniji bodo letos zasejali večje komplekse zemljišč s koruzo križane sorte (hete-rozno). O tem predmetu je bilo že govora v našem tisku in tudi mi danes prinašamo članek 0 "heteroz-ni koruzi«. Pri setvi koruze sc ravnaj po sledečih navodilih; 1. Izberi za semp le zrnje iz dobro razvitih storžev in uporabljaj za seme le zrnje s srednjega dehr storžev. 2, Ne sej pregloboko in niti ne pregosto. 3 Sej koruzo v top:ern in suhem \remenu. 4. Ce sejemo med koruzo buče, fižol itd., moramo delati širše vjste. 5: Razredči pravočasno pregosto zrasle rastline. V maju se pričneta v splošnem pletev in okopavanje vseh kukurnih rastlin. Temu opravilu moramo dati največjo važnost in pozornost. S tem tako imenovanim »kulturnim obdelovanjem zemlje« preprečimo prekomerno izhlapevanje vlage in z uničevanjem plevelnih "rastlin zagotovimo kulturnim rastlinam več hranilnih snovi, katere bi v nasprotnem primeru uporabile za svoj razvoj plevelne rastline same. Poljedelska dela opravljaj vedno v suhem vremenu. Delo v mokri zemlji vedno več škoduje kol koristi. VRTNARSTVO. V tem mesecu sadimo fižol. Fižolovo zrnje vsebuje mnogo fosforja. Zato mu moramo dobro pognojiti s fosfornimi umetnimi gnojili (superfosfata imamo to leto dovolj na razpolago). Fižol kakor vse okopavine potrebuje rahlo In čisto zemljo in ga moramo zato čim vzrase, pleti in okopavati. Prvič ga okopljemo, ko je dobro ozelenel, in drugič, ko grm doseže višino 25 cm. Ne zamudimo količiti fižol «rak-ljevcc». Redčimo pregosto posejano zelenjavo, peso, repo itd. Presajajmo z gredic na stalno mesto različno povrtnino. Sadimo cvetačo, bro-kolc, zelje in ohrovi. Krompir in paradižnik škropimo z modro galico proti peronospori. To leto nam primanjkuje dušičnih umetnih gnojil Nadomestujmo jih z gnojnico. Na okrasne gredice in lonce sadimo astre, nageljne. Slabo razvile cvetlice v loncih presadimo. VINOGRADNIŠTVO. Ko trta požene, nastopi čas prvega žveplanja. Spočetka nc žveplaj preveč na debelo, ds ne ožgeš poganjkov. Pripravi vse potrebno za škropljenje z modro galico. To leto se nam ni ire-ga bati za škropila. Naše zadruge so pravočasno preskrbele dovoijoo količino modre galice, tako da je ta v prosti prodaji. Pri škropljenju pa se vršijo Se vedno velike napake posebno pri pripravi galice. Zalo ne bo škodilo, da podamo našim kmetovalcem nekaj navodil in nasvetov ; J. Odmerjeno količino modre galice nasuj v vrečico, ki jo obešiS v vodo, tako da se galica potopi v vodi le za nekaj prstov pod vodno gladino. Pri prvem škropljenju ne uporabljaj premočno količino galice, a prvo škropljenje zadostuje 0.5% raztopina. Pri poznejših škropljenjih uporabljaj, in to če jc vlažno vreme, do 1% raztopino, 'živega apna dodamo enako količino kot modre galice. Ce se pa poslužujemo gašenega apna, kakor je večinoma pri nas navada, dodamo na 1 kg modre galice približno 1.5 apna. 2. Pri pripravljanju škropila sledimo z vodo. Pravilno je, da uporabiš polovico vode za galico in polovico za apno. Apneno mleko dobro precedi. 3. Vlij raztopino galice v apneno mleko in ne narobe. Pri dolivanju raztopine nenehno mešaj. Pripravljena raztopina naj se pred uporabo nekaj ur useda. 4. Raztopino preizkusi, >”e ima dovolj apna z lakmusovim ali fenolfla-leinskim papirjem. Rdeči lakmusov papir, ko ga namočimo v rastopini, v kateri je dovolj apna, pomodri, beli fenolftalelnski papir poslane rdeč. Ce se barva nc izpremeni, pomeni, da raztopini primanikuje apna. 5. Pripravi toliko raztopine, kolikor je v enem dnevu uporabiš. SADJARSTVO. Uničujmo živalske škodljivce sadnega drevja z arzena-tovimi preparali (o tem jc bilo že govora v »Naši grudi«). Ko nastopi suša, zalivajmo mlada sadna drevesca. Prevezujmo cepiče, da nam jih ptiči ne polomijo. KLETARSTVO. Prezračimo kleli čez noč in v zgodnjih jutranjih urah. Pazimo, da bodo sodi vedno polni. Prazne sode žveplajmo (3 gr. žvepla na 1 hi. prostornine °). Vinu, kateremu preti nevarnost, da se pokvari, dodamo na vsak hi. 8 gr. metabisolfita. '■ŽIVINOREJA. Veliko pozornost moramo posvetiti prehodu od suhe na zeleno krmo. živini, preden jo ženeš na pašo, pokladaj vedno ne-kaj suhe krme. Praške cepi proti rdečici«. PERUTNINARSTVO. Po istrskem okrožju se še vedno pojavlja »perutninska kuga«. Cepi vso perutnino proti tej bolezni. Kurniki morajo biti vedno čisti in razkuženi Pazimo, da pravilno vzgojimo mlado perutnino. Piščancem nc smemo prvi dan po zvalitvi podajati nobene hrane. Drugi dan jim podamo nekaj dovc kaše, če tega nimamo pa nc kaj dobrih pšeničnih otrobov. Vedno morajo imeti na razpolago čisto vodo ali še boljše skisano mleko. Komaj na Ireiji dan pokladamo piščancem kašo, prepravijeno iz dobrih otrobov, katerim primešamo sveže, torej ne trdo skuhane jajčne rumenjake. Sveži rumenjak vsebuje namreč več vitaminov in je ebenem laže prebaven. Pozneje pokladamo piščancem v zelenjavi razdrobljene koščke mesnih odpadkov. Takoj od začetka moramo hrani za piščance primešati, nekaj prahu oglja. Piščanci morajo biti vedno v toplem prostoru, da se ne prehladijo. ČEBELARSTVO. V maju čebele rojijo, odgajajo se nove matice in se toči prvi med, zato dodajamo panjem novo satovje. Ne trpimo v čebelnjaku slabičev. Nemočne drug-ce (drugi roj) združujmo. Pazimo, da bodo imele čebele vedno v bližini čebelnjaka dovolj čiste in zdrave vode. Čebel ne vznemirjajmo brez potrebe. Dr. F. /. Priroda - vremenski prerok Znamenja lepega vremena, ki jih je nabrala dolga in zanesljiva skuš: nja, so^ dim se dviga naravnost pod nebo, plamen veselo žvižga navzgor, rosa je obilna in dolgo ostane; sončni vzhod ali zahod je brezoblačen; gorski vrhovi so čisti; luna je svet-lobcla; na nebu se pasejo »ovčice« (kodravi oblački); zvečer se bliska, a ne grmi; ptiči veselo pojo; zvezde so velike in redke; lastovice le- Kmetje, dopisujte v Delavsko• kmelko enotnost! lajo visoko; škrjanec se dviga; mušice rajajo še po sončnem zahodu; petelini zjutraj zelo pojo; pajkj predejo ati so na preži; po drevju so nove pajčevine; 'eKole se pozno vračajo domov. Znamenja slabega vremena; dim se vlega po tleh; jacno jutro je brez rose; sonce vztraja megleno ali s kolobarjem; sonc« zahaja v aafnofc («drug! dan enoto) luna ima kolobar ; gorstii vrtovi imajo kape; daljni hribi ko vAtfik> sete jasno, kamenje in zidov}« motu«; sol je vlažna ; po vaArrrfjeaih udih trga; vre-me j« mio soparno; u nebu je mnogo drobnih rvecd; Isstavice letajo pr; tleh; pajki no se skrili; petelini dopoldne zelo pojo. r.