LETNIK.!'.. STEIQ GLASILO T OVALU L VEEIG LESCE PROIZVÓ&A Y MESEGÜ NOYEMBRU1961. ,.r, ' Zelo slaba'izvršitev proizvodnega plana v .rio,;3CU novembru ko smo dosegli', odnosno naredili le 73-2 i osnovnega plana, je še poslabšala že tako slabo doseganje letnega plana po količini, tako da imamo 'koncem meseca novembra let-ri plan dosežen l e ~z 9o.7 -/k. Vzrok za tako slabo realizacijo je prèdvsem v tem, da nismo imeli polno zasedenih kapacitet v posameznih obratih; posebno v vijakarni, OTV in kovačnici. Poleg tega pa v novembru tudi nismo imeli ves mesec dovolj debelejše žice na zalogi, kar je tudi vplivalo na slabšo proizvodnjo : v vijakarni in verigami. Poleg že navedenih težav je na slabšo proizvodnjo vplivalo tudi več drugih pomanjkljivosti, v slabši organizaciji, izostankih, slabšem izkoriščanju strojnega parka in podobno. V obratna'vij-akarne je bil dosežen osnovni plan le z 71 1°. Tako močan izpad proizvodnje je bil v glavnem zaradi zelo nizke proizvodnje matičnih vijakov, za katerimi je manjše, povpraševanje, ter zaradi izdelave pretežno drobnejših zakovic. Verigama je dosegla le 91 Ì0 osnovnega plana po teži.Slabša proizvodnja v novembru je bila predvsem zaradi drobnejšega asortima^a v proizvodnji, elektrb varjenih ve-ipig in žičnikov, pa tudi patent verig, V začetku meseca je v temu obratu primanjkovalo debelejše žice, predvsem za avto verige in opremljene elektrovarjene verige. Tudi v obratu OTV ni bil težinski plan dosežen predvsem zaradi izdelave sidrnih verig' drobnejše dimenzije in delnem pomanjkanju naročil za elektrovarjene verige "Herman”. Te-žinski plan je bil dosežen le 64 V kovačnici je bil osnovni količinski plan dosežen le s 53 °!0» Zelo močan izpad proizvodnje kovanih verig in opreme, ter zmanjšana proizvodnja (5o parov) mehanizmov Fe-65 za** radi situacije na trgu je bil glavni vzrok tako slabega rezultata v tem obratu. V meseou decembru se bo podjetje znašlo v ©k&utno bo3-jšam položaju, vendar še vedno v normalnemtako da tudi v de^r oembru ne moremo še pričakovati visoke proizvodnje. Razlog, .leži .predvsem v delnem pomanjkanju naročil in slabšem .povpraševanju po naših proizvodih,' predvsem ob :konou leta. GRAFIČNI PRIKAZ PROIZVODNJE ZA OBDOBJE JANUAR * NOVEMBER Sef proizvodnje /Jože ljubic/ RAZPRAVA IW ZAKLJUČKI ORGANOV UPRAVLJANJA Delo organov upravljanja v podjetju je bilo v proteklem meseou zelo razgibano in pestro, Novo izvoljeni obratni DS v petih, ekonomskih enotah so imeli svoje prve seje na- katerih so izvolili predsednike ODS J&i .ostale svoje organe ter razpravljali o predlogu proizvodnega ..plana podjetja za leto 1962» ki ga je potem CDS s soglasjem obratnih DS sprejel in potrdil, UO in CDS .podjetja pa sta v tem času med drugim sprejela sledeče važnejše sklepe, A/ UPRAVNI ODBOR ‘ ■ t" ' r 1, Z- ozirom na ugotovitve, da naše ladjo delalo© ßidm© verige raznih dimenzij šo vedno uvažajo» IcCtjlro iroreec, da naše podjetje razpolaga z zadostnimi,kapaoiteta-mi za proizvodnjo teh in da so cene uravnove- v šene z inozemskimi ©e naj predlaga Zveznemu sekretariatu za blagovhi promet, da Se sidrne in rudarske, verige vnesejo v listo predmetov, ki jih je zabran je-no uvažati iz Zapadne Nemčije, Na ta način bi lahko plasirali večjo količino teh vuxìg ha domačem tržišču, 2,Strokovna komisija za določanje norm naj prouči, koliko bi bilo primerno, da se.na delovnih mestih ročnega varenja verig delavoem - novincem v oasu pri- . učevanja zniža osnovna norma prvi mesec na 70 drugi na 80 i tretji na 90 in šele četrti meseo na 100 fi. Ista komisija naj tudi pripravi predlog za obračun i na zmanjšanje režijskih ur za skupinovodje ln prirejevalce v obratu vijakame< 3. Tehnično vodstvo naj s sodelovanj em OTK in obrato-vodstva ter planskega oddelka prouči, če obstojajo . pogoji da bi posle terminarja in kontrolorja v žico-vleku vršila ena oseba. 4, V zvezi pritožbe delavk, zaposlenih na delovnih mestih opreme, verig, varenju verižne opreme in Škarjah, za rezanje verig naj se prouči delovni postopek v odnosu na norme in osebno zaščito pri delu. A V. OP, rr-' ‘ )"Ì.v cr.-v*' .LUv'X’i 5Obratnim'poenterkam se z ozirom na značaj in obseg njihovega dela poviša vplivnostni fakt©* ©dl na -I.50 a veljavnostjo od 1A2-1961 dal^e. 6* Odobri s© predlog strokovne komisije za normo, da skupinovodjem in prirejevalcem v obratu vijakame , ostane prvotnö določenih 5 1° dodatka na vsak $ zni-žan j a, reži jakih ur posamezne skupine, 7» Ostanek rezervnega sklada, ki se formira v smislu 13 |člt Pravilnika ža razdelitev osebnih dohodkov po uspehu ekonomskih enot in ki je dosežen v letu, ... ..O v . . :1961 na j se v öeloti razdeli po. posameznih ekonom» skih enotah pri obračunu plač žk’mesec november ob •priliki izplačila plač dne 15/12-19Cl,. .Lw'Oi-, B/ CENTRAMI DEMVSKI SVET ,r,,’.r*rrr (trC'1-- «otnSßw of£PtA po vrednosti za 3»5$ višji od 1961 w-...