ES. flaiilta.
V Liaaljaa), i ittrtil, 20. marca 1913.
mL leto.
■
.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.  ••••••  K 24 —
pol leta...... .   . 12 —
Četrt let« .  6 —
na mesec   ••••••   - 2*—
v upravnUtvu prejeraan: celo leto .   ......  K 22 —
pol leta •••••••   . 11*—
četrt leta* •«••••   . 550
na mesec   ••••••   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca št 5 (v pritličju levo,) telefon 8t 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzonOl nedeljo In pramlke.
Inserati veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d,, to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna11 telefon st 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko;
celo leto ....... K 25*—
pol leta . 13*—
četrt leta   •••••• » 6*50
na mesec   •••••• . 2*30
za Nemčijo:
celo leto ... .  . K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto....... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aU znamka. Upravcistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica it 5, telefon st 85.
Nove komplikacije?
Demonstracija avstrijskega bojnega brodovja ob albanski obali?
Dunaj, 19. marca.
Vsi dosedanji poskusi rešiti najbolj pereče mednarodno vprašanje, bodočnost Skadra, so se izjalovili. Dunajska diplomacija boječ se, da bi padla po padcu trdnjave odločitev' v njen neprospeh, se zato pripravlja na energičnejšo akcijo.
Avstrijski veleposlanik v Londonu je dobil nalog še pri današnji poslaniški konferenci napeti vse sile, da pristanejo evropejski kabineti na avstrijski predlog,, ki zahteva takojšno intervencijo Evrope na Cc-linju in Belgradu zahtevajočo, da ustavijo zavezniki vse operacije pred Skadrom in na albanskem i brežju, češ, da so edino evropejske \ elesiL poklicane in upravičene odločati o usodi teh krajev.
Ali se posreči našemu veleposlaniku v Londonu to nalogo izvršiti ali ne, to je ob uri še negotovo. Iz Londona javljajo namreč, da je ruski ambasador Benckendorff zbolel na influenci in da se torej za danes napovedana reunija ne bo mogla vršiti. Ako je ta vest resnična, potem je tudi domnevanje verjetno, da zavlačuje Rusija odločilno sejo veleposlanike konference, ker se za tako solidarno intervencijo evropejskih velesil, ki bi ob enem že tudi pokazala, Kaka bo bodočnost skadrske trdnjave, nikakor ne ogreva.
Avstrija je na to eventualiieto pripravljena ter odločena izvršiti demaršo sama. Avstrijski poslanik na Cetinju (po drugi verziji tudi oni v Belgradu), ima že tozadevne instrukcije ter bo, če se ideja skupne demarše ne uresniči, v najkrajšem času sam v imenu avstrijske vlade cetinjskemu ministru naznanil, da smatra Avstrija operacije pred Skadrom za nepotrebne, ker da ne morejo prejudicirati usodi tega mesta, da pa ji!: smatra tudi za nedovoljene, Ker se vrše na teritoriju, ki je po volji Evrope nevtralno (?). Avstrija hoče baje podpreti svojo intervenciji • /. obsežno vojaško akcijo. Vojna Lskaura je dobila povelje, da odpluje v južne jadranske vode in pripravlja se demonstracija avstrijskega bojne-
ga brodovja pred severnimi albanskimi pristanišči, kjer se baš vrši izkrcanje, ozir. prevažanje srbskega vojnega materijala in vojaštva. Ta demonstracija naj bi izsilila od zaveznikov obustavljenje nadaljnih vojnih operacij proti Skadru ter tako zasigurala diplomatično odločitev v avstrijskem smislu.
Naravnost se na ta namen sklicevati je težavno, zato je treba iskati drugih, konkretnih vzrokov za intervencijo. l:n sam pogled v današnje dunajske liste nam kaže aranžma tega novega načrta naše diplomacije. Crnogorci bombardirajo samo mesto Skader, mečejo svoje granate na privatna poslopja v očividnem namenu mesto popolnoma razrušiti. Razdrli so že polovico krščanske četrti, poškodovali celo vrsto avstrijskih ali pod avstrijskim varstvom stoječih poslopij. Njihove vojne operacije se protiviio mednarodnemu pravu. Crnogorci so nasilno preiskali avstrijski Llovdov parnik »Skodra« ter mu zabranili izkrcati blago, Srbi so celo z orožjem prisilili kapitana, da je prevažal srbsko vojaštvo iz Drača v Meduo. Tako kričijo danes oficijozni listi. Njihova razburjenost je silno podobna svoječasni gonji, katero poznamo pod imenom Prochaskove afere.
Vsekakor bi bilo že vnaprej kor-statirati, dci uiti prvi, niti drugi zgoraj označenih morda resničnih dogodkov ne more biti utemeljen povod za oboroženo intervencijo.
Glede bombardiranja mesta Skadra se bo težko dognalo v koliko jo poškodovanje privatnih poslopji izvršeno namenoma ali pa le slučajno. Glede zadržanja in uporabe nevtralne avstrijske trgovske ladje pa gre, če se izkaže vest kot resnična za incident, kakor se jih dovolj zgodi v vsaki vojni, in ki se poravna s primernimi pojasnili, diplomatič-nim opravičenjem, eventualno primerno odškodnino.
Vsi ti dogodki bodo torej le pretveza za nameravano intervencijo naše diplomacije, in nobeden pameten človek ne bo presojal naše najnovejše akcije drugače, kakor tako, da pomenja zadnje sredstvo, ki naj prepreči nevarnost, da propademo še na tej zadnji žalostni skadrski točki, na katero se je umaknila naša diplomacija, braneč jo sedaj kot edi-
no trdnjavo svojega ugleda in prestiža.
Dvoje vprašanj je merodajnih za nadaijni razvoj nadaljnih dogodkov: kako sprejme Crna gora intervencijo, katera pomenja v svojem bistvii poseganje nevtralne države v vojne operacije tuje armade in kaj poreče Lvropa k tej novi aventuri, ki jo zopet aranžiramo.
Le če bo Evropa in predvsem Rusija naše stališče odobrila, potem so komplikacije izključene, kajti kot evrepejskemu mandatarju se nam pač Crna gora ne bo mogla zoper-staviti.
Korist bodo imeli Albanci, Avstrija pa novo neizmerno škodo na svojih materijalnih in moraličnili balkanskih interesih . . .
Grški krolj umorjen.
London, 18. marca.
Reuterjev  biro poroča iz Soluna: Grški kralj Juri je bil danes tu umorjen.
Ta vest je pretresla vso Evropo in vse se je izpraševalo, kaj bo sedaj. Vse je pričakovalo, da se vest de-mentira. Toda o resničnosti vesti ni mogoče več dvomiti.
Kralj Juri Grški je padel, ustreljen od zahrbtnega morilca. Morilec se je bil skril na oglu ceste Hagia Triats, par korakov od policijskega komisarjata tega okraja. Ko se je vračai kralj s sprehoda v svojo palačo, je ustrelil morilec na razdaljo dveh korakov na kralja. Ko je padel prvi strel, je hotel kraljev adjutant ustreliti s svojim revolverjem morilca. Adjuiantov revc!ver pa s? ni sprožil. Med tem sta se vrgla dva kretska orožnika na morilca in ga prijela. Adhitant se je nato obrnil proti kralju. Mislil je, da kralj ni bil za-de*. Kralj pa se je bil med tem že zgrudil pred prodajalno nekega trgovca. Trgovec se je trudil vzdigniti kralja, ki ni govoril nobene besede. Tudi ni bilo videti na hodniku nobenega sledu krvi. Vojaki so nato prenesli kralja v bolnico.
Glasom drugega poročila je polkovnik Frankudis, ko je slišal strel, skočil k atentatorju in ga prijel za roko, da ni mogel še drugič ustreliti. Začela se je ljuta borba. Končno se Se Frankudisu posrečilo vreči atentatorja na tla, kjer ga je začel daviti in bi
ga bi! zadavil, da nista prišla med tem ona dva kretska orožnika.
Kralj se je bi? med tem zgrudil na tla. Položili so ga v voz ter ga odpeljali v bolnico. Kralj je težko dihal. Krogia, ki je bila izstreljena komaj na dva koraka razdalje, je bila našla pot skozi hrbet pod lopatico v prsi. Nastopila je močna krvavitev, tako, da je bil z demanti okrašen križ ki ga je nosil kralj vedno na verižici krog vrata, ves krvav.
Krogla je bila izstreljena iz starega črnogorskega samokresa in je prebila srce, ter prišla na prsih zopet ven.
Kmalu po 4. popoldne je kraljjuri izdihni!.
Še draga verzija kroži o umoru. Cez Pariz prihaja namreč poročilo, glasom katerega slika kraljev adjutant umor sledeče:
Bližala se je noč, ko sva se vračala s kraljem s sprehoda pri »Belem stGlpu«. Vprašal sem zato kralja, ali bi ne stopila nekoliko hitreje, ker sem že delj časa opazoval, da se zbira ob poti, kjer hodi kralj, izredno mnogo občinstva, ki ga je nadlegovalo tudi s prošnjami za milodare. Zdi se mi, da sem atentatorja že večkrat videl med tem občinstvom. Ko sva se vračala s kraljem, je sedel atentator v kavarni Varieteja.Ko sva prišla mimo,je atentator skočil cokoncu in z vskiikom. »Tu imaš!« trikrat ustrelil na kralja, ki se je zgrudil v moje roke. Kmalu se je pripeljal na kraj umora avtomobil, ki je kralja odpeljal v bolnico. Še na poti pa je kralj izgubil zavest in umri predno smo dospeli v bolnico.