~.?rr:T*'*-3g; Upoštevajmo snago pri molži HETEROZNA KORUZA nam bo pomagala zvišati pridelek Ako nueko nima svojega prijetne^ ga duha in dobrega okusa, ako ni trpežno, če ne dobimo iz mleka dobrega in okusnega masla in sira, je temu največkrat kriva nesnaga. Nikjer pa se mieko tako ne onesna-r ži kakor prav pri molži. Z nesnago pa pridejo v mleko razni Škodljive bakterije, kvasi, plesen itd. Ti Škodljivci mleka pa so tako majhni, da jih ni mogoče videti in opazovati njih razvoja v mleku s prostim očesom. Vse njih početje in delovanje opazimo že prepozno, navadno •čele potem, ko se nam mleko skisa ali drugače skvari, ko dobimo maslo slabega ali neprijetnega okusa, ko se sir napihuje ali kaže druge napake pri svojem zorenju v kleti. Treba je, da preprečimo kolikor mogoče vsako onesnaženje mleka med molžo. Zato pa moramo predvsem skrbeti za svetle, zračne in snažno hleve, v katerih ima mlečna živina suho in udobno ležišče ali stajo. Snažimo mlečno živino redno vsak dam Ne puščajmo pod njo gnoja in nastetjajmo ji dobro. Pred vsako molžo osnažjmo vime. Molzimo vedno s čistimi rokami v snažno jnleč.no posodo. Najbolje je, da molzemo pred krmljenjem. Med krmljenjem^ ali kmalu po krmljenju jo v hlevskem zraku vse polno prahu, ki bi lahko pn'š©l v mleko, ako bi tedaj molzli. Pred molžo prezračimo vsakokrat dobro hlev. Tako odide iz hleva zrak, v katerem je polno plinov (amoniaka itd.), ki so škodljivi za živino in mleko. Du se zrak v hlevu preveč ne skvari, bi danes ne smeli manjkati v nobenem hlevu odvodniki slabega in dovodnik; dobrega in čistega zraka. Ce je vime zamazano, ga najprej dobro obrišimo s čisto slamo, nato ga umijmo z mlačno vodo in dobro posušimo s čisto slamo ali brisačo. Snažno vime je prvi pogoj za zdravo in dobro mleko. Kdor molze, naj strogo pazi, da je sam povsem snažen. Pred začetkom molže naj si umije roke v čisti mlačni vodi in naj jih nato posuši in obriše s čedno brisačo. Pri večjem številu krav pa naj sl molža'" umije roke po končani molži vsake krave. Za vsako umivanje rok in za vsako morebitno umivanje vimena je treba vedno menjali in rabiti popolnoma čisto vodo. Ne pa da umivamo vsem kravam vimena z eno in isto vodo, kakor je pri nas skoraj splošno v navadi. S takim ravnanjem naravnost delamo na tem, da preide še več nesnage v mleko. Ni pozabili tudj na dobro snaženje stola, na katerega navadno sedemo med molžo. Molzimo v čisto posodo, katero uporabljamo samo za molžo. Molzimo točno ob določeni uri na lahko, hitro in zdržema ter popolnoma čislo; V vimenu ne sme ostati niti kapljica mleka. Ako zastaja zaradi slabe molže še mleko v vimenu, trpi za- to mlečnost, lahko nastanejo tudi mlečne napake in se pojavijo bolezni v vimenu. Zaradi nepopolnega ali slabega iz-molzenja dobimo tudi mani gosto mleko, ker je znano, da je zadnje pumnlženo mleko najbolj gosto in tolščobno. Pomolženo mleko je treba lakoi po molži nesti iz hleva in ga precediti skozi cedilo v čisto po sodo ali mlečne vrče. Lc v sirarne je treba odpraviti mleko nepreceje-no. Ako pa moramo morda počakali z odpravo mleka v mesto ali pa Caprav se zdi zeleno krmljenje preprosto, vendar zahteva,, da ga izvršuje vsak živinorejec posebno v začetku previdno, skrbno in preudarno, če se hoče obvarovati pred občutno škodo v svoji živinoreji. Zato mora preiti od suhega k zelenemu krmljenju prav polagoma. Od dne do dne naj primešava med seno in slamo vedno več zelene krme, istočasno pa naj vedno bolj niža suha krmila, tako da pride čez 14 dni na samo zeleno krmo. Čimbolj počasi se izvrši prehod od suhe krme na zeleno, tem manj bo občutila živina to menjavo. Prebavila vsake živali se morajo namreč šele privaditi na zeleno krmo, ki se razlikuje po svojih lastnostih in učinkovanju od suhe krme,. To pa se ne more zgoditi kar čez noč, temveč Selc čez nekaj časa. Vsaka hitra menjava, vsak prehiter prehod od ene krme k drugi zniža mlečnost krav in spremeni sestav''1 mleka; pitalna in mlada živina pa shujša. Navadno traja potem precej časa, da pride mlečna krava zopet na prejšnjo množino mleka, pitalne in mlade živali pa na svojo prejšnjo živo težo. Torej zadene vsakogar prj prehitrem prehodu od suhega k zelenemu krmljenju takoj tudi kazen za njegovo nepravilno ravnanje. Pri počasnem prehodu se mlečnost krav ne zniža, pač pa zviša, pitalna in mlada živina se tudi enakomerno brez vsakega prestanka nadalje razvija. Pogostokrat povzročj prehiter prehod k zeleni krmi tudi razne bolezni na prebavilih, kakor drisko, napenjanje itd. Slabe posledice prehitrega prehoda k zeleni krmi se pojavljajo tudi v sirarnah prj izdelovanju in razvoju sira. V krajih, kjer gonijo živino na pa>o, je treba tudi skrbeli, da se žj. vina polagoma privadi na pašo. Istega dne, ko nameravamo živino prvikrat gnati na pašo, jo moramo prav tako nakrmiti kakor po navadi. Tudi ko se živali vrnejo s paše, nai mlekarno, moramo mleko dobro shladiti in nato hraniti do oddaje v hladnem prostoru. 