-v v^Wrigfarni* po količini.za 5,5^ višji od 1961 ^ .'Ofrnr-.:, osv.-,o ■-■■<■ .. po vrednosti ^aA^' & višji od 1961 ~odiosi > kövab'Äio'it ' po količini za 1 višji od 1961 i r r • r ; 'o ? " - «« ____LJ — /rt? «J *» t;Xf' -O-'-'-'- i-tJl t/ii.v, st jU-iyLé I t' 'j ohsr.X ;::r --'‘p • > f*ji *ri cto Oi'yi'-o JJ po vrednosti ...z,a lo i» nižji od 1961 po količini za 35 $ višji od 1961 po vrednosti za 13 # višji od 1961 stalež ljudi pa se ne bo bistveno povečal* razen za. * j: op cp L-;ii;äöhdbO delovnih mest, pri novih strojih, ki bodo do» r jiivaom ^ bavljenlv let* 1962,; .. , 2« Ker se je pokazala'potreba za gfadnj O novega samske» ga doma, naj se zaprosi pri Upravnemu odboru občin-skega stanovanjskega sfclada za odobritev kredita v znesku Din 15.000.000,- z odplačilom v roku 3 let, V kolikor .bo ta kredit odobren/' bomo lahko pričeli z gradnjo samskega ;doma že spomladi prihodnjega leta in ga dokončali v letu 1936, v nasprotnem primeru pa se gradnja v letu.1962 ne bo mogla pričeti, ker podjetje zaradi blokacijo ne tazpolaga z zadostnimi lastnimi investicijskimi sredstvi. 3. Da se mehanizira proizvodnja verig v celoti in s tem odpravi klasičen način izdelave verig z ročnim kovanjem se odobri nabava sledečih strejev: 1 upogibalni stroj 1 varilni stroj 1 stroj za vstavljanje mostičkov v člene verig 1 transporter 1 elelitro seč Vse skupaj v vrednosti lo5>685.2oo dinarjev 4. Za nadomestitev strojev, ki so bili naročeni v SSSR . ... po že odobrenem programu od DS v mesecu maju tega , leta pa., j ih ta..država ne. izdeluj e in so .zato izpad-, li is tega programa se v zameno naroči sledeče obdelovalne stroje za orodjarno: 1 stroj za površinsko in notranje brušenje ■ •' : v-/' •• VO ' 1 stroj za brušenj e krožnih žagic 1 stružnica - yecjä 1 strgna žaga - ločna 5. Z namenom, da se povečajo osebni dohodki delavcev zaposlenih na nižjih delovnih mestih se odobri sprememba meril v II. delu Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke po ekonomskem uspehu EE in sicer: a/ vsem delavcem I. II. in III. plačilne grupe, ki delajo v normi ali akordu se zviša vplivnostni faktor od 1 na 1.10. b/ vsem delavcem in uslužbencem I. II, III. in IV. grupo, ki delajAy režiji brez norme ali akorda **■ ». «* ■ ^ ^ % pa so poveča vplivnosthi j^Jpkto*- «od 1 na 1.20. 6. Z ozirom na svojčasen sklop U0 po katerem se deSsuv-ce, ki samovoljno zapustijo podjetje ponovno lahko sprejme v službo šele po preteku 5 let, se v primeru, kadar gre za delavca takega poklica, ki jih podjetje trenutno potrebuje in da delavec sicer ni imel drugih disciplinskih prestopkov ter se je na svojem delovnem mestu izkazal, se ta sklep UO lahko v navede?* nih primerih tolerira, in se takega delavca lahko zaposli tudi pred . potekom' navedenega reka. 7. Odobri.se sprememba Oziroma dopolnitev člena 49» besednega dela Pravilnika.o razdelitvi sredstev za o-. sebne. dohodke . in, sicer z- naslednjim .besedilom; 0,7, če,rso pokaže .v podjetju potreba po sprejemu ljudi strokovnih poklicev, ki jih primanjkuje, se lahko vprašanje povračila stroškov prevaža ha delo in iz dola za novo sprejete delavce in Uslužbence rešuje, individualno tudi nad višino Din 2*000.-, ki jo dor loča navedeni člen pravilnika.'0 višini tega povračila odloča'.glavni direktor oziroma od njega pooblaščena oseba. ..... v io ■' ■.•.ve. Sef splošnega sektorja /Ješe Jože/ KAKO JE 1311 IZVESEK P1AK V NOVEMBRU V novembru je bil osnovni plan- izvršen Ža celo podjetje po količini samo 73 1° in po vrednosti 73,2 /« Vsekakor je za to mnogo objektivnih.razlogov, ki so bili že neštetokrat prikazani in;pr.eeejšen razilo : je v tem, da je stagnacija gotovega dela naročil'prišla nepričakovano.. . Osebni dohodki kolektiva pa so predvsem odvisni od ustvarjenih sredstev v ekonomski enoti v posameznih mesecih, Že v prej snih Vine se c ih je bilo prikazano kakšni so pogoji v perspektivi in v primerjavi s povprečnimi prejemki z.a , messici, j unij , ki jo bil naj slabši v letošnjem 'letu .■ Izpla-čani. osebni dohodek povprečno na 1 osèbo je bil od meseca . junija dalje’naslednji s - Junij Julij Avgust September Oktober ■m- 21,278,- din .25,8%!.- din 25=579.- din 26,o31.- din 26.342,- din 'ni osebni vendar pa Xz gornjih podatkov se vidi, da se je pov: dohodek v zadnjih mesecih bistveno popravil, ne toliko kot smo pričakovali. \ Med objektivnimi razlogi za to je pa verjetno tudi nekaj subjektivnihj katere pa moramo v bodoče odpraviti, predv vsem sedaj ko sc izvoljeni delavski sveti po ekonomskih enotah in ko sami bistveno vplivajo na ekonomski uspeh v svoji enoti* • Zelo dobre pogoj, sa rolo .dober ekonomski uspeh V meseou januarju.