Umor se je izvršil, kakor poročajo naknadno, ob 5. uri 20 minut popoldne, kralj Juri je umrl ob 6. uri 30 minut.
Kralj Juri.
Dne 23. marca 1S63. je nastopil kralj Juri kot Georgios I. po odstopu bavarskega vladarja Otona svojo vlado. Rojen je bil 24. decembra leta 1854. Velesile so se bile odločile dati Grški v osebi še nedoletnega Viljema Danskega iz hiše Schlcs\vig-Hol-stein-Sonderburg-Gliicksburg, novega vladarja in velesilam se je imela Grška do najnovejšega časa, dokler razumnost sedanjega ministrskega predsednika Veniselosa ni pokazala grškemu narodu svojih naravnih sosedov, s katerimi mora živeti v prijateljstvu, zahvaliti za vse, celo za svoj obstoj.  Zgodovina vlade kralja
Jurja ni nič kaj slavna in polna malo-državnih intrig in šikan. Ves čas njegovega vladanja pa so trajale velike težkoče zaradi Krete. Takoj, ko je nastopil Viljem Danski kot kralj Juri vlado, se je izkazala Angleška kot velikodušno prijateljico ter podarila Grški prostovoljno in v obče prese-netenje. Jonske otoke, samo otoka Krf in Paxos sta bila proglašena kot nevtralna. Alladi kralj seveda ni bil kos svoji nalogi in tudi njegov posve-tovalec ni bil zelo srečen. Ministrske krize so sledile druga za drugo in Grška je bila vedno v silnih denarnih stiskah. Že leta 1366. so hoteli Grki priklopiti otok Kreto svojemu kraljestvu. Na otoku so se vršili ljuti boji. Krščanski in grški prebivalci so se zbrali v notranjosti otoka. Tudi Grška sama se je takrat pripravljala na vojno proti Turčiji. Potrebovala pa je denarja, kakih 200 milijonov frankov, spravila pa je skupaj komaj stotisoč frakov. Na Kreti je napravil do konca leta 1866. Mustafa pasa mir in tudi do vojne med Grško in Turčijo ni prišlo. Vstaja na Kreti se je ponovila leta 1867. in potem 1868. Porta je tedai popolnoma upravičeno dolžila grško vlado, da ona neti vstajo na Kreti ter je Grški zagrozila z vojno. Leta 186S. je hotela to svojo grožnjo udejstviti. Dne 1. decembra je odpoklicala porta svojega poslanika iz Aten in 6. decembra je stavila grški vladi ultimatum, na katerega je zahtevala odgovor tekom petih dni. Vendar ni prišlo do vojne, ker je Pruska predlagala razsodišče, ki se je sestalo 9. januarja 1869. v Londonu in že 17. januarja istega leta odločilo tako, da sta bila oba dela zadovoljna. Interesantno je, da ta londonska konferenca ni tako počasi delala, kakor delajo konference danes. Po rusko-turški vojni je tudi Grška nastopila proti Turčiji s svojimi zahtevami podobno kakor sedaj Romunska napram Bolgarski, »za svojo nevtralnost«, in je res debila nekaj kompenzacij v Tesaliji. Leta 18S9. je izbruhnila na Kreti zopet vstaja, končno so velesile 15. februarja 1897 Kreto vzele pod svojo zaščito. Grška pa je zahtevala, da naj Krečani sami odločijo, pri kateri državi hočejo biti. Grška se je postavila tedaj po robu ne le Turčiji, marveč tudi velesilam. Vsled tega je prišlo 18. aprila 1897 do vojne med Grško in Turčijo. Takoj začetkom vojne so se Grki v divjem begu umaknili za Lariso. Grke je vodil tudi takrat kot
LISTEK.
Fot do spoznanja?
N. E r v o s.
Bil je izmed onih ljudi, ki ljubijo mesečno noč in ki jim postane duša mehka ob šelestu večernega vetra. Ni bil sentimentalno omledne nature, ki sanja o zvezdah in o ljubici in ne vidi življenskih trpkosti okrog sebe: saj se je boril z življenjem, odkar je gledal v svet, in ta boj je vdušil v njem vso sanjavost in vse upe in visoke misli. Učitelj je bil m umetnik. In zato je ljubil mesečno noč in rad je slišal pritajen šepet večernega vetra.
Gledal sem ga pri njegovem delu. Z veliko naglico je mešal barve m jih je prenašal s palete na grobo platno. In vstajala je pred mano solnčna ravan v prečudni luči, vsa svetla in jasna in kakor z zlatimi nitmi pretkana.
-Rad sem slikal nekdaj solnčne poljane in še zdaj se mi zmoti tuin-tam roka in seže po svetlih barvah. Pa to je bilo in le spomin mi vodi čopič, da riše jasne tone, življenja-polne in v luči kipeče. A vsi spomini so muka in vsaka misel je grenka.«
Izpustil je paleto in je vzel debel
čopič in je potegnil ž njim preko platna. Izginila je luč, kakor če se pooblači, in s platna je gledalo umazano in težko, kakor meglen jesenski dan. Trpkost mi je legla na dušo in zlovoljno sem pogledal prijatelja.
»Spodi zlo misel, ki si jo rodil v srcu in ne odpri ust grenki besedi! Zakaj krivo bi ravnal, če bi mi očital.
Pospravil je barve. Stojalo je potisnil v kot. Umil si je roke in je vzel steklenico in je prinesel vina.
»Pij! Dober cviček je in žejna sva oba, mislim.«
Oh drugi steklenici mu je oživela rdečica na licih in teJaj mu je stopila duša na jezik. Tiho je govoril in pretrgano, oko uprto v daljo, kakor da bere iz nevidne knjige. Prsti so mu nervozno igrali ob polprazni čaši.
»flodno srajco sem nosil tiste dni in bos sem hodil. Pa krave sem pasel. In tedaj je hotela nesreča, da je zasledil domači župnik v meni velike talente.«
»Fant mora v mesto, študirat. Talent ima in gospod bo in vsa fara se bo postavila ž njim.«
»Pa so me gnali v šolo in so me spravili pri pobožni ženici v veliko, neprijazno sobo. Tema je bila v njej in po plesnobi je dišalo. Na pokveče-nih stolih so sedeli krog mize štiri fantje moje starosti. Tudi oni so bili namenjeni za eospode.
Hrano so mi naberačili v rodoljubnih hišah. Vsak dan sem hodil drugam. Bog ve, da sem slabo jedel tedaj in še danes nisem hvaležen rodoljubom, ki so me pasli s preslanim krompirjem in s prismojenim riče-tom. Nimam prav in grdo je to. Zakaj hvaležen je berač, če mu daš krajcar in pes je hvaležen, če mu vržeš kost. A moj želodec tedaj ni čutil hvaležnosti in zato mi je manjka še danes.
Dve leti sem stavil korake po razoram poti revnega gimnazijca. V tretjem letu pa mi je stopil na pot hudomušni aorist v vsej svoji škodoželjni izpremenljivosti. In ob njega sem se spotaknil. Ko so mi dali ob koncu leta v roko bilanco, potrjeno in podpisano, je kazala v grščini velik primankljaj. Rodoljubni dobrotniki so mi z veliko vnemo zabičevali, naj prihodnje leto ne hodim več jest k njim. In tako se je zgodilo, da sem končal pot do gospoda in da sem spravil faro ob dobro ime.
Prihodnjo jesen sem vstopil v učiteljišče. Ni me dražila ne grščina, ne latinščina in zato sem se z veliko pridnostjo vtopil v knjige. Hotel sem postati vzoren učitelj. Zakaj lep se mi je zdel stan, dasi daje malo kruha in slabega.
A nekaj je bilo, kar me je bolelo tiste dni in mi je jemalo veselje do življenja in do dela. Ljubil sem umet-
nost. Z vso srčno krvjo sem jo ljubil in z vsemi močmi in čutil sem v sebi silno moč, da vstavim kdaj delo, vsemu narodu v ponos in sebi v hvalo. A ni bilo sredstev za šole in tako sem ostal diletant. Slikal sem reklamne liste in razglednice, da sem si zaslužil za jed. Pri tem pa sem drobil svoje sile in danes vidim, da bo ostal narod brez slave in jaz brez imena. Pa bodi. Zakaj mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih —. Izpij, prijatelj!«
Postavil je čašo na mizo, da je zazvenelo. V očeh se mu je vžgal ogenj in govoril je dalje, jačje in hitreje.
»Dobil sem učiteljsko mesto v gorenjskem trgu. Nad sto otrok mi je nagajalo v šoli. A bil sem zadovoljen in sem delal, dokler ni prišlo nadme tiho in za hrbtom, kakor tat.
V trgu je živela vdova. Imela je prodajalno in lepo hčer. Hodil sen: tja kupovat sir, ki sem ga jedel vsak dan za malico. Tudi vina so mi dali tuintam, dobrega in sladkega, kakršnega ne dobiš nikjer na Gorenj-kem. Lezlo je v glavo in dekle je lezlo v srce. Nisem vedel, kako sem se zaljubil. Prišlo je in ni bilo več pomoči.
No, in začela se je tista vsakdanja reč, ki ji pravijo ljubezen: vzdihi in poljubi in objemi in zatrjevanja in prisege, vse to in več, kar je človeku
tako po volji, če je sam prizadet, v resnici pa je neskončno smešno, če vidi isto pri drugih. Rad sem imel svoje dekle in ves pisan se mi je zdel svet. In tedaj sem slikal solnčne poljane, vse vesele in z lučjo prepojene.