7, vsestranskim upoštevanjem snage in pravilnim ravnanjem z mlekom pri molži In po njej dosežemo, da postane mleko bolj trajno alt trpežno. Ce pa ne pazimo na snago, ko molzemo, in ne shladimo dobro mleka takoj po molži, sc le prerado zgodi, da se mleko skisa posebno v toplem poletnem času že čez nekaj ur. Pred tako škodo mora obvarovati kmeta-inlekodajalca le največja snažnost in skrbnost pri pridobivanju mleka. Dr. Ba^a dobijo v jasli svoj navadni odmerek suhe krme. Sele čez nekaj eni, ko se je živina že nekoliko privadila na pašo, začnimo odtegovati po nekoliko sena pri vsakokratnem krmljenju v hlevu. Prav polama nižajmo potem suho krmo in pašo pa vedno bolj višajmo, dokler ni prehod čez 3 do 4 tedne popolnoma končan. Le tako se izognemo navedenim posledicam prehitrega prehoda. V zgodnji pomladi no sme čebelar nikakor trpeti brezmatičnih družin v svojem čebelnjaku. Od takih družin ne moremo pričakovati nikake koristi. Četudi bi imeli morebiti že izdelan? matičnjake, bi se mlada malica ne mogla oploditi, ker ni trotov. Ravno tako bi bilo nesmiselno, te bj hoteli brezmatično družino ohraniti s tem, da bi jim v lem času dodajali zalege in čebele iz drugih močnih panjev. Brez-matična družina peša zaradi pomanjkanja naraščanja in volje do dela. Konec trpljenju takih družin napravi navadno izropanje. Najboljša pomoč brezmatlčni družini je dodelitev oplojene matice, ali pa združitev z drugo družino, ki Ima oplojeno matico. V čebelnjaku imamo navadno v tem času eno ali več takih družin, ki imajo sicer matico, toda štejejo iz enega alt drugega vzroka le malo čebel. S tako, včasih samo iz prgišča čebel se-stoječo družino, združimo brezma-lični panj. Malico moramo seveda iz previdnosti najprej zapreti v matično kletko. Nato pregledamo sat-nlce brezmatične družine z namenom, da morebitne matičnjake na njih zatremo. To je v pomladnem času lahko delo, ker je malo čebel i n malo zalege. Pri tem delu odstranimo prazne sat niče in jih nadomestimo s polnimi iz panja, Išatercga hočemo pridružili. Končno preložimo v brezmatič- Pridelek koruze je odvisen od več vplivnih činlteljev. Prvi odločujoči činitelj je - vlaga. Koruza potrebuje normalno za svoj razvoj približno 240 mm padavin (vode). Jasno ie, da rastlina ne dobi to količino vode po setvi, zato pa moramo preskrbeti, da pride ta vlaga v zemljo pred setvijo. To dosežemo z globokim o-ranjem njiv, namenjenih koruzi, že v jeseni. Po setvi moramo koruzo pleti in okopavati, da s tem uničimo plevelne rastline, katere črpajo iz zemlje vlago in hranilne snovi, namenjene rastlini sami. Pridelek je nato odvisen od količine gnojil, posebno pa od hlevskega gnoja. Nato pa pride v poštev seme. Sejati moramo vrste (sorte!, katere odgovarjajo podnebnim in talnim razmeram dotičnega okoliša. Pod enakimi talnimi in podnebnimi razmerami lahko zvišamo pridelek koruze za 10-25%, če uporabimo pravo vrsto semena. Do sedaj smo imeli za vsaki okoliš posebej ustrezajoče čiste sorte, danes pa v naprednem kmetijstvu uporabljamo tako imenovano — he-terozno koruzo. Kakor pri vseh nem panju s čebelami obložemo satovje iz medišča in na njih mesto pride šibka če-bclna družina z matico v kletki in na svojih satnicah. Zrelo na me-dišču ostane zaprto, pač pa odkrijemo, alj bolje odstranimo matično rešetko, ki loči medišče od vališča. S lem je delo končano. Čebele počasi zapustijo medišče in se preselijo v vališče k tuji družini in matici. Tri do pet dni potem ostanejo čebeie zaprte, da pozabijo na svoj prejšnji prostor. Med lem časom pustimo matico iz kletke. Ce je bila brezmatična družina šibka, pa ometamo te čebele h kakemu drugemu panju, ki potrebuje ojačenia. Tudi v tem primeru je dobro prej matico zapreti v kletko, da je dodane čebele ne bi poškodovale, ali celo umorile. Zelo dobro služi v obeh primerih pri združenju dim ali škropljenje z oslajeno vodo, kar pomiri čebele, da se rajši sprijaznijo s svojim novim položajem. Mešati v tem času med z vodo namesto sladkorju ne svetujemo, ker duh po medu prav lahko povzroči ropanje. Končno omenjam, vsem čebelarjem znano, pa vendar ne od vseh dovolj upoštevano načelo, da le močna družina daje korislj. Zalo združile po dve, ali ludi po več šjpkih v eno močno družino. I. B. rastlinah, tako se je tudi pri koruzi opazilo, da, Ce na istem ozemlju uporabljamo vedno isto sorto koruze — sarjiooplemenjono (pri koruzi imamo namreč na isti rastlini oddeljene moške in žensko cvete), pridelek upada. Križanje dveh različnih sort pa dviga produkcijo. Praksa je namreč dokazala, če uporabimo za seme koruzo dveh križanih (bastardi ranih) sort, zvišamo pridelek za 10 do 25%. Do križane ali znanstveno rečeno heterozne koruze pridemo na la način, da z moškim semenom ene sorte opleme.nl" mo (opraširno) drugo koruzno sorto. Seme, katero izvira iz teh dveh križanih sort, imenujemo heterozno seme. Za masovno setev v Sloveniji je danes dodeljeno 6 sort heterotiC-nega semena koruze, ki je bilo lansko leto pridelano v Vojvodini. Danes kmetje v Sloveniji zamenjujejo svojo domačo koruzo heterotično koruzo, v prepričanju, da bodo prav gotovo v enakih pogojih, v katerih sejejo domače vrste koruze, z uporabo heterottčnega semena pridelali vsaj za 10% več. Za naše razmere bi ustrezale vrste zubana (konjski zob — dente cavallo) trde koruzo ali pa «&ink-vuntin». Cinkvantln vzamemo kot materno sorto (sorti kateri, čim & razvije, odrežemo metlico — moški dej cveta) a zuban ali drugo trd« sorto kot očetovo sorto. Paziti P3 moramo, da bo seme roditeljskih parov sortno čisto in da se činkvan" tln, kateri se poprej razvije, seje 10 15 dni pozneje. Ce bomo točno preračunali čas cvetenja obeh sof* in če bomo uporabil; sortno čisto seme, bodimo gotovi, da bo s križanjem pridelano seme izrazito hote; rotične lastnosti, saj čvinkantin n’ v sorodstvu niti s «kojnskim zobom* niti z drugimi vrstami trde koruzi- Kako pridemo do heterozne koru ze? Predvsem moramo njivo, pi kateri