■ imajo sledeče enote? Kovačnica - splošna kovane verige v c,,; : °‘v‘!" Verigama sllbšna pa tudi novi obrat do gotove mere. Ysekakor pa bo naša naloga, da se tudi za vijačni obiai ustvari potrebne pogoje, za kar so tudi primerni izgledi» Potrebno pa je,., da vodstva posameznih .ekonomskih enot st^l-* no prikazujejo kolektivu,da je višina osebnih dohodkov absolutno odvisna od doseženega dohodka, ki ekonomska e-N nota ustvari z realizacijo svojih izdelkov., Y mesecu januarju morajo med drugim že tudx vplivati na boljšo produkcijo novodošli stroji in sicers 1. V vijačnem obratu? a/ 4 komade avtomatov za urezovanje matic b/ 1 komad avtomat za konicenje vijakov o/ 1 avtomat za cdgrebenitev matičnih vijakov d/ 1 avtomat za valjanje navoja iz SSSR e/ 1 avtomat za valj anje navoja iz orodjarne Na to mora vodstvo obrata računati in pravočasno izkoristiti» 2* Obrat verigarnes a/ .2 ročno varilni napravi za varen j e verig b/ 1 eksceiiter stiskalka iz kovačnice c/ 1 navijalka naprava iz kovačnice d/ 1 nov avtomat za izdelavo žičnikov - tapetnikov. Tudi vodstvo tega obrata mota biti pravočasno pripravljeno za takojšne izkoriščanje navedenega postrojenja. 3^ Obrat kovačnicas 1 . . a/ 1 nov phalni stroj, ki je predvsem namenjen za pror dukcljo- opreme za sidrne verige. S tem bo obrat iz-, deloval to opremo samostojno in bo istočasno razbre-menil orodjarno. Vsi gornji stroji bodo predvidoma prispeli do kraja tega leta in prve dni v januarju. Plan za leto 1962, ki so ga sprejeli obratni delavski sveti ekonomskih enot in centralni delavski svet je za 7»5 °1° po količini in po vrednosti višji od plana za. leto 1961. Ako se bomo že sedaj temeljito pripravili za izvršitev , tega plana, potem ne sme biti bojazni, da, so ne bi situS acija bistveno popravila napram oni, s katero smo šli y plan za leto 1961? ko smo bili močno angažirani z inve-. stioijami in nismo definitivno vedeli kdaj bodo te dovršene. Ko bodo delavski sveti po ekonomskih enotah še bolj za-, živeli in tudi sodelovali pri reševanju aktualnih in per rečih zadev, bo to sodelovanje kolektiva prišlo do izraza tudi v povečani proizvodnji. M.Y. NOTA INVESTICIJA Centralni delavski svet je na zadnji seji sprejel sklep, da se pripravi in izvede nabavo strojev za izdelavo elek-trovarjenih verig za dimenzije od 2o do 36 mm, katere še danes ročno kujemo. Skupna investicija bo znesla 300.000 DM ali oca 80,000.000,-din brez objekta, kajti prostor za te stroje se je že predvidel v novi hali, kjer bodo ti stroji montirani. Čela proizvodnja bo deloma avtomatska, deloma polavtomatska. Poleg tega se varijo verige na teh strojih z odgorevanjjem, kar omogoča varjenje kvalitetnega jekla. Istočasno bo možnost varjenja oziroma proizvodnje kvalitetnih sidrnih in vseh kvalitetnih industrijskih verig. Kapaciteta novih strojev bo znašala v dveh izmenah letno.650 ton elektrovarjeni verig v vrednosti do 300,000.000.- din, Z novim načinom izdelave verig bomo zaradi racionalnejše, produkcije postali konkurenčni na zunanjem trgu za te dimenzije verig. S to ustvarjeno proizvodnjo bo ostalo podjetju za 64,000.000.-din več sredstev kot sedaj. Kavno tako pa Lesta tudi dobila občina in okraj 16,000.000.- din več, ker pomeni, da bi se celotna investicija po novih inštrumentih izplačala preje kot v 2 letih. Navedeno letno proizvodnjo je možno ustvariti s 7 delavci. Pri ročnem kovanju pa bi bilo za to količino verig potrebno 64 kvalificiranih in polkvalifioiranih delavcev oziroma kovačev, : ' Glavna pridobitev te racionalizacije pa ni samo zmanjšanje lastne cene, temveč možnost izdelovati kvalitetne sidrne in industrijske verige. Druga prednost je v tem, da bomo postali s to vrsto verig na zunanjem trgu konkurenčni, kar dosedaj pri ročnem kovanju ni bilo, Ker bo s to investicijo produkcija preko loo $ večja od sedanje, bo najmanj 50 °Jo verig možno plasirati na zunanjem trgu. M,V. lo NEZGODE IN BOLOVANJA V novembru.so se v tovarni poškodovale 4 Osebe* Vse poškodbe so bile malenkostne in trajnih posledic zaradi teh ne bo. V novembru je številično stanje poškodb napram ostalim mesecem vpadlo. Tako je bilo v juliju lo, avgustu 19» septembru 8 in oktobru 2 poškodbi. Do 3o„novembra še jè v tovarni poškodovalo 8o oseb in 12 ina poti 'v službo. Skupno torej 92. Zanimivo je da je od vseh 92 poškodbvahcev samo- 17 žensk ali 4,8 ioi dočim so vsi .ostali poškodovanci moški 75 po številu ali 12,8 °jo. napram: številu zaposlenih* - le.lkod.be.-,so se. največ dogajale pri transportu oziroma preiu šmju ali pre- .v.ažanju materiala, orodja, strojev; in podolr;u,; Dri. stroju se je. zgodilo 2o nezgod, pri prevozu materi-„la. 7, zaradi ročnega orodja 5,- vbodi, vrezi in podobno 42, opekline s . kisline 4s opekline z železom 2, zaradi slabo urejenih prevoznih poti 4 itd. Največ poškodb je bilo na prstih rok in sicer 32, na rokah .od zapestja do ramen 8, nanogah - stopalih 11, na nogah od stopala navzgor 17, na očeh 13, na glavi 3, ostale pa so bile na drugih delih telesa* Dober del poškodb gre na račun neprevidnosti delavcev in le manjše število zaradi neurejenih delovnih pogojev. 