Za hišo moje ljubice je bil vr* in na njem je stal košat kostanj. Njegove veje so se sklanjale tako nizke k tlom, da ni bilo videti izpod njeg? ne v hišo ne na cesto. Pod tistim kostanjem sva sedela z ljubico dan z? dnem in šumenje njegovih vej nam? je pelo pesem ljubezni.
A izprevrgio se je.
Navadil sem se bil ljubice tako, da bi jo bil imel rad neprestano pri sebi. In da bi mi bila venomer pravila, da me ima rada in da bi ne delala drugega, kakor mene ljubila. In ker to ni bilo mogoče, sem postal čmeren in siten in vsak dan sem se spri z dekletom. Mučil sem jo z večno kislim obrazom. Zgodilo se je, da sva sedela po dve uri, ne da bi bil izpregovoril. Ob vsaki njeni besedi, ki mi ni bila všeč, sem bil užaljen in vzel sem klobuk in sem hotel oditi. Ljubica pa me je držala nazaj in jokala je. Zdelo se mi je tako umevno, da me kliče, da bi b*1 iznova užaljen, če bi bila to kdaj opustila. In vendar sem jo imel rad in zvest sem ji bil.
(Konec prihodnjič.)
Strm 2.
SLOVENSKI NAROD.
65 štev.
vrhovni poveljnik prestolonaslednik, zmagoviti turški vojski pa je poveljeval Edhem paša. Tedaj so zopet nastopile velesile v prilog Grški, ki je sicer izgubila Tesalijo in morala plaćati vojno odškodnino kakih sto milijonov kron, vendar pa je Rusija iz-poslovala, da je bil grški princ imenovan za gMberuatorja na Kreti. Turčiji je ostala kot edini znak njene suverenitete nad Kreto pravica, da le smela razobesiti v Kaneliji tudi svojo zastavo. Velesib pa so šle še delj, plačale so Grški vojno odškodnino, zato pa so postavile Grško, ki se je imela vedno boriti s finančnimi kala-mitetami, pod kuratelo, katere se je Grška šele v poslednjem času otresla, ko je dobila bolj trezne in razumne državnike. Leta od 1897. naprej je posvetila Grška pripravam za re-vanžo, toda njena želja po osveti za leto 1897. bi bila ostala brez dvoma nlatonična, če bi ne bila podala rok svojim sedanjim balkanskim sosedom. Kar se tiče kralja Jurja samega, je treba Še omeniti, da je bil poročen z rusko veliko kncginjo Olgo, ki mu je rodila 2. avgusta 1868 prestolonaslednika Konstantina.
Kralj Juri je bil kot človek demokratičen vladar. Strahovito so se njegovi ministri jezili, če se je vozil kakor navaden Človek v cestni železnici. Najrajši je hodil sam in vsak dan se je sprehajal po par ur. Posebno znana oseba je bil na pariških boulevardih. Obiskoval je tudi zelo rad kinematografične predstave. Vsako leto je šel v kopališče Aix les Bains, kjer se je podvrgel strogemu zdravljenju. Potem je šel za par tednov v Pariz in vsako leto tudi na Dansko. Na povratku se je mudil tudi na Dunaju in v Gradcu, pa tudi v Trstu je bil dobro znan. Posebno veselje jc imel do morja. V svojih sobah Je imel vsepolno modelov ladij in morskih kart.
Enkrat je bil v smrtni nevarnosti. Sel je v Atenah mimo neke straže, ki mu je zaklicala: stoj!- Ker kralj tega ni storil, je straža ustrelila. Kralju je šla krogla skozi rokav. Kralj sam ni bil ranjen.
Drugi dan je poklical kralj vojaka k sebi in ga prav kraljevsko obdaroval.
V svojih mladih letih se je posvetil zlasti športu. Nastopal je kot Georgios Papadopulos. Pri raznih tekmah je dobil tudi nagrade. Nekega dne policija ni hotela verjeti, da ima pred seboj kralja, in je mislila, da si lasti kraljevsko športno ime kak goljuf. Kralj je moral na policijo, da se legitimiral.
V nekem nemškem kopališču Je hotel kralj Juri s svojim psom k nekem koncertu. Ker ga niso poznali, so ga zavrnili. Kralj je bil strašno razžaljen in ga niso mogli pregovoriti, da bi se vrnil, češ, kdor razžali mojega psa, razžali mene.
V neki nemški vasi je rešil stari ženici življenje. Potegnil jo je iz vode. V zahvalo so ga kmetje povabili na dom, ga pogostili in kralj je pri kmetih ostal čez noč.
V neki grški vasi je videl utrujeno žensko, ki je nosila svoja dva otreka. Stopil je k njej. si otroka sam naložil in ju nesel kmetici na dom.
Kralj Je zbiral stare poštne znamke in drugo starino. Svojčas je obiskal papeža, kar je med grško pravoslavno duhovščino vzbudilo mnogo nevolje, ker za grškega kralja ni bilo niti verskega niti političnega razloga za tak obisk. Kot pravi vzrok tega obiska se je izkazalo, da je izvedel kralj Juri. da je bil kupil papež Pij X., ko se je peljal na kon-klave. na kolodvoru v Benetkah vozni listek v Rim in nazaj. Ker papež voznega listka za nazaj ni več rabil, m ie hotel kralj Juri pridobiti to veliko rariteto.
Atentator.
Ko so morilca aretirali, se ta ni prav nič upiral. Jasno jc, da niso ravnali z njim ravno posebno vljudno, toda morilec se ie hotel obdati z nekako tajnostjo. Na vprašanje straže je vedno le odgovarjal: -Saj imate sodnije, tam bom govoril!^ Na policijskem komisarjatu je povedal, da se piše Šlnas. Njegovi tovariši pravijo, da je živel v inozemstvu in da se je vrnil šele, ko so Grki zasedli Solun. Šinas je baje kakih 40 let star in je bil učitelj. Doma je baje iz Vola ali Seresa.
Njegovega dejanja ni presojat) kot političen zločin, za to ni bilo povoda, njegovo dejanje je delo mora-lično popolnoma propadlega človeka, tem ostudnejše, ker ni mogoče najti v vseh njegovih dosedanjih izpoved-bab niti sledu kake ideje, ki bi vsaj deloma razjasnila namen tega zločina.
Vest o umoru v Atenah.
Princa Juri in Andrej sta sporočila strašno novico z največjo previdnostjo kraljici Olgi. Ko je kraljica izvedela, kaj se je zgodilo, je padla brez zavesti princema v odprte roke. Kmalu se je sicer zopet zavedla, toda večkrat zopet onesvestila. Princa,
oba mlajša sinova kralja Jurja, sta se trudila tolažiti svojo mater.
V Atenah samih dolgo niso mogli verjeti, da bi se bil izvršil ta atentat. Včeraj zjutraj pa so naznanili streli iz topov ta dogodek in vsi zvonovi so zvonili. Vsa javna poslopja in veČina privatnih poslopij je v črnih zastavah. Vlada je odredila šestmesečno državno in celoletno dvorno žalovanje. Parlament se je sestal, da vzame na znanje smrt kralja in nastop vlade prestolonaslednika Konstantina. Vsi listi prinašajo dolge Članke, v katerih slave kralja Jurja kot spretnega in ljubljenega vladarja in označujejo umor kot narodno nesrečo.
Ko je padla trdnjava Janina, je kralj Juri izrekel še napitnico z ozi-rom na svojega sina prestolonaslednika Konstantina:
»Dal mi je najsrečnejši dan mojega življenja, ko je zavzel Solun; povišal sem ga za generala. Sedaj, ko je končal zmagoviti boj, je edina zahvala samo še krona.«
Hitro so se izpolnile te preroške besede.
Novi kralj.
Prestolonaslednik je izvedel o smrti svojega očeta od polkovnika Dusmanisa, ki mu je sporočil: »Visokost, sporočiti vam imam važno In žalostno novico.« Prestolonaslednik je vprašal, ali je dobil morda kako poročilo iz Soluna, nakar mu je polkovnik izročil brzojavko. Prestolonaslednik takoj ni razumel v prvi zmedenosti brzojavke, tako da mu Jo je moral polkovnik prebrati.Globoko potrt in s solzami v očeh je odredil nato prestolonaslednik, da sporoče strašno novico tudi princesi Mariji ter sestavil nato sam dnevno povelje na armado. Včeraj ob 10. dopoldne je odpotoval prestolonaslednik s princi v Atene.
Ministrski predsednik Veniselos je namreč brzojavil takoj, ko se je izvedelo o umoru, da naj se nemudoma vrne, da priseže kot
kralj Konstantin
na ustavo. Kralj Konstatin se bo najbrže imenoval v vrsti bizantinskih vladarjev Konstantina XII.
Izprememba   na grškem prestolu in Balkanska zveza.
V sofijskih političnih in diploma-tičnih krogih so popolnoma prepričani, da izprememba na grškem prestolu ne bo imelr; prav nobenega vpliva na obstoj Balkanske zveze. Vsi zavezniki popolnoma zaupajo novemu kralju in so prepričani, da bo deloval v istem zmislu kakor mrtvi kralj.
Tudi v notranjepolitičnem oziru ne bo imela izprememba na grškem prestolu nobene posledice. Odpor vojaških krogov proti bivšemu prestolonasledniku je odstranjen in sedanji prestolonaslednik Juri je med Grki popularen in priljubljen.
Upati je, da bo ostalo razmerje med Grško in ostalimi zavezniki tudi v naprej enako prisrčno in odkrito, kakor je bilo do sedaj.
Vojna na Balkan«.
Barbarizem pred Skadrom.