nameravamo sejati dve sor' koruze, izmarkiratl. Koruzo seje111'1 v redi. Prve 4 redi posejemo z °‘ e tovo sorto (konjski zob>, temu sl® de redi materine sorte (če uporab1' mo kot materino sorto čjnkvanl‘hi ga sejemo 10-15 dni pozneje). Zad' nje redi na robu polja naj bodo 211 sejane z očetovo sorto. Da se h0 pozneje vedelo, kje smo sejali ali drugo sorlo, moramo posejati prve tri jamice redi z materino s1^ to tudi po nekoliko zrn sončnic, to na obeh čelnih straneh redi- ^ rastlinah materine sorte pred cvetenjem storžev odstrafl * «metlice» na vrhu rastlin; zato 1,10 rajo biti te redi zaznamovane. Na kmetijski šoli v Kopru hon! letos izvedli poskuse v tem stm^ in upamo, da bomo v prihodu) letu zasejali večje komplekse ze Ijlšč s heterozno koruzo. ., Dr. Fran Jnri^1' Prehod od suhega k zelenemu krmljenju Brezmatičnim družinam moramo pomladi pomagati PROTIV E T RO V NI P A S O VI Zaščita proti vetrovom je za naše poljedelstvo, kakor smo že ve -krat omenili, bistvenega pomena. Gozd in protivetrovni pasovi so edi no učinkovito sredstvo za omejitev škode, ki nam jo povzročajo vetrovi i« viharji. Nastane vprašanje; kako in v kakšni meri vplivajo drevesni sestoji na ublažitev vetrovne moči ? V tem po gledu ima še marsikdo netočne poi* me in potrebno je, da stvar primerno razjasnimo. Od nekdaj poznajo ljudje važno vlogo gozdov pri protivetrovni obiani-bi, pripomniti pa moramo takoj, da tudi od gozda ne smemo pričakovati čudežev. Kraški burji no bomo n. pr, zabranlli dostop v Tržaški zaliv, pa tudi če bi pogozdil; vse kraške goličave. Gozdni nasadi predstavljajo le neznatno oviro proti velikanskemu navalu tega zračnega toka, ki se zavali kakor prava povodenj s podonavskih ravnin proti Jadranu. Vendar vs; opažamo kakšno zatišje vlada v gozdu in v njegovi bližnji okolici tudi prj največjem zračnem viharju. Gozd ustvarja namreč mirne cone ozračja le v njegovi neposredni bližini, ki se meri v nekaj slolin metrov: protivetrovni učinek se polagoma zmanjšuje, dokler skoraj popolnoma ne preneha. Vsakomur je razvidno, da nam bo gozd iz tega vidika koristen le, če ne bo preve* oddaljen od področja, ki ga moramo zaščilili. Ob naših razmerah pa ni mislili na obsežne gozdove v najbližji okolici poljedelskih kultur. V tem primeru bomo gozd nadomestili s tako imenovanimi protivetrovnimi pasovi, s katerimi bomo dosegli večkrat ni” manjše uspehe. 7.jale svoje glasove demokrist binen'’, *ti na-* bi bili p0 nj‘bovem ,iaillr'lu Premočni. Demokristjanom je v p začel rasti greben, ker Imajo t«j .t*Pski zbornici absolutno večino °jih •ahko zato sami vladali brez VS5 brirepnikov. 1,1 jih Pa Je z milijoni glasov, J* dobila Ijhdska fronta, To je *tl 0 Jjudstvo, ki ve, kaj hoče, In tTtp,. .pripravljeno na vse žrtve, da 2asu2njevalne načrte In voj-kJ^Ve iik0 rolltlk0 reakcije, To so b ki se ne strašijo žrtev; ba5ov, 'bilijonih glasov niso všteti !t‘lri jn raznih menihov, duhovnikov, lilj bolnikov, ki so Jih s silo go-oiišča, temveč so glasovi de- lavcev, kmetov, naprednih izobražencev in borcev. To je prekaljena množica ki bo znala braniti svoje pravice tudi proti oboroženim hlapcem 'izkoriščevalcev. Ljudstvo ne živi od obljub temveč od kruha Vse to moramo upoštevati, tedaj bomo videli, da je teh 8 milijonov glasov dejansko mnogo več, kakor pa 12 milijonov glasov, ki predstavljajo oportunistično, nezavedno množico, ki se je prestrašila groženj z atomsko bombo in pretenj z izstradanjem. Tega se dobro zavedajo vsi reakcionarji v svetu in tudi njih hlapec De Gasperi. Razni reakcionarni listi v Ameriki in Angliji so napisali, da bo moral De Gasperi rešiti mnogo socialnih in gospodarskih . vprašanj, zlasti pa vprašanje agrarne reforme, če bp hotel zadovoljiti široke množice. Teh vprašanj pa De Gasperi ne bo rešil in bodo ostala še nadalje odprla, ker je njegova stranka reakcionarna, in ker predstavlja interese velekapitalistov in latifundistov, ki ne bi nikoli pristali na agrarno niti na industrijsko reformo. De Gasperi, ki dobro ve, kako je vprašanje agrarne reforme bistveno za italijansko ljudstvo, je že na svoji prvi tiskovni konferenci inozemskim novinarjem izjavil, da bo vlada rešila predvsem vprašanje agrarne reforme bistveno za italijansko ljudstvo, je že na svoji prvi tiskovni kon- ferenci inozemskim novinarjem izjavil, da bi vlada rešila predvsem vprašanje agrarne reforme, toda ostalo bo le pri obljubah. Ravno v tem pa je njegova šibkost. In to šibkost kaže tudi njegova izjava, da predstavlja krščanska demokracija nekako tretjo vmesno silo, kar pomeni, da hoče ta stranka na vse kriplje prikriti svojo izrazito reakcionarno vsebino. Toda dogodki jo bodo vedno bolj razkrinkavali in ljudstva ne bo mogla pitati v nedogled le z obljubami. Kako so njihove obljube lažne ih kakšno je njih pravo lice, nam prav nazorno kaže najnovejši reakcionarni ukrep, s katerim se prepoveduje proslava tretje obletnice osvoboditve Italije izpod nacifašističnega jarma, ter De Gasperijeva izjava o novem zakonu, ki bo prepovedal apolitične« stavke. Bodočnost vsekakor pripada ljudski demokratični fronti, ki edina lahko zadovolji ljudske težnje s svojim programom za mir, svobodo, resnično neodvisnost italijanske države, delo in kruh. Ta kratki pregled o italijanskih volitvah nam najbolje potrjujejo Toglia-tijeve besede, ki jih je izrekel v razgovoru z dopisnikom «Unitft>v »Volitve 18. aprila niso bile izraz volje italijanskega naroda. Te volitve niso bile svobodne: prevara, nasilje in goljufija so pomagale omejevati in zatreti politično svobodo italijanskih vo» livnih množic«. USPEHI SOVJETSKE INDUSTRIJE v prvih Treh mesecih 1948 Pred kratkim Je sovjetska državna planska komisija objavila rezultate o izpolnitvi državnega piana obnove in razvoja narodnega gospodarstva v ZSSR v prvih