13 poškodb na očeh v letošnjem letu se lahko razlaga samo s tem, da se delavci•niso ravnali po predpisih in niso uporabljali zaščitnih očal pri delih, kjer je to predvideno. Precejšnje število nezgod gre tudi na račun naglice--pri. delu oziroma želje po čimvečjem preseganju norm in večjih .osebnih dohodkov. . STANJE NEZGOD PO EKONOMSKIH ENOTAH (11 MESECEV) Naziv EE Povpreč. Število • " ■ u, ; Iz gornjih podatkov se. vidi, da je stalež bolnikov v juliju bil največji ih da jo. iz meseca v mesec upadal tako da je . novembra pod občinskim povprečjem, kar je za podjetje pozitivno in ugodno. Večji stalež bolnikov v poletnih mesecih . kot pa v zimskih oziroma:jesenskih se nikakor" ne- more opravičiti . Iz tega se lahko sklepa samo to, da so.tedence za izostajanje od dela v poletnih mesecih zahadi domačih del mnogo večje kot pa? V zimskem času. V eni naši prejšnji šter Vilki smo pisali, da smo v preteklih treh letih zaradi previsokega' staleža bolnikov plačali več kot 19 milijonov kazenskega dodatka socialnemu zavarovanju. Trenutno plačujemo ta dodatek mesečno 800.000.- do 9oo.ooo,- dinarjev. V KOLIKOR BI STALEŽ'BOLNIKOV OSTAL NA SEDANJI RAVNI..TO JE IZPOD 4,5 Ja BI .ODPADLO PLAČEVANJE KAZENSKEGA PRISPEVKA IN BI TAKO ZGORAJ NAVEDENI ZNESEK (800.000.- ali 9oo.ooo,- din) RAZEDLILI NA OSEBNE DOHODKE, KAR 31 ZNAŠALO OKOLI I.OOO,-D IN AR JEV NA VSAKEGA ZAPOSLENEGA MESEČNO.:-) Tega bi :.se morali zavedati prav vsi zaposleni in vplivati na vse ,tiste, si-oer maloštevilne zaposlene, ki imajo navado izostajati od dela tudi takrat ko to ni potrebno oziroma zaradi namišljene bolezni, domačih del itd. ',.k Ravnokar je v teku preventivna akcija za odkrivanje raznih ■ "bolezni to je sistematski pregled vseh članov kolektiva, Zev-dosedanji primeri so pokazali več primerov skritih obolenj ... za katere se do'. sedaj niti ni vedelo.. Zaradi, tega naj se: vsi člani sistematskih pregledov zanesljivo;, udeleže., ker ..-■ je to v n jihovo korist ^.pravočasno odkrivanje oziroma, zdravljenje bo zelo pozitivno vplivalo na--zmanjšanje bolniškega-staleža v prihodnjih•mesecih/ Sistematski pregledi bodo predvidoma, zaključeni do konca t,l., zamudniki,.oziroma tir sti, ki se. .iz kakršnegakoli razloga niso. mogli. odzvati po-zivu, bodo poklicani na pregled tekom meseca januarja -prihodnjega" leta. ' ' ■ ,...” - ' K.3. ZMANJŠAJMO ,SY'0JE . SKRBÌ ! k .."Proč z . vsemi skrbmi! " 'Toda vsak razumen človek bi se na-, smehnil,. zmajal z giavo in prenehal brati. Prav. bi imel, -Čemu bi,po 'nepotrebnem-tratil :svoj skopo odmerjeni pTòsti čas ! -:-v -r, ' - • Skrbi imate vi in jaz, imajo jih tudi drugi,' mladi ali. sparit * tol j še ali slabše.- sitùir'ani. Skratka, skrbi imamo; vsi « Skrbi,.so kratkpmaio povsem' normalen pojav v- našem življenju in z .njimi se mor amo. tp,ko ali, drugače sprijazniti, -Toda ka-ko,- v tem tiči vsa umetnost. Kakšne -so pravzaprav naše skrbi? Prav različne,. Skrbi nas na primer, 'kakšno bo vreme na jutrišnjem izletu, skrbi nas bolezen, ki jo imamo ali. šele .utegnemo dobiti, nadalje nas skrbi, kje bomo vzeli d en ar za- n alt up nove obleke, kuriva, morda hladilnika, televizorja ali celo "ficka" oziroma . "spačka". Skrbi nas tudi, če bo naš' otrok v šoli "prilezel skozi" alim pa če nam je zakonski drug- ali zakonski kandidat zvest ali ne. In tako bi lahko 'naštevali drobne in večje skrbi v nedogled. Zato bomo skrbi malo razvrstili in rekli; Proč z nepotrebnimi c k r b m i ! '• - :13 -V-- 1 : . Najprej bomo obračunali s preteklostjo... Pràv gotovo se včasih vsakdo izmed .nas * zlasti,, teda j, kadar ni najboljše volje, zaloti.v mislih s skrbmi,, ki že zdavnaj niso véè aktualne in se zaradi n j ik. po nepotrebnem; :gn j avi in- jezi» •. -Saj ne moremo tega, kar ; se je že nekoč, zgodilo,:tspremdrilti; torej od acta z zastarelimi skrbmi. Pač pa lahko analizi-, ramo napake, ki so nam jih te skrbi povzročile, in sesku-, sajmo iz njih učiti, zadevo' samo pa pošiji:.:d -eiakrat za,-vselej; v pozabo! Pa skrbi za prihodnost? Ear Sipo' jih prepustimo prihodno sti, sami .pa skuš ajmo živeti: v v.- ‘-sedanjo sti! •Saj:- začne, omahovati celo najmočnejši zriac; j , od prldene. včerajšnjim, še jutrišnje skrbi. •' '11' • . .. Mnogo naših skrbi je namišljenih, prave so Vmàri j š ini «N ek-do je celo smelo trdil, .da se 99 odstotkov stvariza■ katere se tresemo, vznemirjamo.in skrbimo, sploh nikoli ne zgodi, Morda so, zlasti na prvi pogled, ti visoki odstotki nekoliko .pretirani. -Vseeno, si vzemimo malo ' Časa in prerešetajmo svoje skrbi v preteklosti! Če ’bomo pri tem objektivni, si bomo.morali vendarle priznati, dà smo se, večkrat, kot ne, nečesa zastonj ali Vsaj pretirano bàli. Ne bo d imo ' n; a 1 e ri k o st ni, ' ker j e naše življenje, prekratko! Ne izgubljajmo ravnotežja zaradi stvari, ki niso,važne in jih takoj'odstranimo iz