»Evropa tega ne more gledati!« Evropa bo že storila svoje!« -Evropa! Evropa!
Pojdite gledat v katerikoli nemški časopis, pa boste našli vse polno takih naslovov in vzklikov. Brzojavke, ki kličejo Evropo na pomoč, prihajajo vse z Dunaja, in te brzojavke govore pod ušesci o »tapfere Briider Serben und Montenegriner« in govore o »militarische Obhegenheiten«. Ne čudimo se tako smešni pisavi, ker izvira iz zavisti in ker slutijo ali celo vedo že nekateri krogi, da glede Skadra vendar ne bo tako, kakor bi želeli oni, ki Črnogorcem ne privoščijo solnca.
Imamo ženevsko konvencijo, prav lepa je v svojih principih, toda do sedaj je še vsaka vojna dokazala, da ni v vseh podrobnostih izvedljiva. Ce so padle črnogorske in srbske krogle sedaj tudi v mesto Skader samo in napravile tam škodo, je to popolnoma naravno in ne sme nikogar presenetiti. Vojna namreč ni nobena igrača. In spomnimo se le malo drugih slučajev. Vsem je znano, da so padale srbske in bolgarske kroglje tudi v Odrin, celi deli mesta so vsled tega zgoreli in vendar ni nobeden klical Evrope na pomoč. Pri Skadru pa je druga stvar. Tja ne sme pasti nobena kroglja in kam bi prišli, če bi bil tam eden izmed Številnih arnavt-skih postopače v v Skadru ubitr V Odrinu so Turki, — ubijte jih —, v Skadru so tudi Arnavti, — ti so sa-krosanktni, — tako govore nemški listi. Če so kroglje ubile tudi nekaj redovnic, tega pač oni zunaj mesta niso mogli vedeti. Pravijo, da je bil avstro-ogrski konzulat poškodovan. Izključeno ni, toda od kod ta vest? Ali je niso morda napravili te vesti 1 na Dunaju? Dokazati se to sedaj še
ne da. Infamno pa je, če trde nemški listi, da oblegovalci  namenoma ne
respektirajo določb ženevske konvencije, infamno tem bolj, ker so dobili tudi nemški listi s Cetinja uradno brzojavko, ki pravi, da je sklenila črnogorska vlada dovoliti konzulom in tujini podanikom, da zapuste mesto in da je ta sklep sporočila tudi Esad paši v Skader. Ta je vzel sporočilo na znanje, ni pa odgovoril ničesar.
Poieg tega pa hočejo napraviti sedaj nemški listi zopet novo afero. Dobili so namreč baje iz Kotora brzojavko, ki pravi, da so Srbi ali Črnogorci v soboto zvečer preprečili, da bi bil neki Llovdov parnik iztožil svoje blago v Sv. Ivanu Meduan-skem. Baje so grozili celo avstrijskim mornarjem s smrtjo. Vsled tega dogodka, se je baje že pričela di-plomatična akcija. Govori se, da je oddelek naše vojne mornarice že pripravljen, da da tej diplomatični akciji več poudarka. To zadnje so pač le neskromne želje, simptoma-tična pa je vsa vest za bolno razburjenost nemških listov.
V resnici se Srbi in Črnogorci še vedno pripravljajo na odločilni boj pred Skadrom. Neprenehoma prihajajo nova srbska ojačenja pred Skader, kjer je sedaj zbranih kakih 35.000 Srbov. General Bojovič je prestavil svoje glavno taborišče v Njeguše in osebno vodi priprave za nadaljne operacije. Srbske čete bodo morale predreti turške pozicije pri Brdici in bodo morale vzeti skupaj s Črnogorci tudi Mali Bardanjol, da bodo mogli z vseh strani naskočiti Taraboš. Iz raznih okoliščin se da sklepati, da je začelo Turkom, ki jih je v Skadru kakih 45.000 mož, primanjkovati municije. V zadnjem času je streljanje nekoliko popustilo. Zdi se, da nit! ohleganci niti oblegovalci nočejo brezuspešno tratiti municije. Iz bolnišnic v Podgorici se vračajo lahko ranjeni na bojišče.
Nova specijaliteta te vojne so premični okopi. Vojaki namreč izdelujejo sode in jih polne s oeskom. Pri naskoku uporabljajo potem te sode kot premične šanse.
V Skadru samem vlada že lakota in zlasti med tujci vlada prav obupno razpoloženje.
Nasproti tem vestem pa zatrjuje »Albanska korespondenca«, da je mesto dobro preskrbljeno z vsem potrebnim in da prinašajo prebivalci iz okolice, zlasti iz doline reke Drina, živila v mesto. Samo kuriva in petroleja primanjkuje, tako da so posekali v Skadru že vse drevie.
0 Skadru in njegovi usodi.
(Razgovor   :>Srbobr.-   dopisnika s črnogorskim državnikom.)
— Kakšno je sedaj diplomatsko stanje skadrskega vprašanja?« je vprašal dopisnik uglednega in točno informiranega črnogorskega državnika.
— >• Vprašanje Skadra — je odgovoril državnik — »ni še do danes diplomatično rešeno. Toda mi računamo tudi s to možnostjo, da se velesile sporazume v toliko, da naj Skader pripade Albaniji.«
— »To bi pomenilo toliko, kakor da Črna gora ne dobi Skadra?!«
— »Nikakor! Velike sile so se tudi pred vojno zedinile na stališče, da mora na Balkanu, naj je izid vojne takšen ali drugačen, ostati status quo v teritorijalnem oziru (vse pri starem).
O tem svojem stališču so celo obvestile vlade balkanskih držav. A danes nihče več ne misli na status quo!«
— »Ali kralj Nikola ne more preprečiti, da bi se Rusija uklonila zahtevi trozveze v skadrskem vprašanju?«
— -Preprečiti! To je zelo obsežen izraz. Sicer pa vam lahko dam zagotovilo, da se bo Rusija samo pogojno uklonila zahtevi trozveze, to je samo za slučaj, da Črna gora ne osvoji Skadra. Ta slučaj pa je izključen. Saj vidite sami, da Skader že iz j j še! <
— »V tem slučaju bodo potem nastale velike komplikacije v Evropi?«
— »Prosim vas, prav nobene! Naš gospodar (kralj Nikola) bo ostal v Skadru, ki bo na to priklopljen Črni gori. To bo trojnemu sporazumu (Rusiji, Franciji in Angliji) docela po volji. Lahko vam povem, da proti temu tudi ne bo ugovarjala Italija.
Tisti, ki s tem ne bodo zadovoljni, si bodo premislili, da bi poslali pod Skadar svojo vojsko, ki bi naj pregnala iz tega mesta našega gospodarja.
Prepričani smo, da se bodo le-ti zadovoljili s formalnim protestom. Vem, da me boste takoj vprašali: Kaj pa z ureditvijo avstrijske meje? Ali bomo morda za Skader privolili
v to ureditev, da damo z njo neke vrste kompenzacijo?
Na to vprašanje bi vam odgovoril, da je kraljeva brzojavka francoskemu listu »Temps« o Lovčenu najboljši dokaz, da o kakšnem odstopu Lovčena niti govora ne more biti!«
— »Po vašem mnenju je torej položaj dokaj ugoden?«
— »To se v taki krizi ne more nikoli vedeti! Lahko se pripete nepričakovani dogodki, ki lahko dado ioku krize docela drugo smer. Ali to napišite, da Skadra mi v nobenem slučaju in za nobeno ceno ne pustimo!«
— »Kaj misiite o uniji med Srbijo in Črno goro?«
— »O tem govoriti, bi bilo še prezgodaj. Do sedaj se še niso vodita nobena oficijalna pogajanja o uniji (združitvi), ker ni bilo za to niti časa. Do unije pa bo vsekakor prišlo ker tudi sam kralj Nikola misli na to! Da bi pa bila tako ozka in tesna, kakor se je pisalo v časopisih, o tem pa dvomim.
Najpreje se mora videti, kakšne bodo zveze po vojni med balkanskimi državami.
Ideja unije med Srbijo in Črno goro se pač v bodoče ne bo dala preprečiti.
Sicer pa bi tudi na Dunaju lahko vedeli, da bo javno mnenje v Črni gori zahtevalo krepkejši naslon na Srbijo in ožje zveze ž njo, zlasti v slučaju, ako v vprašanju Skadra doživi razočaranje.«
Ministrstvo Briandoua podalo demisijo.
Francosko ministrstvo je podalo v torek demisijo zaradi poraza, ki ga je doživelo pri glasovanju o predlogi volilne reforme. Z največjo napetostjo je čakala vsa javnost rezultata torkove seje francoskega senata, v kateri se je odločevalo o usodi predloge volilne refome, ki jo je poslanska zbornica že sprejela in od katere je bila odvisna tudi usoda Briandove vlade, ki je princip volilne reforme sprejela v svoj program.
Že pri volitvi predsednika republike pred dvema mesecema je igralo vprašanje volilne reforme veliko vlogo v razmerju med obema skupinama republikanske levice, ki sta zavzemali različno stališče napram proporcionalnemu zastopstvu. Ra-dikalci in radikalni socijalisti so nasprotovali tej volilni reformi ter branili princip večine, ker so iz rezultata zadnjih volitev sklepali, da bi pri volitvah po proporcionalnem ziste-mu zmagali predvsem zmerni republikanci in socijalni demokrati.
Briand je nastopal s programom najširjega republikanskega sporazuma. Toda ravno vsled vprašanja proporcionalne volilne reforme so radikalne skupine precej rezervirano nastopale proti njemu in pesimisti so že spočetka prorokovali, da se Briandu ne bo posrečilo prepluti to nevarno skalovje.