treh mesecih tega leta. Razna ministrstva so izpolnila plan, kakor sledi: Ministrstvo črne metalurgije za 107 odstotkov, ministrstvo premogovne industrije 101 odstotek, ministrstvo petrolejske industrije 106 odstotkov, ministrstvo električnih central 104 odstotke, ministrstvo industrije 109 odstotkov, ministrstvo za proizvodnjo električne energije 108 odstotkov, ministrstvo težke strojne industrije 100 odstotkov, ministrstvo avtomobilske in traktorske industrije 109 odstotkov, ministrstvo za proizvodnjo gradbenih strojev 130 odstotkov, ministrstvo za papir in celulozo 112 odstotkov, ministrstvo prehrambene industrije 107 odstotkov itd. V primeri s celotno industrijsko proizvodnjo v prvih treh mesecih leta 1947. je letos industrijska proizvodnja narasla za 32 odstotkov. Tudi priprave za pomladno setev so bile mnogo bolj intenzivne kot lani. Prevoz po železnicah se je v primeri z lanskim prevozom zvišal na 134 odstotkov. Zelo so je zvišal tudi prevoz po morju. Trgovina je dobila z denarno reformo decembra 1947. in z ukinitvijo preskrbe prebivalstva na nakaznice novega poleta. Prodaja življenjskih potrebščin v državni in zadružni trgovini na drobno je v prvem četrtletju 1948. znatno narasla. Prodaja je narasla v primeri s prvimi tremi meseci 1947 za naslednje predmete, kakor sledi: kruha so prodali 72 odstotkov več, sladkorja 2,7 krat več, rib in ribjili konserv 25 odstotkov, živalskih maščob 13 odstotkov, rastlinskih maščob 11 odstotkov, bombaževih tkanin 44 odstotkov, svilenih tkanin 44 odstotkov. Z znižanjem državnih cen v prodaji na drobno in z odpravo živilskih nakaznic so kol-hozne in zadružne tržne cene znatno padle ter se približale državnim cenam v prodaji na drobno. V zvezi s tem so v prvem četrtletju 1948 kolhozne tržne cene predstavljale samo 31 odstotkov nasproti cenam v prvem četrletju 1947, to je bile so kar trikrat nižje. Zadružne tržne cene v mestih pa so bile dvakrat nižje. Rezultat vsega tega je da je kupna moč rublja v prvem četrtletju 1948 leta narastla za 41 odstotkov. Realna plača delavcev in nameščencev v zvezi z znižanjem cen in s povečanjem mezd samih se je povečala za 51 odstotkov. Toda cene so po prvem četrtletju 1948 še nadalje padale, tako da je položaj sedaj še bolj ugoden. V prvem četrtletju 1948. leta se je skupno število delavcev in nameščencev v narodnem gospodarstvu v primeri s prvim četrtletjem 1947. leta povečalo za dva milijona, število delavcev, zaploslenih v industriji, pa se je povečalo za en milijon. V prvem četrtletju 1948. je končalo svoje učenje v strokovnih šolah 150.000 mladih kvalificiranih delavcev, ki so bili poslani na delo v industrijo in v gradnje. Večina industrijskih panog je izpolnilo naloge, ki jim jih je določal plan za prvo četrtletje v pogledu povečanja produktivnosti dela. V primeri z letom 1947. je porasla produktivnost delavcev v industriji povprečno za 21 odstotkov. V izdelovanju strojev pa je poras-fa produktivnost dela kar za 34 odstotkov, v črni metalurgiji pa za 36 odstotkov. V zvezi z odpravo živilskih nakaznic, padcem cen živilskih potrebščin in industrijskih izdelkov ter s povečanjem kupne moči rublja se je povečal dotok delovnih sil v industrijsko proizvodnjo, hkrati pa je porastla tudi produktivnost dela, kar je zopet dovedlo do zvišanja zaslužka delavcev. Splošna industrijska proizvodnja v predelih, ki so bili pod okupacijo, se je v prvem četrtletju 1948. leta v primeri s prvim četrtletjem 1947. leta povečala za celih 59 odstotkov. Pri tem je proizvodnja litega železa narastla za 75 odstotkov jekla za 97 odstotkov, proizvodnja električne energije za 33 odstotkov cementa za 67 odstotkov. V prvih treh mesecih 1948. leta je bila v teh predelih ZSSR vrednost izvedenih del cenjena nad 3 milijarde rubljev. Pri tem so zgradili in obnovili 350.000 kv.m stanovanjskih prostorov v mestih in 9000 hiš v vaseh. V prvem četrtletju 1948. se je zelo razvilo socialistično tekmovanje med delavci, kolhozniki in delovno inteligenco v podjetjih, v gradbeni industriji, v sovhozih in kolhozih. Petletka v že rodi svoje Uspehi petletke se v Jugoslaviji kažejo na vseh toriščih. Proizvodnja je narasla, s proizvodnjo pa narašča tudi življenjska raven ljudstva Jugoslavije, Uvedba vezanih cen nam najbolje potrjuje, kako je napredoval industrija v prvem letu petlet- Jugoslaviji velike sadove Povešek državnega proračuna boi ravno vir povišanja narodnega do' hodka. Gospodarski načrt za leto 1948 predvideva narodni dohodekj v znesku 191.9 milijard dinarjev^ medtem ko je znašal leta 1947, šaš mo 132.9 milijard, tako da se bot OZADJU KOPER ke. Pri tem bo zanimivo, če navedemo nekaj podatkov iz poročila predsednika zvezne komisije za načrtovanje Borisa Kidriča, ki je 23. t. m. poročal o gospodarskem po'ožaju Jugoslavije. Letos se je državni proračun zvišal za 45.2 odst. v primeri s proračunom leta 1947. Ta povišek, ki bi v kapitalističnem redu pomenil neke vrste inflacijo in zmanjšal življensko raven prebivalstva, ima v Jugoslaviji, ki je ljudska država, ravno nasproten učinek. Koeficient življenjsko raven prebivalstva, ima med obtokom potresnega blaga v tem letu in med denarnim obtokom se bo namreč povišal v razmerju z onim lanskega leta za 15 odst. Zato ni govora o kaki inflaciji, saj se bo vrednost in kupna moč jugoslovanskega dinarja letos le povečala. Povišanje proračuna se tudi nikakor ne bo izvršilo na škodo življenjske ravni delavskih množic. Do konca leta bodo v Jugoslaviji dosegli indeks za življenjski standard 107 v primeru z indeksom 100 v letu 1939, oziroma okoli 55 v letu 1945. V razmerju s cenami iz jeta 1939. se bo potrošna vrednost v letu 1948. povišala do skoraj najmanj 50 milijard dinarjev, medtem ko je leta 1939. znaša’a le nekaj nad 46 milijard dinarjev. Povišek državnega