KS Rakova Jelša v letu 1993 razvojno uspešen, kaj pa v letu 1994?
Sedanja soseska oziroma KS Rakova Jelša je nastala brez načrtnega urejanja prostora naselja, predvsem po odločitvah in možnostih posameznih občanov, ki so si pričeli graditi na tem območju svoje stanovanjske biše. Zato se na vsakem koraku čuti pomanjkanje trajnih in dolgoročno kakovostnih ureditev splošnih osnov za nor-malno življenje občanov v soseski, ki jih mora imeti vsako sodobno urejeno naselje. Odpravljanje tega po-manjkanja je tudi prvi cilj razvoja našega naselja - kra-jevne skupnosti.
Sprejem urbanističnega oziroma zazidalnega načrta naše krajevne skupnosli predstavlja lemeljno smernico za načrtno delo v pnhodnjem razvoju našega naselja. S tem načrtom se je v nadaljnji razvoj vnesel nujno potrebni red. Brez takega načrta narnreč ni mogoče zagotoviti nobenih premikov v bivalnem standardu naših krajanov, ki si ga vsi želimo in potrebujemo. To je hkrati tudi izhodišie za najpomembnejše naloge in aktivnosti sveta KS Rakova Jelša. In kaj je bilo v tej smeri doseženega v letu 1993?
Največji korak je bil storjen z dograditvijo in začetkom dela nove osnovne šole Livada. Vsestranski pomen tega dogodka ni treba posebej pojasnjevati. Za delo sveta KS in urejanje zadev naših krajanov je pomembno tudi, da je Svet KS dobil v šoli svoje pisarniške prostore. S tem je KS preselila svoj sedež iz KS Trnovo na Opekarski cesti, kjer je gostovala, na svojc območje.
Naslednji velik razvojni korak predstavlja izgradnja in aktiviranje sodobnega telefonskega omrežja v naSem na-sclju. S tem omrežjem so telefonski aparati vstopili v vsa-ko hišo. Ta akcija je bila opravljena v sodelovanju s so-sednjimi šestimi KS, občino in PTT podietjem Ljubljana
Za nadaljnji razvoj naSe KS je bila pomembna tudi obravnava osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za območje našega brega Ljubljanice. Ta del namreč še ni urejen z uslreznim urbanističnim načrtom. Na njegovi podlagi naj bi se to območje razvilo v površino, namenje-no rekieaciji in razvedrilu naših krajanov in obianov iz drugih predelov Ljubljane. S tem smo dobili smernice za varovanje teh površin v navedene namene in za postopno urejanje brega Ljubljanice v programirane namene.
Povsem neuspcšen pa je bil Svet KS pri razreševanju najveijega problema naše soseske — nedograjenosli ozi-roma nenicjenosti ceknite kanalizacijske mreže v našem naselju in s tem tndi kriličnega stanja na osrednji pro-metnid naselja - Poti na Rakovo Jelšo. Največje ovire za razreftteT tega proMema izhajajo iz težav dolgorožne, tehnično kakovostne izvedbe kanalizadjske mreže ter iz veUkih strožkov za njeno dograditev. Eno in dnigo prese-ga moinosti sveta KS, zato tudi pri dosedanjih prizadeva-qiih ni bU dovoj nspefen.
V KS Rakova Jeiša je bilo v letu 1993 opravljenih še nekaj drugih nalog, ki pa ne dosegajo pomena preje navedenih razvojnih dogodkov.
Svet KS je pri obravnavi svojega dela v letu 1993 in razvojnih dosežkov v našem naselju ugotovil, da so bili vsi ti dosežki take teže in obsega, da jifa brez pomoči obiinskih organov ne bi mogli uresničiti. Sodelovanje predsednikov občine in izvršnega sveta ter posameznih članov izvršnega sveta je bilo pri prizadevanjih sveta za nadaljnii razvoj nepogrešljivo in odločilnega pomena.
Svet KS je svoj temeljni delovni program za leto 1994 usmeril predvsem v nadaljnje zmanjšanje komunalne ne-
urejenosti našega naselja. Prednostde naloge naj bi bfle Mslednie:
- kot glavni razvojni cilj si je zastavil nadaljevanje z aktivnostmi za odstranitev najtežjega prometnega in sanitarnega problema krajevne skupnosti, tj. za ureditev osrednje prometnice naselja, ki jo predstavlja cesta Pot na Rakovo Jelšo. Kakšno je stanje na tej prometnici, bomo podrobneje poročali v naslednji številki NaSe ko-mune. Glede na to, da v letu 1994 še ni pričakovati trajne oziroma dolgoročne ureditve kanalizacijskega omrežja celotnega naselja (podobno kot je bilo storjeno s telefon-skim omrežjem), bo Svet KS najprej ukrepal za odstrani-tev največjega problema osrednje prometnice - zarašče-nosti in nesnage v obeh odvodnih jarkih. Z ustrezno mehanizadjo naj bi ga očistili in naredili ponovno nor-malno pretočnega in čistega. Te naloge se bo Svet KS lotil kljub temu, da je to naloga dmgih, ki imajo na skrbi posamezne vodotoke (vodno gospodarstvo, komunalno gospodarstvo idr). Kritično stanje namreč ne dopušča odlašanja in prepirov dgava je ta naloga. Treba je nekaj storiti in zato se je svet tega ukrepa tudi lotil. Naslednji korak naj bi sledil v jeseni, ko naj bi mestno komunalno gospodarstvo, ob sodelovanju občinskih organov, uredilo ob cesti Pot na Rakovo Jelšo primarni kanalizacijski vod. Za tem pa bi se lahko uredili tudi ploiniki, javna razsvel-ljava...
-   Svet si bo prizadeval, da bo odgovorna organizadja za barjanske vodotoke očistila izliv barjanskega vodoto-ka Curnovca v Ljubljanico. Tudi tu je stanje v sanitamem pogledu izredno kritično.
-   Organe naše občine bo spodbujala za čimprejšnjo ureditev Ceste na Mesanco, ki je življenjskega pomena za normalizacijo delovanja osnovne šole Livada.
-   V letošnjem letu se bo Svet KS lotil ie posebne naloge: močneje kol doslej se bo aktiviral za dvig našc bivalne in stanovanjske kulture. Svet KS namreč meni, da brez kultumejšega ravnanja naSih krajanov okrog svojih domov in na cestah, naše soseske ne bomo polep-šali, ji dali prijelnejši videz in dosegli s tem zadovolnejše življenje v njej. Svet KS tudi meni, da bo v tem prizade-vanju našel oporo pri vzgoji mladine za večjo stopnjo zavesti o varstvu okolja tudi v osnovni šoli Livada. Svet KS namreč meni, da za razvoj našega naselja in viSjo kulturno raven življenja v njej, niso potrebna le denaraa sredstva za investicije v vse tisto, kar soseski ie manjka, pač pa je potrebna tudi zavest naših krajanov, da želi prebivati v lcpSi soseski in da zato tudi sami nekaj store.
B. A.