Situacija je postala tedaj resna, ko je komisija senata za volilno reformo nastopila proti predlogi, kakor jo je sprejela poslanska zbornica. Briand je še vedno upal, da dobi večino v senatu. Toda v torkovi seji senata je Peytral predlagal, naj se v zakon sprejme dodatek: »Po majo-ritetnem principu ne more biti izvoljen nihče, ki je dobil manj glasov, uego njegov nasprotnik. Ta dodatek popolnoma onemogočuje proporcionalni zistem in to je bilo za Brianda v torkovi seji obenem tudi vprašanje zaupanja. Pevtralov predlog je bil sprejet s 161 proti 128 glasovom. Glavni provzročitelj tega poraza je bil uedvomno Clemenceau, ki se je s tem maščeval nad Poincarejem.
Štajersko.
Iz južnoželeznične službe. Prestavljeni so: pristav Fr. Ulčnik s Ptuja v Krivo vrbo na Koroškem; asistent Friderik Oberstein iz Celja v Ptuj; ^prov. asist. Rudolf P 1 i-b e r š e k iz St. Jurja na Pragersko; asistent Adalbert G1 e i n d e k iz Maribora - koroški kolodvor v Matzleinsdorf.
Štajerske deželni odbor za deželne uradnike in učitelje. Graški listi priobčujejo sledeče poročilo: Štajerski deželni odbor je sklenil v seji dne 17. marca, misliti na razdelitev dra-ginjskih doklad deželnim uradnikom in učiteljem na ljudskih ter meščanskih šolah, kakor hitro bo sprejet mali finančni načrt in se bo izboljšalo finančno stanje dežele. To bi storil deželni odbor iz lastnega polnomočja, ako bi se ne mogel opirati na sklepe deželnega odbora. Deželnemu knjigovodstvu se je naročilo izdelati načrt za časoven avanzma pri deželnih uradnikih, in sicer sporedno z do-
ločbami nove službene pragmatike pri državnih uradnikih. — Sklep deželnega odbora tvori sicer le polovičarsko delo, nekaj bo pa le zaleglo, ako bo iz »mišljenja na razdelitev draginjskih doklad« postala tudi resnica. Bralci ^Slovenskega Naroda«-se bodo spominjali, da smo se za to odredbo potegovali prav toplo tudi mi.
Trbovlje. Opozarjamo slavno občinstvo v Trbovljah, Hrastniku, Dolu, Zagorju, Zidanem mostu, Celju in okolici na veliko planinsko veselico, katera se vrši dne 6. aprila v vseh prostorih gosp. Fore v Trbovlah. Na sporedu je med drugim izvirna slovenska opereta »V Kocbekovi koči«, katera se je že z velikim uspehom pela v Celju. Brhke planinke v narodnih nošah bodo skrbele za telesno in duševno hrano. Plesaželjnim bode vsestransko prskrblieno. Rdeči križ že stavi »špitav« za turiste. Samari-tansko delo bodo opravljale naše vrle Trboveljčanke s prevezavanjem srčnih ran. Odbor trboveljske podružnice S. P. D. je pridno na delu in se trudi, da vsakemu gostu in turistu ustreže.
Turisti in prijatelji naravnih krasot, ta dan vas v Trbovlje popelje naj pot, kjer se dobro boste imeli, vmes še kako planinsko zapeli; mladina se bode pridno vrtela, sploh bode vsa družba iz srca vesela; obleka narodna ali turistovska!
— Planinski pozdrav in veselo svidenje. — Odbor.
Ormož. Tukajšnja ženska podružnica sv. Cirila in Metoaa je imela v nedeljo, dne 16. marca svoj letni občni zbor. Izvolilo se je naslednje načelstvo: Soglasno je bila zopet izvoljena za predsednico ga. Pavla dr. Omulečeva; za podpredsednico ga. Ana Rosinova. Ker je tajnica gdč. Helena Zemliieeva na lastno željo odložila tajništvo, se je za tajnico izvolila gdč. Micika Preskerjeva: z& n ie namestnico gdč. Iva Gomzijeva: za blagajničarko ga. Franja Pernato-va; za nje namestnico ga. Helena Zemljičeva. Kot delegatinji za glavno skupščino sta izvoljeni gdč. Pavla Pcrnatova in Iva Gomzijeva. Delovanje lanskega odbora je bilo povsem priznanja vredno. Prepričani smo, da novi odbor ne bo zaostajal za lanskim.
Klerikalci in ljudsko štetje leta 1910. Med nemškonacijonalno »Mar-burger Zeitung in slovensko-kleri-kalno > Stražo« se je razvila neka polemika zaradi ljudskega štetja leta 1910. »Marburger Zeitung« pravi, da ie resultat ljudskega štetja l. 1910. za spodnieštaiersko nemštve tako ugoden, da se mu ni bati za napredovanje tudi v bodoče, »Straža« pa odgovarja, da je to ljudsko štetje pravi falzifikat resničnega stanja, sad nemškega nasilja in nepoštenosti. Pritrjujemo. Ali svoječasno smo slovenske državne poslance s Spodnjega Šta-skega zaman pozivali, naj bi se potrudili po vzgledu svojih primorskih kolegov za revizijo ljudskega štetja v Celju. Mariboru. Ptuju, Ormožu, Slovenjgradcu itd. Navajali smo slučaje nasilja in nepoštenosti, ki bi morali naše državne poslance vzpodbujati h kaki odločni akciji; zaman, bilo je vse bob v steno! Mi ne moremo ničesar več storiti, ker nimamo moči za to, klerikalni državni poslanci pa se borijo proti nemškim krivicam kvečjemu po časopisju, na pristojnem mestu pa podpirajo vlado, ki vse te nemško - nacionalne svinjarije na Spodnjem Štajerskem mirno pripušča. »Straži« gre tudi priznanje za to, da je sedaj vendar našla krivca za nazadovanje Slovencev pri ljudskem štetju I. 1910 po spodnje-štajerskih trgih in mestih; pred 14. dnevi je trdila, da je istega krivo slovensko razumništvo. Kadarkoli ubere .^Straža« kako bolj narodno struno, tolče samo sebe in svoje poslance po zobeh.
Zvišanje duhovniških plač. Mariborsko duhovniško časopisje je hudo užaljeno, da se upiramo projektiranemu zvišanju duhovniških plač. Pravi, da je to le umazanost in sovraštvo. Nimamo pa še vedno odgovora na naše razloge za odpor proti duhovniškim plačam. Mi pravimo, da samski duhovniki s svojimi plačami še vedno lažje izhajajo, kot drugi stanovi, ker imajo vendar lepe dohodke iz posestev in štolnine. K temu je njihov poklic nekaj tako svetega in idealnega, da bi moralo odpasti vsako kopr-nenje po udobnem življenju in po nabiranju posvetnega blaga. Zemlja je dolina solz in revščine; one, ki tu trpe in dajejo s svojim trpljenjem m pomanjkanjem lep vzgled drugim, čaka toliko večje veselje na onem svetu. Mi pregrešni liberalci se nc moremo povspeti do tolike vzvišenosti mišljenja in zahtevamo zato, naj dobe iz javnih sredstev najpre: vsi drugi potrebnejši pomoč za življenje, potem šele se naj kaj podari našim idealnim služabnikom božjim, za katere je že itak bogato skrbljeno. Če je to naše naziranje umazano, pa nas naj osramoti duhovniško časopisje z
65 štev
SLOVENSKI NAROO.
Stran 3.
izjavo, da bodo duhovniki odslej naprej res živeli po navedenih načelih in bodo smatrali oltar in leeo za edi-m> torišče svojega delovanja in mišljenja; da bodo opustili vsako misel na dobro založeno klet in kamrico in živeli tako kakor lilije na polju in ptice pod nebom; da bodo končno ustavili vse napade na nas po časopisju in prižnicah in nas bodo goreč-ncjše ljubili kot svoje privržence in 'clitične priganjače. Kakor ie videti, ^ostaja debata o zvišanju kongrue prav zanimiva. Zato še prosimo nadaljevanju.
Iz Slov. Bistrice. Pri nedeljskih volitvah v okrajno bolniško blagajno o ostali Slovenci v delodajalski sku-nini pri skrajni agitaciji in najhujšem terorizmu in strahovanju Stigerjeve Tarde s petimi glasovi   v manjšini. >lovenski kandidati   so   dobili   lM, lemčurski kandidati pa 24 glasov. V felojemalski skupini je razlika sicer 'Kilo večja, venuar pa so se tudi v ej skupini Slovenci častno postavili. Semčurji so prignali vse do zadnie-;a. GrajŠčinski hlapci so prikorakali orporativno pod nadzorstvom goz-larja na volišče. Gozdar jih je gnal < urni. kakor žene pastir vole h ko-i111.   Četudi Slovenci niso zmagali, astno postavili so se na vsak način; saj Nemci sami priznajo, da jim je Tda predla. Opomniti je treba, da so e Slovenci letos prvič udeležili vo-itcv \* okrajno bolniško blagajno, ki e jc ustanovila jc leta 1SS9.   Z vso Mihvalo moramo omeniti  gg. Grila, :eja in Stupana, ki so se to pot ali ko: zelo vrli možje in spret-itorji. Nemčurji so bili popar-■; m so vzeli v volilnem lokalu re-■ulTa! / neko nenavadno pobitostjo 'nanje. Povemo jim, da smo vče-sr.no    sešteli    svoje somi-pr ista se.     — Po pa     jim zadamo Med Slovenci vlada s«, ni ■ nad   lepim števi-ki so jih pri najhujšem
!T: m'are
Iz Slov. Bistrice. Dne 31. marca
vršijo občinske   volitve na k; pri Crešnjevcu.   Vrhloka je , štajercijansko gnez-
^ovenjchistriškem okraju, kjer i: i   po.-»k   občinskega tajnika "e^uik iz   Crcšnjevca. Slo-■ \ rej obe.ni   nimajo   niti naj-iŠL.'a "mania na zmago.