proračuna bo tudi ne bo nikakor škodilo kine, tem, saji je vlada ravno s trgovino po vezanih cenah mnogo storila njim v korist. Poleg tega bo vlada v primeri z letom 19lV. znižala davek na poljedelske dihidke za 40 odst. Pri vsem tem bodo prizadeti le vsi špekulanti bodisi o« va i alt v mestu. narodni dohodek letos povečal 44,4 odst. Povečanje narodnega do4 hodka v gospodarskem načrtu zai • leto 1948. je posledica velikega po4 večanja industrijske proizvodnje* rudniške industrije, elektrifikaciie* izkoriščanje gozdov itd. Načrt industrijsko proizvodnjo se je v le* tu 1948. povišal za. 61 odst. v pri* meri z lanskim letom. V razmerji® z letom 1939, je Jugoslavija proiz* vedla leta 1946, električne energije! za 104 odst, v letu 1947. za 132 udsfe, Premoga je v primeri z indeksomj 100 za leto 1939 proizvedla v letu 1946. za 312 odst., v letu 1947. pa| za 153 odst. Jekla je v letu 194’ii* producirala za 132 odst. Minister Kidrič je poudaril, da jej imela Titova petletka za gospodar* iko in obrambno silo Jugoslavije) že ve1ike uspehe, kakor tudi za dvig) življenjske ravni jugoslovanskih! narodov, medtem ko so v napol ko* lenialni stari Jugoslaviji' tuji im* perialisti in finančni magnati br.aA nili nadaljnji razvoj in pravilno^ izkoriščanje državnih proizvajal* nih sil. Prav tako so delavske mno* žice, ki so v stari Jugoslaviji žara* di zatiranja delavstva mrzile delo* pokazale v FLRJ naravnost jumv* št.vo v svojem de'ovnem poletu. Načrtno gospodarstvo je pokazal* lo velike prednosti pred kapital i* stičnim, zlasti v povečanju proiz* vodnje. Povečanje narodnega dohod* ka je treba pripisati revolucionar* nim, socialnim in političnim spre* membam v Jugoslaviji. To je uspehj dejstva, da so imoviti krogi, ki so ljudstvo izkoriščali, zgubili oblast! i in svoje gospodarske po'ožaie in dal je danes industrija v rokah države, to je delovnega ljudstva. -OD VSEPOVSOD- Španski delavci so kljub, terorju, ki vlada v Francovi Španiji, večkrat stavkali. Tako je stavkalo v Madridu okoli 1000 de'avcev v tovarni aluminija, pri čemer so zahtevali 25 odstotna povišanja mezd. V tekstilnih tovarnah v Mataru. Manresi, Vilam in Barceloni je 30 tisoč delavcev in delavk zapustilo delo za teden dni in zahtevalo boljše mezde in boljšo prehrano. Nekaj kasneje je v Bilbao 50.000 delavce na poziv tajnih sindikat-nih organizacij začelo stavko. Fran. kistično oblasti so nastopile proti stavki, zaradi česar se je stavka čim pridružilo še mnogo delavcev po raznih španskih krajih. Stavke so se ponavljale v vseh večjih mestih vse Jan-ko leto. Vse to kaže, da špansko delavsko gibanje ni zamrlo. ★ V Ameriki delavci tudi odločno vodijo borbo za izboljšanje mezd hozih. Vsi ter se 'ne plašijo reakcionarnih do* ločb Taft-Hartleyevega zakona. Pod pritiskom delavstva so mw rali zvišati s kolektivnimi pogodi' bami mezde delavcem v oblačilni industriji, čistilnicah petroleja, na-, meščenccm cestnih železnic in avtobusov in še drugim de’avcem raznih panog industrije. Sedaj vodijo pogaianja o mezdah delavcev tekstilne in usnjarske stroke, ter brzo* javnih nameščencev. V kratkem sei bodo pričela pogajanja za sklenitev!' kolektivnih pogodb za veliko ite-J vilo delavcev avtomobilske milu-' strije, industrije električnih pro-) izvodov industrije konzerviranja mesa, jekla in kavčuka. 100.000 članov sindikata CIO, nameščenih v tovarnah mesnih k on-, serv, kjer so delodajalci odklonili povišanje mezd za 29 centov na uro. Poleg tega so še tri velike sku-pineCIO začele kampanjo za povišanje mezd. Stran 8 Delavsko-kmečka enotnost t— -. •— -.-r-..--:'- ---- . .TV.. Pomen zadružnih domov za napredek naših vasi Zadružništvo je doseglo po naših vareh že lepe uspehe, toda v mnogih primerih se ni moglo dobro razviti prav zaradi pomanjkanja prostorov. Tej pomanjkljivosti bodo opomogli zadružni domovi, ki jih grade po vsej Jugoslaviji. Zadružni domovi pa ne bodo služili le zadružništvu, temveč bodo žarišča vse gospodarske in kulturne dejavnosti na vaseh. Zadružni domovi bodo pripomogli k še večji in tesnejši povezanosti vsega vaškega prebivalstva, k skupnemu delu za napredek vasi in za njPfto blagostanje. Tega so se široke ljudske množice takoj zavedle in z navdušenjem sprejele pobudo za gradnjo zadružnih domov ter šle takoj na delo. Kakor povsod, se je tudi pri tej akciji najbolj izkazala Osvobodilna fronta. V nekaterih vaseh so se tu pa tam našli posamezni godrnjači, ki so dejali, da bi bilo bolje zgraditi prej porušene stanovanjske hiše, nato šele zadružne domove, toda ljudstvo jih ni poslušalo. Ravno obratno. Vas Predmeja pod Čavnom je bila za časa borbe skoraj vsa porušena. Od 156 poslopij jih je bilo porušenih 126. In ravno ta vas je poleg vasi Oven v ljutomerskem okraju prva zgradila svoj zadružni dom v Sloveniji. Čeprav so začeli graditi dom šele 5. marca, je bila v nedeljo 18. t. m. že otvoritev. In ob otvoritvi je bil v domu že prvi nastop pevskih zborov in drugih kulturnih skupin in prva kinopred-stava na Predmeji sploh. Toda velik napredek pri gradnji zadružnih domov je opaziti tudi po mnogih drugih primorskih vaseh. Tako so dosegli lepe uspehe tudi pri gradnji zadružnih domov v Medani v goriškem okraju ter v Pesjah, Zatolminu in Čezsoči v tolminskem okraju. Spričo otvoritve zadružnih domov na Predmeji in v Cvenu bodo še bolj pohiteli tudi v drugih vaseh,, ki bodo spravile zadružne domove pod streho do obletnice ustanovitve OP ali pa do praznika delovnega ljudstva 1. maja. Gradnja zadružnih domov pa ima še drug pomen. Ob tej priliki se še bolj poglabljajo vezi med mestom in deželo, med industrijskimi delavci in kmeti. D.elavci v industrijskih središčih so doslej že mnogo pripomogli k gradnji zadružnih domov. Ob nadurah izdelujejo delavci v tovarnah potrebno opremo za