svojega miselnega sveta! Ne gnjavimo sami sebe, to je le razvada! Ne' tratimo časa s tem, da mislimo na stvari-, ki ;so neprijetne in katerih, ne moremo spremeniti! Prav tako ne. mislimo- niti -trenutek na ljudi, ki nam niso prijetni! Naučimo ,se .kontrolirati„lastne^misli! Kako? Pravzaprav preprosto. Na več; .stvari; ne..moremo Morati mini:'ti; Za poskus zatisnimo oči in skušajmo istočasno misliti r'Mimo na ljubljanski'nebotičnik in na ; so sedovega mačka. ugotovili bomo, da laMco mislimo zdaj na to, zdaj na ono f ne pä' na oboje hkrati. "Vse mi gre narobe"! vzdihujejo pesimisti. Je res tako? Nek je je pisalo, da je v našem življenju skoraj 9o odstotkov stvari v redu, ostalih lo odstotkov pa ne. Če smo pametni. citi hočemo biti-'srečni, nam baje ni potret; o nič..drugega, kàkòr da sé Mòri centriramo na onih 9o odstotkov., .ki sp v redu, tistih lo odstotkoypa, ki niso y redu,: jar.atlcomalo ignorirajmo ! Ako pa želimo Piti zgrajeni in si .p.p možnosti nakopati še želodčne čire1, se pa kar lepo osredotočimo na -onih negativnih lo odstotkov in spreglejmo tistih 9o odstot* kov, ki bi naš utegnili osrečiti!' .ajmo se brezkrbne! Tudi to je učinkovito zdravilo, čeprav 2Voni malo lahkomiselno. Četudi smo zaskrbljeni, se obnašajmo tako, kot bi bili brez skrbi. Prepričujmo sami •s:ebe j pogovorimo se- sami s seboj ! Če nismo sami, vsaj v mislih, da né bodo drugi mislili, da smo prifrloijeni! Pojmo ali' žvižgajmo! Dopovedujmo si, da smo veseli, zdravi,. Sposobni,- da nam pravzaprav'na svetu ni tako. hudo, in pod. dobno!Poskusimo torej z monologom nekako takole: "Hej, Janez ..'('&li-'Mica,. kot nas' pač kličejo)! Glavo pokonci! Kaj mi ;pa manjka?; Nisem mar zdrav? Službo imam še kar dobro ( čeprav no najboljšo),1 doma je tudi kar v redu, nekaj si tudi lahko, privoščim,,.1' Zakaj see ne bi'sarai dajali poguma, če vpliva to pozitivno na naše počutje.!. ; . Z. a u p a : j. mo s v o j e •• š k r b" i 'dr u g im! Seveda po pregovoru: "Zaupaj, a glej komu! " Človeku je mnogo laže, če lahko svoje skrbi nekomu potoži, Haš zaupnik naj bo oseba, ki ji zares zaupamo in od katere pričakujemo, da nas bo razumela, lahko je to mož àli žena, prijatelj oziroma prijateljica, morda starši ali zdravnik, Verjetno vam bo znal kdo izmed njih pravilno svetovati ali pa bosta mogoče skupaj pravo pogruntala, Često pa že zadostuje, da se človek sploh nekomu razodene. Takrat mora namreč bolje premisliti,' kako bo povedal svoje skrbi, da ga. bo drugi razumel, S tem avtomatično razčleni svoje težave, česar . prej. verjetno ni storil in pride- tako često sam do rešitve problema, ki mu je dotlej izglodal nerešljiv. SREČAN JE Z'-RESNIMI 1EKAYAMI Skrbi so kakor oblaki na nebu, manjši in večji, svetlej-, ši in temnejši,'nežni in grozljivi, Yöasih pa oblakov tu-, di ni. Na oblake smo se navadili, mar ne? Smatramo jih za normalen pojav in vemo, da nanj e,.ne moremo vplivati in se z njimi kar nekam sprijaznimo. Zakaj se ne bi prilagodili še skrbem, ki so v življenju prav tako nujne kakor oblaki na nébu? Majhne oblačke* oprostite, mislil sem seveda skr-, bi, kar takoj :odženimo! Ne sicer z vetrom, pač pa s prijetnimi mislimi, zanimivimi knjigami, glasbo, športom, izletom, prijetno drhžbo>, s svo j im z" konjič kom”. Kad r pa se pojavi na našem miselnem obzorju resna težava, 1: Wo reagiramo nanjo na: dva povsem različna;načina. V prvem primeru vzamemo težavo kot neizbežno nase, zavzamemo do nje svoje stališče, ina gledamo na nastali položaj kot dokončno dejstvo. V drugem primeru pa se razburimo, preklinjamo in smatramo težavo kot neizogibno.nesrečo,. V prvem primeru bomo piskali sredstva, s. kat er imi bomo težavo odstranili ali vsaj- omilili njeno,posledice, to se pravi, da sé bomo položaju kratko malo. prilagodili. V drugem primeru pa samo tarnamo in se navadno zadovoljimo s tem, da ničesar ne ukrenemo, ampak pričakujemo, da bo težava tako ljubezniva in.se sama odpravila. ' r 1/ ... , Mi smo se seveda odločili, da se bomo s težavo spoprijeli. Zato se mimo zberimo in si zastavimo naslednja vprašanja: Y čem obstoja težava? Kaj je vzrok te težave? Na koliko načinov lahko to težavo odstranimo? Za kateri način se bomo odločili? Kdaj bomo začeli.aktivno ukrepati proti težavi? Po daljšem in temeljitem prevdarku si bomo na ta vprašanja odgovorili in sklep tudi uresničili. Recept za zmanjšanje skrbi bi se torej lr -• glasil nekako takole: . Utemeljene skrbi skušajmo odpravi bi, omiliti, ali; se z njimi, če ne gre drugače, sprijazniti. Neutemeljene skrbi pa odganjamo, kakor vemo in znamo, kakor nadležne muhe! Ne pozabimo pa, da večkrat tudi čas in potrpljenje rešita naše probleme sama od sebe. C. I VPRAŠANJI IN ODGOVORI 1. VPRAŠANJE; Kdo in va katerih primerih ima pravico do., znižane oziroma "brezplačne vožnje v zvezi z zaposlitvijo v drugem kraju? ODGOVOR; Pravico do znižane vožnje pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju ima; > 1« D e 1 a v e c; a/ ki mu je'delovno razmerje prenehalo pa ga je pristojni organ za posredovanje dela pošlje za zaposlitev v drug kraj ; V-.v, • "b/ ki si s.am najde zaposlitev; takemu delavcu orgah za posredovanje dela izda vozovnico za znižano vožnjo, če mu predloži organizacija potrdilo, da bo delavca zaposlila* 2. V a j e n e c; w ... ...... a/ ki je poslan v drugo organizacijo.,, da se tem uči ali nadaljuje z učenjem poklica ceroma obrti,če mu je zagotovljen uk v kraju, krx.c-r. je poslan,, b/ ki ga po končanem uku pristojni organ za posredovanje dela pošlje za-zaposlitev v drug kraj, 3, U č o ne c oz, št ud e n t; a/ učenec nižje ali srednje strokovhe šole in b/ študent visoke šole ali fakultete, ki ga po kon>. čanem šolanju pristojni organ za posredovanje dela pošllje za zaposlitev v drug kraj. V navedenih primerih imajo te osebe pravico na znižano vožnjo, to pomeni, da to vožnjo vsakdo od njih dobi, če izpolnjuje pogoje. V posebno upravičenih primerih pa tem.osebam organ za posredovanje dela lahko izda objavo za brezplačno vožnjo, To pa ni pravica in je odvisno od organa ali jim to da ali ne in to pod pogojem, da je posebno opravičen primer;, to presojo, sam organ za posredovanje dela. .2* VPRAŠANJE: Kakšno nožno. olajšave Ina j o delavci z družino -sr zveži ž zaposlitvijo v drugem kraju? ODGOVOR; Delavci z družino imajo v zvozi z zaposlitvijo V drugem kraju še tele nožne olajšave: X„* če se člani delavčeve ožje družine selijo v kraj njegove nove zaposlitve, organ za posredovanje dela lahko dovoli znižano oziroma brezplačno vožnjo tudi ten članom, 2, če se seli delavec z družino v kraj kamor je poslan, da nastopi delo, mu lahko pristojni organ za-posredovanje dela prizna tudi del selitvenih stroškov ali vse stroške, * ■ Delno ali celotno povračilo selitvenih stroškov gre lako torej samo delavcu, ki je poslan v drug kraj, 3, VPRAŠANJE; Ali se šteje čas začasne brezposelnosti v ... delpvno dobo pod kakšnimi 'pogoji .in kaj se ne -všteva? - • ODGOVOR: Delovo«, ki mu je začasno prenehalo-- delovnem;. . razmerje se šteje čas take brezposelnosti v delovno dobo ne glede na to, ali ima za ta čas pravico do donor-, nega nadomestila po določbah tega zakona, to pa pod pogojem: - : :-T !.r.:..r : oi:,-, -- .. v..; /• - 1. če se ta čas redno zglasi pri .pristojnemu organu za posredovanje dela in ■■ m . . 2, če sprejme zaposlitev, ki -mu je ponujena. Ne šteje ; r> * r. . vr* ' ' • pa sé čas'začasne brezposelnosti v delovno dobo; a/ za letni dopust in V/ v b/ ppkojpino Določila o,, vštet ju pa ne veljajo za delavca, ki mu je. delovno razmerje prenehalo iz katerega od razlogov navedenih v čl, 9o/l ZDR to je kadar je delovno razmerje prenehalo; a/ po določbi disciplinskega organa .1 : b/ po samem zakonu :• c/ zaradi samovoljne zapustitve dela č/ po-sporazumu d/ ali. na podlagi odpovedi, ki jo da delavec ’ v. •MIH fi I ! 1 I I ,!'l * !. ill j Ml — A ». MTWrrr'i n n rJyfrft organa posre—' • dovanja dela v zvezi s pravico delavcev-ned bre^pooel.»* nostro, rok vložitve in rešitve? 4l( . i ODGOVOR: Zoper odločbo organa posredovanja dela ina delavec pravico pritožbe na Upravni organ Okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. Rok za pritožbo je 15 dni od : rojena odločbe♦ Upravni organ 010, ki je pristojen za d ... in delovna razmerja, mora izdati svojo odločbo o p: l:ožbi v 3o dneh od vložitve pritožbe« Šef splošnega sektorja M Ješe Jože ,aflS s iMEJ lB: VìMsj&JX •! • ■ • ■ :ovribr.,o ena or e» oa rrraf ttov V novembru t.l, so bili invalids^.-upokojjreb^ o& so .1 1* Rrešeren’ Anton, ro^en 19o8.^^r.bil,...zäp^^eapv-y^s^yaönioi "pri/‘št iskalkah od leta 192,4 do.. 1945» = Pl, le ta; 1945 naprej pa vse do "upokojitve je koval verige . vp oddelku verižne kovačnice. Verige^,.ki jih. j§F,onpkgv§g. §§ bile vedno dobre kvalitete, pa tudi.,koiščinskOj-|e bil Tonček med najboljšimi kovači, in je b^l-po vojnih letih večkratni' udarnik, Bil je tudi član UO in DS ter sindikalnega odbora v kovačnici» 2. Triplat Rudolf, rojen 19o8 je bil,zaposlen v splošni verigami od leta 1945 do upokojitve» Opravljal ; j© de.lo strojnega ključavničarja, orodjarja ih p trejevalca v verižnem obratu. Nazadnje je bil skupin upogibalni^i4K'-Bfrdelöväl ‘je tudi v Nt5V cu o s v o b o d i t v eša - -hleac*..-.--- - -■ - M* ' s ja v patent -bj ' . i*V .' „Ì-M inarca 1944 do 3, Rešek Janez, rojen 19o6 je v naši tovarni delal od januarja 1954'do upokojitve. Bil je drgalec verig v verigami, izdeloval, je zaboje v mizami inpnazadnje .pregledoval EVH in ostale verige v oddelku ,QTY» Tudi tov. Rešek je bil v N0Y od januar* j a 1944 do konca vojne, Ysi trije tovariši so bili invalidsko upokojeni zaradi slabega zdravja. Želimo jim, da še mnogo let v okviru svojih družin uživajo zasluženi počitek. O KORISTNIH IN POTREBNIH STVAREH D E Ž N I K I ";f; '• ’ • ■ " " Pod dežniki smo zaščiteni pred dežjem, če.je prevleka še oela in zares nepropustna.. Kaj pa storimo, če temu. ni več. talco, Če so na prevleki tu pa tam tanka ali preplezana mesta, skoz katera nam mokrota veselo kaplja na nos? Nikakor ne smemo čakati, da se ta šibka mesta na tkanini pretvorijo v luknje, kar gre, mimogrede povedano, zelo naglo. Taka mesta premažemo z galunom ali pa z mešanico onega dela parafina in petnajstih.