Koroško.
!z južnoželezniške s-iučibe. Pre-
i so:   Franc U 1 č n i k . asi-Ptuju   kot postajenačelnik v .i Vrbo,   .Josip Kol man. asi-VVurgla   v Spodnji Dravo-Voh. S e h i n d l a u e r . posta-, ... ,:    iz Krive Vrbe v Vrbo ob • ' o. ni.
IVI med   poletjem   in zimo. V
. i •■ v ie pojavil   včeraj čuden Popoidn«   se   je nenadoma i i, tako. da so morali prižgati \i: -»ikrat je začelo strašno sne-. \*. J snežni:rn zametom pa je za-:n rre-kati in grmeti   kot poleti in na f.< ■ je nehalo snežiti. 1    mo ravnateljstvo za Koro-..r Je^ar ie odobril sklep koroške-Inega zbora giede najetja po-cn.eoo K, katero posojilo naja-:esto Celovec v svrho zgradbe ^o;va /.a novo   poštno ravnatelj-
^iro\ 1 socijalni demokrati. Dne
i. p;, ie prišel   v Beljak krojaški .r.ik Stcian Ortner. Že 14. zve-.!     ga napadli trije neznani delavna   cesti   in ga pretepli, grozeči i.   Ju stavkolomi   ne   bodo imeli in. Ortner je zadevo ovadil, poli-i.'] ie uvedla strogo preiskavo.
Ponarejene krone krožijo zopet > Beljaku.   Krone so   jako dobro ireiene in imajo letnico 1894.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. Iz Dunaja >čajo, da bodo nove  volitve za < riski deželni zbor   začetkom julija.
Odhod avstrijske vojne morna-icc i/ Pulja proti jugu.   Včeraj do-■•:>■ sta odpluli iz Pulja — to poro-i jo češki listi — dve diviziji avstrij-voine   mornarice v smeri proti Kotorju. Prva divizija obstoja iz boj-•nh ladij AVien«, »Nadvojvoda Franc rdinand   in   Radecki«. Poveljuje kontreadmiral Maksimilijan Njego-Druga divizija pa   obstoja iz ližarke »St. Georg« in   malih kri-zark »Spaun« in »Panther«. Pove-juje ji kontreadmiral Pavel Fiedler.
nem z obema divizijama je od-;»lulo več torpedovk in torpednih ru-!cev. Mala križarka »Aspern« jim sledi zvečer. Oficijelno se poroča o tem dogodku, da se je odpeljala vojna mornarica na jug na izredne mornariške vaje.
Kriza v zadrugi čevljarskih mojstrov v Trstu. —  Slovenci, zahte-
vajte svoje pravice! V nedeljo se ie i vršil občni zbor zadruge Čevljarskih mojstrov v Trstu. Zborovanja se je udelejilo okrog 90 mojstrov, med temi skoro polovica Slovencev. Povodom razprave o mezdah je zahteval Slovenec Alozij Božič, da naj se razloži zadeva tudi v slovenskem jeziku, ker več slovenskih zadružnikov ne razume laškega jezika. Predsednik Parentin pa je Božiča, začuvši slovensko govorico, sirovo zavrnil, češ, da ne pusti na zborovanju govoriti v jeziku, ki je v zadrugi nepoznan. Božič ie nehal govoriti in vsi slovenski zadružniki so zapustili dvorano. Slovenski čevljarji skličejo poseben sestanek, da protestirajo proti žaljivemu zapostavljanju slovenskega jezika v zadrugi, v kateri je skoro polovico zadružnikov Slovencev.
Politična komedija v cerkvi. Iz
Trsta: zte kake tri tedne sem pridi-guje ob gotovih dneh, specijalno pa ob nedeljah popoldne v cerkvi sv.An-tona novega neki ljubljanski jezuit imenom Pristov — »postne pridige«. — V Trstu se sicer sliši in vidi marsikaj, ali kaj takega, kar uganja ta fanatični »pater,, v gori omenjeni cerkvi, pa tu še nismo slišali. Ne iz-pregovori tekom cele — po dve uri dolge — pridige deset nabožnih be-sed. Zato pa tem bolj hujska in rohni proti vsemu, kar je v Trstu narodno-slovenskega. S posebno vnemo se je spravil nad klerikalcem neljubo časopisje. Prvotno je zabavljal imenoma čez »Slov. Narod«, a sedaj, posebno še zadnjo nedeljo, je predmet njegovim cerkvenim govorom« edi-nolc umazana- »Edinosti politično vodstvo, Sokol in sploh vse, kar je zavedno slovenskega. Vse, kar vidi okoli sebe. mu je umazano, nazadnjaško in brezversko. I.l »božji namestnik-, katerega je žaiibog rodila slovenska mati, zaklinja raz lečo slo-ske volilce, naj ob sedanjih dežei-nozborski volitvah ne dajo svojega glasu — ako so tudi Slovenci — brez-verskhn kandidatom. No, smo sicer \ eč kot gotovi, da peklensko to izdajalsko delo ljubljanskega jezuita ne bo imelo nobenega vpliva na slovenske volilce, ker ti vedo predobro, kaj je prav in kaj jim veli njih narodna dolžnost, ali pri vsem tem moramo konstatirati, da je v tem trenotku, ko stoje tržaški Slovenci pred hudim in velepomembnim volilnim bojem z ljutim narodnim nasprotnikom, tako početje naravnost izdajalsko. »Sveti m ž pa končno — ko je že vse okoli sebe opsova! — vendarle in pozabil nase, to je na svojo bisago. »Ne plačujte maš ščavom! Ne hodite k blagoslovu k nevernikom! Plačujte meni maše in katoliški cerkvi! To je bil zmisel izvajani. »Ščavone« je namreč mislil naše pravoslavne brate — Sr-.. katere ie s prižnice na tak način žalil. Že v cerkvi se je ljudstvo temu početju neprenehoma smejalo in se nad njim zgražalo, a zunaj cerkve se je potem vse na glas škandaloziralo nad takim postopanjem.
Železniška nesreča pri Hudi .lužini. V torek popoldne je skočil pri postaji Muda Južina s tira osebni vlak, ki je prišel iz Boh. Bistrice. S tira so skočili vsi vozovi razun zadnjih dveh. Nesrečo je povzročila velika skala, ki je padla na tir. Podrobnosti o nesreči še niso znane.
Bosanski izseljenci. Včeraj so odpeljali zopet 450 turških izseljencev na avstrijske stroške iz Trsta nazaj v Bosno.
Canadlan Pacific in Austro-Americana. Londonska konferenca glede dosege sporazuma med sever-noatlantskimi poolom in Canadian Pacific ni dosegla uspeha. Poskus poravnati diference se bode nadaljeval na konferenci, ki se bode vršila morda še ta teden na Dunaju med Austro - Americano in Canadian Pači lic.
Tržaška porota. — Zavratni umor. — Rop; poskusen atentat obtoženca na glavno pričo v porotni
dvorani. V torek se je pričela obravnava proti Ermenegildu Marcusu, ker je zavratno iz maščevanja zaklal svojega tovariša Viktorja Jamnika v Trstu na zemljišču Bo?quet v bližini ulice Molino. Po preeilani obtožnici je kon-statiral zastopnik obtoženca, da obstoja med izvedeniškima mnenjema psihijatrov dr. Vragnizane in dr. Tvdiasa nasprotstvo. Prvi smatra obtoženca za degeneriranca. drugi za perverznika. De generiranci niso odgovorni za svoje čine, perverzniki pa so za svoje čine odgovorni. Obravnava je bila vsled tega preložena, da izreče o obtoženčevem duševnem stanju svoje mnenje medicinska fakulteta. — Nato se je vršila obravnava proti 281etnemu dninarju Hetorju Giraldiju in Antonu Negodiju zaradi hudodelstva ropa in težke telesne poškodbe. Ko je bila po prebrani obtožnici in po izpraševanju obtožencev zaslišana glavna priča Klementina Brelihova je postal obtoženec Giraldi silno nemiren. Naenkrat pa je skočil s klopi na pričo, jo zagrabil z obema rokama za vrat in jo začel daviti.  Malo je manjkalo, da ni žena
postala žrtev roparja v sodni dvorani vpričo sodnega dvora, porotnikov in velikoštevilnega občinstva. Šest stražnikov je moralo priti, da so ženo oprostili, in uklenili in odvedli Giral-dija v zapor. Obravnavo so morali prekiniti.
Ogri in HrvatJ. Med ogrskimi in hrvaškimi delavci vlada silno napeto razmerje. Vedno bolj se množe pretepi med njimi, posebno pa na Reki in v okolici Reke. Ogrski delavci pohajajo vedno v večjem številu skupaj razne predmestne in okoliške gostilne in povsod nesramno izzivajo hrvaške delavce. Tako je prišlo včeraj v neke okoliško gostilno 12 ogrskih delavcev, ki so takoj napadli 6 Hrvatov. Na prigovarjanje gostilničarke so se Hrvati mirno umaknili in zapustili gostilno. Toda vsiljivi Ogri so jim sledili, trčili so skupaj in končni efekt pretepa je bil, da je obležal en Oger smrtno ranjen.   Policija je aretirala 4 Hrvate.
evne vesti.