domove, opravljajo pa tudi na samih gradbiščih razna strokovna dela, in to zlasti v bližini industrijskih centrov. Delavci se namreč dobro zavedajo, da bo pomenil napredek zadružništva na vasi tudi napredek vsega gospodarstva, saj se bo zvišal pridelek, kar pomeni tudi več kruha za industrijsko delavstvo in za vse mestno prebivalstvo sploh. Ce pa bo industrijsko delavstvo dobro oskrbovano s poljskimi pridelki, tedaj bo tudi laži; še več dajalo od sebe in bo tudi deželo zalagalo z večjo količino industrijskih izdelkov. Zadružni domovi bodo torej središča, kjer bo cvetelo kulturno in gospodarsko življenje, središče napredka naših vasi, ki stopajo z naglim korakom boljšim časom naproti. MALI ZADRUŽNI DOM ZA HRIBOVITE KRAJE KMETIJSKE ZADKU IN VEZANE GENE Nabavno prodajne zadruge so se do sedaj pretežno bavile s prodajo raznih potrebščin. Z nakupom so še pečali le v sezoni sadja in zelenjave, in Se ta posel so v preteklem letu opra\ -Ijale na tuj račun. Z uredbo o vezanih cenah in z uvedbo trgovine po vezanih cenah bo pa prav za prav glavna naloga zadrug odkup poljedelskih pridelkov in in temu sorazmerno prodaja potrebščin kmetovalcem po vczanili cenah. Kmetovalec, ki bo hotel prodati svoj pridelek, ga bo pripeljal v zadrugo, ki mu ga bo plačala po enotnih nižjih cenah, obenem pa mu bo tudi izdala bon na njegovo ime in za isti znesek. S tem bonom bo lahko kmetovalec kupil blago v zadrugi tudi po enotnih nižjili cenah. Poleg zadrug bodo tudi druga podjetja odkupovala po vezanih cenah. Podjetje «Fructus», sadje in zelenjava, podjetje «Vino» vino itd Ta podjetja bodo poleg denarja izdajale tudi bone, katerili se bodo prodajalci posluževali za nakup blaga po nižjih enotnih cenah v zadrugah. Za vrednost blaga, ki ga bo kmetovalec kupil v zadrugi, se bo od bona odrezal odrezek, dočirn bo bon ostal kmetovalcu, ki ga bo rabil za predložitev pri odmeri davkov. Z bonom bo kmet dokazal, da je toliko svojega pridelka prodal po vezanih nižjih enotnih cenah In da ima zaradi tega pravico do znižanja davkov. Vezane cene pa ne bodo veljale ža vse pridelke in tudi ne povsod za iste. To bo odvisno od proizvajalnega značaja in sposobnosti kraja. Kajti, to kar se pridela v enem okraju in se bo prodalo lahko po vezanih cenah, ,ne more veljati za drugi kraj, ki tega pridelka sploh nima, ali ga ima komaj dovolj za domače potrebe. V tem kra ju pa bo prišel v poštev tisti pridelek, ki je zanj svojstven. Kmetovalci niso primorani, da svoje pridelke prodajo po vezanih cenah, lahko jih bodo prodajali tudi v svobodni prodaji. V tem primeru bodo moraii tudi svoje potrebščine nabavljati v svobodni prodaji. Kmetijske zadruge bodo poleg blaga po vezanih cenah prodajale tudi blago zajamčene oskrbe za ljudi na njili področju, ki nimajo kaj prodati zadrugi, in to le v krajih, kjer ni konsumnih zadrug. Ravno tako bodo prodajale blago malim kmetom, ki ne pridelajo toliko, da bi lahko živeli od svojega pridelka vse leto. Kmetijske zadruge bodo tudi prodajale v svobodni prodaji ono blago, ki ga že danes prodajajo v svobodni prodaji, kakor kozmetična sredstva, glavnike, gumbe, igračke itd, v zvezi z novim načinom trgovanja po vezanih cenah so sc v zadnjem času ustanovile kmetijske zadruge, katerih namen pa ni samo trgovina po vezanih cenah, ker ta trgovina tudi ne bo trajna, marveč je njih namen zajeti celokupno gospodarstvo na vasi, ga osredotočiti, dvigniti in preusmeriti tako, da bo dvignilo življenjsko raven kmečkega delovnega ljudstva. Kmetijske zadruge čaka velika vzgojna naloga na vasi, ki jo bodo vršile v zadružnih domovih in praktično na poljih. Ko se bodo kmetovalci prepričali o pravem namenu kmetnaproz, jih bodo vzljubili in se jih bodo oklenili tako, kot se danes oklepajo svoje domačije, ker bodo v zadrugi našli oporo in pobudo za svojo boljšo bodočnost. S. C. POSLOVNA ZVEZA V KOPRU Dospelo je že prvo blago v kratkem bo začela v istrskem okrožju trgovina z vezanimi cenami industrijskih predmetov. O načinu, smislu in važnosti vezanih cen je govora na drugem mestu našega lista. Da ne bo vse to ostalo le pri besedah, nafedemo le nekaj podatkov o blagu, ki je že dospelo. To je pa šele začetek, drugo je še na potu in ga bo še prišlo. Tvrdka Omnia ima že v skladišču 100 kvintalov manufakturnega blaga, obleke in perila, 10 tisoč parov čevljev, nad too tisoč komadov posode in loncev; pa še steklene predmete, šipe, porcelanaste predmete, štedilnike in drugo. Za vsak okus bo, za ženske in moške, za male in odrasle. Poslovna zveza ima pa velike količine usnja, cementa, lesa, gnojil, sladkorja, kmetijskih strojev, tekstila, oblek itd. Morda ni še vsem dovolj jasno, kaj prav za prav dela poslovna zveza in zakaj obstaja. Iz nekaj navedenih podatkov o delovanju poslovne zveze v Kopru bomo razvidcli dosežene uspehe, obenem pa bomo razumeli naloge in važnost poslovnih zvez. Zadružna zveza v Kopru je bila ustanovljena 30. aprila 1S47., bila je le organizacijski in revizijski organ naših zadrug. Toda že avgusta meseca se je preosnovala v zadružno poslovno zvezo in prevzela še nalogo za nabavljanje potrošnih predmetov vsem zadrugam. Poslovna zveza organizira zadruge, kontrolira in revidira njihovo poslovanje, sklepa pogodbe za nabavo blaga, ki ga potem razdeli zadrugam. Na ta način ni treba vodstvu zadrug letati okrog za nabavo blaga, poslovna zveza jim je v veliko pomoč v tem oziru. Sedaj bodo imele naše zadruge posebno nalogo, ker se bo pričela trgovina z vezanimi cenami. Poslovna zveza bo nabavljala zadrugam industrijske proizvode, zadruge pa bodo nakupovale ixi vaseh kmetijske pridelke. Za to je pa potreben sposoben kader. V ta namen je poslovita zveza ustanovila in vzdrževala v PoiTokižu naš prvi zadružni knjigovodski tečaj, ki se je završil te dni. Maja meseca pa bodo kar trije taki tečaji, v Piranu za italijanske tovariše, v Portorožu za Slovence, v Bujah pa za Hrvate. V Kopru pa bo poleg tega šc en tečaj za poslovodje. 