-delov bencola. Raztopino pred uporabo korenito premešamo,'"' Eežnik razpnemo in.postavimo navpično,.Potem z mehkim čopičem.natanko nanesemo "zdravilno" tekočino na šibka mesta. Toda plazimo, v prostoru, kjer to delamo, naj. ne bo ognja, ker se hlapi mešanice.zelo vnetljivi in je nevarnost eks-. plozije velika. Če je v prevleki že luknja, ne pomaga drugo ko da z notranje strani prilepimo ngnjo krpieo enake tkanine. V ta namen najbolje.porabimo del tkaninastega toka dežnika, ki je navadno iz istega blaga kakor prevleka* Sive in razbarvane dežnike skrtačimo z mehko krtačo, ki jo •namakamo v špirit.f-^Tkanina pestane ..sicer, ipo tem postopku nekoliko temnejša, zadobi pa spet stari svilnati sijaj. Kdor želi dolgo uporabljati svoj dežnik, naj ga nikoli čisto ne razpne 'kadar ga devi j e sušit. Tkanina se namreč pri sušenju preveč napenja in se lažje trga. Dežnik"torej sušimo Id napol razpetl Nikakor ga ne sphimo in ' shranimo, dokler ni popolnoma suh. RADI BIJETE GAJ? Marsikdo ljubi to prijetno dišečo tekočino, pa ne ve, da utegne biti s pravilnim ravnanjem še boljša. Prisluhnimo •torej’, kaj vedo povedati o tem izkušeni ljubitelji čaja ! čaj hranimo zmeraj v posodah, ki so čimbolj tesno zaprte, kajti čajni lističi radi zgube svoj čudoviti aroma in prev zamejo različne tuje vonje. Na Kitajskem, v klasični deželi čaja, ga hranijo v posodah, ki se zapirajo s tremi po- ** — krovi. Kozarec s pokrovom na navoj ali pločevinasta doza,. ki se trdno zapira, pa sta ravno tako dobra. Čaj dobi močnejšo aromo? če lističe pred uporabo raztresemo na polo papirja in jih položimo za deset minut v toplo, toda ne , prevročo pečico, Ža pripravo čaja obstoja tisoče preizkušenih načinov, zato se v to ne bi spuščali. Povejmo le to, "da 'večina teh receptov prepoveduje kuhanje čaja - voda, v katero stresamo čajne lističe naj bo vrela,toda vre naj ne. Čajni made ži, izginej o,, če jih , tako j, speremo z vrelo ; vodo. .Preden damo prt, popackan s čajem, v perilo, ga držimo z . madeži nad loncem, v katerem vre vocia, ali pa ga '.s kljuki-oami prčpnemo tako, da lahko udobno zlivamo iz višine kakih' 3d cm na 'madeže: vrelo vodo, Večino madežev tako povsem 'odpravimo 1 N a j trdovratne j ših se lotimo z vodikovim .peroksidom, nato pa jih splaknemo z' vročo vodeČajne, madeže iz belih 'damastnih prtov odstranimo z alko'. JÌòm. Postopek - madeže drgnemo 3 krpo, namočeno v nekoliko segret alkohol1- moraino običajno hekajicrat. ponoviti. Č.ajne madeže, iz volnenih in svilenih tkanin splaknemo v Javelovem lugu, TO lil ONO 0 BLAGU G. : : Ali je barva tkanine pristna,' Ugotovimo tako, da pomočimo .odrezek tkanino v toplo milnico in ga- ožamemo v belo krpo# Če blago pušča barvo, ga ne smemo namakati {' - *' '* ' veht^i^-'kdmisija, ' da böstepri inventuri, vspV pfoiskali. ZAKAJ j sl OT^rßi^zJ^&ine tdiefohske. - zvè^e^òiiro^S-oelò ‘brez ZATO,ÜQ.^aako!yìpSr se'^ö; iazbil^./Kako razbi A pàdel.-j© ? to 'pa Severn. Pravijo# -da" je' bi-tjßi'f- ^m^^èdkkVfe nesreča ojziroma, da je bil neró.dpn, c p^^pìiy .ne telefoni- Ptavijo celo, da jV-'kabel / zmt^nilÀB. z m j im vied pa tudi telefon ,y:ki ga-nit Kaj / \ V tv C- -v:.; ..r"N^X '--N ■■■; / je pravfneve^, zato pa propim sami ;.prPsodite:;. \\/ S telefonom je saloli viskije. Y neki pisarni j picelo dopoldne zvonil kot pri "povzdigovanju", zakaj pa ho, ' saj je ■ šel iz časa Marij#' Terezije, takrat pa so bile maše še bolj v modi. 'J' ZAKAJ ne delajo kontrolriè ure? Zakaj sploh so? ZATO!.. Oprostite, saj ure delajo, samo kako delajo, to je vic. Kaj hočete, ure sö ure. Ene na elektriko,'M »>' KUUsnhir-fciW&A če veter dobro piha štemplja 6.lo, če'ravno-, je šele :5»4-o, če pa-je veter premočan jo gladko odpihne, če"nè verjamete sre. prepričajte, nekje ..je,, ostala samo še lupina. No in še zakaj sploh so?.,. Zato, da niste prehitro pri vratarju. ZAKAJ pridem V tovarno? gg---, ;j ... ZATQ, ' da ' svo jemu sodelaveu-ki do podrobnega .povem, kako v mesec. Veste služba, je služba, družba pa družba, zato pa moram hiteti delati. Kdo je to ne povem -jih je preveč. ZAKAJ ekonomska enota kovačnice presega plan oziroma ima tako dobre procente? ZATO, ker ima na dvorišču pogrnjeno celo plahto, da na njo vozijo s konjem, viličarja in karo procente in dobiček, dedek Mraz, božiček pa še Miklavž so pa še na pogrnjeno plahto natrosili malo smogu. Ni vrag, da jo bo konec. Potem bo pa še oni 1; io malo več. procentov dobil, ki si je plahto v kc. ..