+ Prepovedan slovenski vseso-kolski zlet. Ogorčenje, ki ga je pro-vzročila prepoved slovenskega vse-sokolskega zleta je tako, da se ne da popisati in kar deževalo bi tožba, če bi na Bleivveisovi cesti vedeli, s kakimi besedami izražajo ljudje svoje mnenje. Tako splošna je nevolja, da se je celo »Slovenec < oglasil proti tej prepovedi in jo obsodil. Kar se tiče denarne škode, ki jo je vlada s to prepovedjo storila ljubljanskim obrtnikom, se da spoznati iz tega, da je bilo zanimanje za ta zlet tako velikansko, kakor še nikdar in je bilo zlasti s Češkega pričakovati ogromno udeležbo. Sto in stotisoče denarja bi bilo prišlo in ostalo v Ljubljani in tujski promet bi se bil vsled tega zleta gotovo velikansko povzdignil. Pa kaj to briga vlado! Tej je za občno korist toliko, kakor za lanski sneg in ji je glavna skrb zatiranje in preganjanje Slovanov.
+ Nemške neumnosti o slovenskem jeziku. Nemci kaj radi pripovedujejo, da slovenski jezik ali ni zadostno razvit za znanstvene naloge, ali pa da je sploh umetno narejen. V tej Čvekanji leži metoda. Tisti nemški birokratie, ki imajo v državi vso moč v rokah, se namreč s tem izgovorom ustavljajo vsaki slovenski kulturni potrebi in zahtevi; in da ostanejo pri tem naziranju, zato nemško časopisje pri vsaki priliki te bu-dalosti pogreva. Tudi zdaj, ko je društvo slovenskih inženirjev imelo svoj občni zbor in razpravljalo o tehnični terminologiji, beremo v gotovih nemških listih neumne opazke o slovenskem jeziku. Ne hodi nam na misel, da bi s temi listi polemizirali. Vsak jezik na svetu mora za nove pojme ustvariti nove izraze. Dokler narod kake stvari ne pozna, tudi izrazov zanj nima in dokler bo človeški um ustvarjal nove pojme in nove stvari, bodo nastajale tudi nove besede zanje. Slovenci nismo imeli tehničnih izrazov, dokler ni bila potreba zanje, kakor jih niso imeli Nemci. Razloček med nami in Nemci je pa ta, da se pri nas stvarjajo novi izrazi po duhu jezika in naroda, Nemci pa so svoje izraze pouzmali pri vseh kulturnejših narodih. Nemški jezik je kakor sračje gnezdo: vsaka tretja beseda je latinska, francoska ali angleška. Šele pred nekaj desetletji so Nemci začeli čistiti svoj jezik, in te tuje besede nadomeščati z nemškimi, in sicer vseskozi s takimi, ki so umetno narejene. Značilno pa je, da se tc pri stne nemške besede kar ne morejo udomačiti in da rabi narod še vedno latinske in francoske spačenke. Naj torej Nemci Ie pred svojim pragom pometajo. Stoletja že imajo svoje šole, pa so še danes glede čistosti in bogastva jezika daleč za Slovani. V ostalem pa tp slaboumno bevskanje nemškega časopisja ne bo prav nič zadrževalo razvoja našega jezika in naše kulture, ker je popolnoma vse eno, kako mnenje imajo Nemci o nas. Le to še omenimo, da Nemci v tisti sapi, ko zabavljajo na naš jezik, svojim lastnim rojakom toplo priporočajo, naj se tega našega jezika pridno uče, da ne bodo v življenjskem boju podlegli.
+ Našim klerikalcem v album.
»Vrhbosna«, glasilo sarajevskega nadškofijskega ordinarijata, piše med drugim: »So ljudje, ki vedno poudarjajo svoja načela, a ne vedo, da je prvo načelo krščanskega moralnega nauka načelo, v katerem živi katoliška cerkev, vsestranska ljubezen, vseobča ljubezen . . . Moramo paziti na to, da pišemo v miroljubnem tonu tudi o neprijatelfih katoliških načel in če so tudi ti neprijatelji še tako brezobzirni . . .« Ta izvajanja bi si naj zapisali za ušesa zlasti naši klerikalci, ki so že zdavna pozabili, da je najvišji nauk krščanske vere ljubezen — tudi nasproti sovražnikom. Smelo namreč lahko trdimo, da nihče ne greši toliko proti temeljnemu nauku Kristusove vere, kakor naši patentirani katoliki!
+ V spomin župniku Karlu Le-nasiju je priobčil dr. Jan. Krek v »Slovencu« feljton, v katerem se zaganja v »liberalne botegarje« po Notranjskem in kuje v zvezde pokojnega Lenasija in njegovo »gospodarsko delovanje«. V tem Krekovem feljtonu je precej takega, kar se mora smatrati za izzivanje in kar bi lahko najbolje ilustrirali z navedbo nekate-i ih dejstev. Pa se raje držimo načela »de mortuis .. .« in se zadovoljimo z izjavo: Karel Lenasi je bil precej drugačen, kakor ga popisuje dr. Krek in le želimo, da bi tega ne občutili tisti, ki so hodili za njim čez drn in strn.
+ Iz ljudskošolske službe. Namesto obolelega učitelja Fr. T r o -š t a je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Hrušici v ljubljanski okolici Marija R u p a r j e v a. Namesto obolele učiteljice Just.S c h w i n-gerjeve je imenovana za suplentinjo v Dolenji vasi Marija Ruso-v a. Za suplentinjo na prvi mestni slovenski deški ljudski šoli v Ljubljani je imenovana Marija P r e t-n e r j e v a.
— Petdesetletnica. Včeraj je slavil v popolni telesni in duševni čilo-sti SOletnico svojega obrtniškega delovanja tukajšnji hišni posestnik in kleparski mojster gosp. Alojzij L e n-č e k. S poštenostjo in marljivim delom si je pridobil ugledno socijalno stališče. Bil je dlje časa občinski odbornik in je kot tak vestno in požrtvovalno deloval za interese mestne občine. V političnem in narodnem oziru je jubilant zaveden Slovenec in od nekdaj zvest pristaš narodno - napredne stranke. Na mnoga še leta!
— Brivnice bodo na velikonočno nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni ponedeljek pa celi dan zaprte. Brivci prosijo, naj bi se ljudje v teh dneh ne strigli.
Spodnješišenskemu zdravstvenemu svetu v nujen preudarek je naslov notici, ki jo je prinesel »Slovenski Narod« dne 15. marca 1913. Da se pa vsebina te notice ne bo razumela napačno in sicer tako, kot da bi bil sedanji občinski odbor tozadevno kriv, da vodovoda še ni prevzel v svojo oskrbo, je potreba pripomniti, da je krivdo v tej zadevi pripisovati deželnemu odboru, ki klerikalni Vodovodni zadrugi v Spodnji Šiški daje potuho. Sedanji občinski odbor se je z vso energijo zavzel za to, da mu mora Vodovodna zadruga izročiti vodovod. Tozadevno je občina nastopila proti Vodovodni zadrugi s tožbo, a je bila ta tožba vsled izjave deželnega odbora, ki ne pusti spod-nješišenski občini prevzeti vodovoda, — zavrnjena. Občinski odbor je tozadevno pač vse storil, kar je bilo v njegovi moči, da bi prebivalstvo Spodnje Šiške prišlo po primernih cenah do zdrave in čiste pitne vode. Občina spodnješišenska pa ni ono korito, kjer bi zamogli »vodovodarji« na rovaš davkoplačevalcev zahtevati težke tisočake in še te, ne da bi jim bilo potreba polagati računov. V «Zarji: z dne IS. marca 1913 je napad na občinski odbor, ki je v naprednih rokah, zgrešen. »Zarji« svetujemo, — vsaj dobro ve, kje tiči vzrok, da vladajo v Vodovodni zadrugi taki nedostatki, — da sc obrne na merodajno mesto in tam protestira. Dokler bode oa deželni odbor stal iz strankarskih ozirov na strani Vodovodne zadruge, pa ni mogoča odpomoč in bo le krivda deželnega odbora, če se v Spodnji Šiški razširi epidemija.
Nemška »Sangerrunde« v Šiški v nevarnosti. Nemška »Sangerrun-de« v Spodnji Šiški, ki s svojim petjem preganja miši iz gostiln, je doživela veliko izgubo. Njeno izborno moč strojevodjo G. so v Novem mestu aretirali, ker si je hotel baje na nedopusten način pridobiti dobro pečenko za Veliko noč. Čudno se nam zdi, da ravno državna železnica vzdržuje to nemškonacionalno manjšinico v Spodnji Šiški, dočim pošilja slovenske nastavljence na Tirolsko in Koroško, kjer ne dobe od ondotnih zagrizencev niti hrane, ker so ravno Slovenci. Ob tej priliki apelujemo na ravnateljstvo drž. železnice, ki je znano kot zelo ku-lantno, naj napravi že enkrat konec temu krivičnemu stanju in naj odstrani iz Ljubljane oziroma Sp. Šiške nemško - nacionalne nastavljence, ki ne razumejo slovenskega jezika in ki delajo s svojimi izzivajočim nastopom samo nemir med mirnim prebivalstvom.