2.e koprska okrajna zadruga je bila velike važnosti za našega istrskega kmeta, da nam je preskrbela gnojita, semena in drugo. Sedaj pa vrši to poslovanje z/eza za vse zadruge istrskega okrož: ja. Poslovna zveza je zadovoljila naše kmete z gnojiti in semeni. yspch bi bil pa še večji, če ne bi gospodje v Trstu delali vsakovrstne ovire. Zveza si jc zelo prizadevala, da pravočasno preskrbi v Trstu potrebna semena in gnojila, toda okupacijske oblasti niso dovolile izvoza. Tako za semenski grah in z amonijevo sol. Poslovna z.veza nadzoruje in svetuje ter pomaga vsem zadrugam nabavno-prodajnim, kmečko obdelovalnim, obrtniškim itd. NAČRT VEČJEGA Z ADRU2NEGA DOMA Načrtnost pri odkupih Naloge, ki so si jih postavile letos zadruge pri odkupu, niso lahke, posebno še, ker mnoge zadruge, ki so bile v zadnjem času ustanovljene, nimajo tradicije odkupa, a še manj so jim na razpolago kaki statistični podatki iz preteklosti, na katere bi se lahko naslonile. V kolikor se zadruge ravnajo po kakih pomanikanju strokovne izobrazbe, vrednosti. Onih nekaj zadrug, ki so se že do sedaj bavile z odkupom, imajo važne podatke iz prejšnjih let, le da niso ti podatki urejeni tako, da bi nam dali lahek in točen pregled dobro urejene statistike. Krivda je v tem, ker se statistiki pri naših zadrugah posveča premalo pažnjc in to iz različnih razlogov. Eden od vzrokov je ta, da so zadruge imele premalo kadrov, ki naj bi se s tem bavile, in predvsem prezaposlenost, da ne govorimo o pomanjkanju strokovne izobrazbe. Manjkal je tudi osrednji organ, ki maj bi dajal pobudo za uvedbo statistike in bi sam zbiral podatke za osrednjo statistiko. Naloge, pred katerimi stojijo danes naše zadruge, bodo pokazale nujnost statistike za uspešno poslovanje našega zadružništva. trenutek, kakšno je stanje in kakšne so potrebe našega zadružništvu. Na podlagi statistike bodo naše. zadruge lahko sestavljale načrte za svoje bodoče delovanje. Ti načrti bodo morali biti stvarni in sloneti samo na stvarnih potrebali, da se bomo tako izognili nepotrebnim preostankom blaga po skladiščih’ in takega, blaga, za katerega ni povpraševanja. S tem bo tudi na razpolago več kapitala za poslovanje. Statistika mora tudi pokazati, koliko blaga in kakšno blago ter kje ga bodo odkupili in kaj bodo dali v zameno, to je kakšni predmeti bodo potrebne za kmeta zadružnika. Praksa sama bo pokazala zadrugam, kako velike važnosti je statistika; ko se bodo prepričale o njeni potrebi, se bodo tudi same potrudile, da bo statistika čim obširnejša in točnejša. V zvezi s trgovino z vezdnimi cenami se vrši sedaj reorganizacija zadrug. Skoraj vse poslovalnice se bodo osamosvojile, tako so nastale že samostojne zadruge v Semedeli, Dekanih 'n Brtokih, ki so spadale prej pod kopi" sko zadrugo, v Strunjanu, kjer je bik' podružnica Izole, v Portorožu in Sič-jolah, ki so bile pod Piranom. Samostojne naproze se bodo vedno bolj jačale, ker bodo dobile usposob’ Ijcn kader. Velikega pomena pa bodo zadružni domovi, ki jih bodo začeli zidati po naših vaseh. Zadružni dom ne bo samo sedež, center zadruge, bo obenem središč gospodarskega in kulturnega življenj1* na vasi. Prve take domove bodo začeli * v kratkem graditi v Vanganelu, v Mare-zigah in v Šmarjah. O tem so že raZJ iVavljali na množičnih sestankih, je treba pristopiti le k delu. Prav gotovo je bo pokazala še ptl drugih vaseh samoiniclativa in podjeh nost vaščanov in zadružnikov. S skupnim delom sl bomo sami Pr' pravili boljše življenje, v zadružni* tvu pa bo naša moč. S. C. Uspehi majskega tekmovanja v zadružništvu Nov trgovski način poslovanja, ki je za vse nas nov, zahteva še v večji meri dobre .statistične podatke v kmetijski proizvodnji in kmetijskih potrebščinah. Trgovina po vezanih cenah se more se uspešno in brez pretrcsljaiev izvajati le če sloni na dobrih in točnih statističnih podatkih. Upravitelji zadrug posebno kmetnaproz bodo morali uvesti statistiko in se truditi, da bo čim točnejša. Zadruge morajo pošiljati statistične podatke Kadružni poslovni zvezi, ki bo morala zbirati in razporejati le podatke* tako, da bo vedela vsak V okviru majskega tekmovanja v zadružništvu v istrskem okrožju je bilo opaziti precejšno razgibanost. To dokazuje, da so zadružniki dobro pojmovali namen tekmovanja in da so se vrgli z navdušenjem na delo, da postavljene naloge čim-prej in pravilno rešijo. Organi osrednje zadružne organizacije, to je zadružne poslovne zveze, so pokazali pot, po kateri je treba hoditi. V notranjem poslovanju se dokončuje in izpolnjuje zaostalo delo ter delajo načrti za bodočnost. Pri terenskem poslu se vrše obiski zadrug, na katerih dobivajo SKLADIŠČE ZA SADJ E GRADI »FRUCTUS« zadruge nasvete in navodila ter JlP tudi pomagajo pri ureditvi P03*0^ nja, uprave, knjigovodstva *,j. Osrednji organi so na terenu ,zVtL li še drugo veliko delo z ozirom'j' reorganizacijo poslovanja za2ill’L načrtov za gradnjo zadružnih mov. .Skupno z organi kmetijskih °^l kov okrožja in okraja se zadrli* delijo umetna gnojila, 3kr<’j,u<' modra galica, semena, pol jed01 orodje itd. r Do sedaj so zadruge prejel6 ■100 ton modre galice, 100 ton o1^,, nih gnojil, 30 stotov škropil drevje, večjo količino semen in nega poljedelskega orodja.. joS Nabavljenih je tudi nad žvepla, ki se bo razdelilo ^ ^ krajšem času. Razdeljuje se živega apna v kmetijske nah> ^ Zadruge same so zaposlen« 'del je vanj eni prejetega blaga- “.^1-pom vina in pripravljanjem ^j1*' nih baz za odkup sadja in zC w‘ bčuK Naši kmetje so bili letos o>Cc H' prizadeti s pomanjkanjem h1.^' nekako čudežno vzdržujejo r K*' Težava je ae toliko večja noče nikakor biti dežja, da h ^e