ònici sposodil. Vendar bodo zadnji na plahto prileteli prej ko , slej od strani "fabrške sodnije". ZAKAJ jev tovarni v vsakem vogalu in na vsakem stroju • ,.......,. "tj ubij anski dnevnik "? ZATO, ...ker., so nam jih oca looo kom prinesli zastonj."Mogoče ;tudi zato, ker je od gorenjskih podjetij veliko"pisalo "posebno še od Verige". Mogoče je'bila širokogrudna reklama, da se nanj naročite? Je zanimiv, saj piše večji del samo od Gorenjske! je, bilo na iz-latu, kako je vse drago,- da sodci:.vid. pokažem,, kaj sem kupila, Jako sem oble-čen-a itd. No in mislim,- da ' tudi malo moram delati, če se mi že slučajno ljubi. No in potem 15. v mesecu pa samo še izračunam koliko pride na uro plus $, plus vplivnostni fak-. tor, ki je za tako odgovorno, delo prenizek. No in tako naprej iz. dneva, v dan iz meseca I I - 26 - oi' ... . ... 4 ■-.■■■ i. .. ' ' U ' ’ . , . . : Vi.’.. ZAKAJ tovarišica še nimaš - ure? ZATO, ker čakam na ugodni trenutek, da bo odpeta, ženska gardèroba v vijakarrii. Tam se mende., o pig poceni in povrhu še samopostrežba. " ZAKAJ je v OTV tako hitro zmanjkalo nekaj vodovodnih pip, ko so jih šele dobro montirali. ZATO, ker so še nove, dandanes pa so privatno veliko gradi, povrhu se bo začela spomladi še zadružna gr;atìanjkhla ko šari-oa 'za smeti? ' ■ ' v ZATO, ker jo je nekam tovarišica pomotoma uporabljala za potovalno torbico 'za na kopališče, v tovarni- pa za malico in toaletni pribor. Bodi-praktičen,samo do moje prosim. - St - . / . Nova zabavna rubrika "Zakaj -, Zato” ima namen objektivno in humoristični odgovoriti oziroma pojasniti vsa vprašanja, ki jih bo uredništvo dobilo., Zato prosimo vse' naše bralce,, da-postavljajo zažoljena vprašanja pismeno ali osebno uredniškemu odboru. Obenem prosimo za- čimvečje' sodelovanje. S to številko smo začeli objavljati tudi spored kina Radovljica, ki ga bomo v prihodnjem letu redno'objavljali. Ravno tako smo uvedli nanovo "Osebne.vesti" v katerih imamo nimen objavljati poleg, uradnih vesti kot so upokojitve in podobno tudi razne čestitke, zahvale in drugo, ki jih borno dobili, od naših bralcev. Vse to ima namen izboljšati vsebino glasila tako da bo čimbolj zanimivo za naše bralce. Uredništvo 1» ■NAGRADNA KRI L Crka I vodoravno; 1* Imo obrtov. kovač., 5. Imo obratov, vijakarne’, §. ubiti prodsed.kongoškoga sonata, 11.nemško moško imo, 12. avtor romana Yojna in mir, 13. reka v Bosni, 15.oznaka za. avtomobile Nizozemske, 16.črko 0 in RR, 17.koča, 18«kratica za jugosl. olimpijski odbor, 19.amnostja (skrajšano), 2o. ameriško moško ime, 21.srbsko moško ime Navpično; l.vlak (srbsko), 2.kratica za Aisenhaverja, 3.kazalni zaimek, 4. naš novi obrat, 5.izrastek na glavi,-6.števnik, 7. kra*-tica za mednarodno organizac., 8.afriška reka, lo. obrat v tovarni, 11.glasbeni inštrument, 14. me•jjla (angleško), Začetni črki slov.pisatelj a. Črka V vodoravno; 1. Tovarna avtom, v Jugosl., 4.ima ga vsaka moška obleka, 6. znani časopis-zagrebški, 8. tuj e moško ime, 9.tri (ital.) lo,žensko ime, 11. glavno mesto prijateljske afriš. države, 13. obrat za.predelovanje žitaric, 14. muslimansko moško ime, 15. prebivalka angleške kolonije, 16. industrijska rastlina, 17. jugosl. odbor, 18.prva in 15 črka apccede. Navpično ; 2. prevozno sredstvo (2.sklon) 3. planinski cvet, 4. živio (dalmat.) 5. tovarna na Gorenj sl©m, 7. delavnica za usluge, 8. mesto v Avstriji,. 12. naziv velikega cirkuza, 13. tisoči del milimetra. črka 1 vodoravno; 1. kratica za tovarno avtombbilov v Rugosi. 3. samoglasnik in soglasnik, 4. tovarna koles, 6. veliko (tujka), 7. popevka na festivalu Opatija 61, 9. neurje, 13. žensko ime, 14.'mesto na Hrvatskem. n »s *9 ja j? j j k S j* j : 5 ! i i i i* 1 : : ! : io j« 1 5 : u 13 n*» ì f 15 ir '8 ji \H sU- \$ M i» io nr n Navpično ; 1. izdelek EE kovačnice, 2. Bog ljubezni pri Rimi j an ili, 5. mesto v Makedoniji, 8. angleška mera za dolžino, lo. gredo (hrvatsko), 11, glavno mesto Kube (prve tri črke), 12/ oznaka za avtomobile-Irske. Jwm Z opravilno rešitev so: Razpisane tri nagrade in sicer;, prva 5oo,- dinarjev, druga 3oq.r 'dinarjev in tawfc ja 2o« v t : ... -V.,. v v‘- -j!! ./V. - * >'■- dinarjev. Rešitve pošlite uredniškemu' odboru, v zaprti . kuverti z navedbo' 'imena. Če bo uredništvo dobilo več pr a** vilnih rešitev, bo nagrade določil žreb. Rok ža .dostavo je 31/12-1961. 1: k .V - * '' r .,. V ; ' J" - VSEBINA 1* Proizvodnja v novembru 2, Razprava in zaključki organov .upravljanj a 3, Kako je bil izvršen plan v novembru. .... 4, Nova. investioija :--.j : 5 . Nezgode -^n-. po lo van ja tt , 6. Zmanjšajmo svoje skrbi 7. Vprašanja in odgovori 8. Osebne vesti ' '.j. vr .'M': 9. 0 koristnih in*'* potrebnih stvareh. 3 ’ ; 10. Spored, kina.:Radovljica 11. ZAKAJ - ZATO. gjlxnirih. 12. Križanka - nagradna . , V..;:p Štren; 1, - 2 3v> 6 6. v 8 • ‘ 8 .