Avtomobilist z revolverjem. V torek zvečer ob pol osmi uri je na državni cesti nekoliko od Krašnje neki poročnik Prager ustrelil posestnika Cerarja. V tisti uri, ko je bil ravno najhujši naliv in metež, je peljal Cerar, gospodar hiše, v kateri je bil porojen slovenski pisatelj Andrejč-kov Jože, blago, po cesti pa je pridrvel avtomobil. Na avtomobilu sta sedela poročnik Prager in en vojak, na vozu pa sta se peljala oče Valentin
Cerar in sin Mihael Cerar, oba iz Krašujc. Avtomobil se je zaletel v voz. Kako je prišlo do tega, da je poročnik Prager kmalu potem streljal na voznika in ga usmrtil, še ni natančno dognano. Padla sta dva strela. Po drugem strelu se je oče Valentin Cerar po domače Gmajnar zadet v glavo zgrudil na tla, avtomobil pa se je peljal naprej proti Lukovici. Tam se je poročnik Prager zglasil na orožniški postaji in povedal, da je streljal, češ, da so ga trije neznanci napadli s kamenjem in z gajžlo. Avtomobil je imet razbito svetilko in prednjo stekleno steno. Ustreljenega Cerarja so nesli v bližnjo hišo k njegovemu sinu. Poklicani zdravnik dr. Churain iz Lukovice je ranjenca obvezal, izrekel pa je dvom, da bi ozdravel, ker je šla kroglja pri levem sencu notri, sredi čela pa ven. Ranjenec se kmalu ni več zavedal in je v sredo zjutraj umrl. Ustreljeni Cerar je bil 66 let star in sicer dobrovoljcu mož ter je vozil razno blago iz Ljubljane, kadar ni imel doma na posestvu opravka. Preiskava bo pokazala, kako je bila vsa stvar, vendar treba že v naprej reči, da lahkomiselno streljanje na ljudi zasluži najostrejšo obsodbo.
Iz Bele cerkve na Dolenjskem.
Ker se je dvakrat omenilo o bolezni, ki tu muči ljudi, javljam v pojasnilo, da v Beli cerkvi sami ni nikake bolezni, marveč je prebivalstvo vse zdravo, pač pa bolehajo nekateri v bližini t. j. v vaseh Hrib in Tomažja-vas, zlasti otroci v starosti od 7. do 12. leta in to največ vsled prehlaje-nja. Dva sta umrla in dva starejša še bolehata. V omenjenih krajih je zelo slaba pitna voda, ter se z njo zadostujeta prebivalstvo in živina. Dobrih voda v teh krajih ni najti, ker odtekajo mnogo po zemeljskih votlinah, sličnih onim na Krasu. — Okuženih je bilo nad 17 oseb in sedaj je že bolje. Toliko v pojasnilo, da marsikdo ne bo imel neumestnega strahu pred boleznijo, ampak naj izvoli še posetiti mičen kraj, ki nudi kaj prijetnega v pomladnem času.
Belocerkovčan.
Za praznike je hotel imeti kuret-nino, na bo jedel ričet. V obližju postaje je namreč v Novem mestu če-šče primanjkovalo razne kuretnine in celo s postaje je izginjevala. Lisice dolgo časa niso mogli izslediti, včeraj jo je pa izdal sneg. Ko je neki posestnik kuretnino pogrešil in zadevo naznanil orožništvu, je le-to dobilo po snegu sled, ki je vodila do kolodvora. Tam so potem dognali, da si je kuretnino hotel za praznike preskrbeti strojevodja Gregar. Orožni-štvo ga je aretovalo in bode lahkomiselni mož imel za praznike mesto kuretnine ričet.
Izreden vihar. V torek je po 12, uri opoldne jel pihati močan veter, ki je naposled takorekoč naravnost divjal. Podiral je drevesa, kozolce in ponekod trgal kar polovice strehe. Po Barju je posestnikom prizadel mnogo škode. Niti ena slamnata streha ni cela, slama je raznesena po vrtovih, kakor ob času požara. Tulilo je tako, da so se vsa poslopja naravnost majala in si med viharjem in dežjem nihče ni upal biti v hiši. Vse je bilo zunaj. Ljudje so bili silno preplašeni in pravijo, da se kaj takega še ne spominjajo.
Surov mešetar. V torek je na živin jskem semnju mešetaril pri prodaji dveh volov posestnici Mariji Še-škovi iz Mengša mešetar Alojzij Ko-kalj. Ko je bila kupčija sklenjena, nt hotela Šeškova mešetarju, ki se je sam vsilil, dati nobene napitnine. To ga je pa tako ujezilo, da je udaril Še~ Škovo s palico po glavi in ji prizadjal na levi strani čela 3 cm dolgo utisni-no. Zagovarjati se bo moral pred so-* diščem.
V železniškem   vozu porodila.
Ko se je včeraj popoldne peljala 37-letna kajžarica Ivana Adamlje iz litijskega okraja z dolenjskim vlakom v Ljubljano, je v bližini postaje La-verca v vozu porodila mrtvo dete ženskega spola. Prepeljali so jo z dolenjskega kolodvora z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Dva ognja v dimniku. V torek popoldne so se unele saje v dimniku hiše št. 54 na Poljanski cesti, zvečer pa v Vrhovčevi ulici št. 9. Na oba kraja je prihitel oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki se je, ko je bila nevarnost odstranjena, zopet takoj vrnil nazaj.
Delavsko gibanje. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 57 Slovencev in 38 Hrvatov; 17 Hrvatov je šlo na Dolenjsko, v Buchs pa 16. Na Dunaj je šlo 70, v Kočevje pa 40 Lahov. 180 Rusinov se je peljale v Trst, odkoder odplo* vejo v Kanado. — Včeraj se je odpeljalo v Kanado 180 Rusov; v Ameriko je šlo 8 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 50 Hrvatov in Makedoncev, na Nižje Avstrijsko se je odpeljalo 30C Lahov, 15 Kočevarjev se je vrnilo t Dunaja.
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD,
65 štev.
Izgubljeno in najdeno. Posestni-kova žena Marija Tizijeva je izgubila siv, svilnat naglavni robec. — Neki gospod je izgubil bankovec za 10 kron. — Železniški uslužbenec Matevž Langenfuss je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Hlapec Teodor Pezdir ie našel zavoj rabljenih fotografskih šip.
Društvena naznanila.
Osrednje društvo c. kr. poštar-fev in poštnih upravnikov, deželne skupine   za   Kranjsko in Primorsko
občni zbor bo dne 6. aprila 1913 ob 3. popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. — Ako ne bode prvi občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši eno uro kasneje drugi v ravno istem ho-telu in z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi dne 1. junija veliko vrtno veselico v stari in znani gostilni gosp. Antona Novaka po domače na »Gričku« v Štepanji vasi. Ve-seličen spored objavimo pravočasno. Na veselico občinstvo že sedaj opozarjamo.
Društvo za zgradbo in vzdrževanje »Sokolskega doma« telovadnemu društvu »Sokol II.« v Ljubljani priredi dne I. maja veliko pomladno veselico na Rabičevem vrtu. Ker ima društvo dober namen, zgraditi »Sokolu II.< lasten dom. prosimo vsa narodna društva, da ta dan ne prirede nobene veselice ter nam tako pripomorejo do večjega uspeha. Spored objavimo pravočasno.
Hnjiževnost.
—   »Slovenski   Trgovski Vest-
ntk,« glasilo slovenskega društva »Merkur«, »Slov. trgovskega društva v Celju in Slov. trgovskega in obrtnega društva v Mariboru«, št. 3, ima to-le vsebino: 1. Dr. R. M.: Uvedba realnih gimnazi s trgovinskega stališča. 2. K. Hinterlecb-n e r: Praktiška geologija. 3. Pregled raz sodb upravnega sodišča o pokoj-ninsko-zavarovalni dolžnosti. 4. Fr. Zelen ik: Odlomki iz trgovske korespondence. 5. Val. 2un: Nekatera poglavja iz finančne vede. 6. Raznoterosti: Balkansko vprašane in gospodarski interesi Avstrije. — Pojasnila v kazenskosodnih konkurz-11iii zadevah so poštnine prosta. — Jubilej poštne hraninlnice. — Mali trgovci in obrtniki kot porotniki. — Velikost in teža tiskovine. — Domača industrija. — 7. Statistika: Zboljšanje zunanje trgovine* v januarja. — Falimenti v januarju in februarju 1913. — Izvoz živine iz naše države.
- Saniranje deželnih financ. — 8. Slovensko trgovsko in obrtniško dru-štvo v Mariboru. — 9. Društvene vesti. — 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. — 11. Književnost.
Izpred sodišča.
Izpred kasacijskega sodišča.
Novomeška obravnava contra ćesnik  se  pono'i.   Kakor smo že
obširno poročali je bil finančni paznik Josip Česnik obtožen zaradi javnega ščuvanja po § 305 kaz. zak. in pred okrožnim socbščem v Novem mestu oproščen. Proti ti razsodbi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo v kateri se je posebno poudarjalo, da je že za časa inkriminiranega dejanja vladalo napeto razmerje med Avstrijo in Stbijo in da je bila takrat že na tapetu afera Prochaske. Zato tudi takrat ostentativno simpatiziranje s Srbi ni bilo tako brezpomembno, kakor označujejo to razlogi novomeške sodbe. Kasacijsko sodišče je ti pritožbi ugodilo, odredilo novo razpravo, češ da ni v razlogih pojasneno Če si je bil obtoženec v svesti, da tvorijo njegove besede odobravanje prepovedanega dejanja. Več o tem bomo poročali svoječasno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Napetost med Avstro - Ogrsko in Crno goro.
Dunaj, 20. marca. Dunajsko časopisje je pričelo danes zelo široko zasnovano In zelo obsežno kampanjo proti Orni gori. Dunajsko časopisje širi najbolj neverjetne vesti o kršenju mednarodnega prava in o grozo-\itostiii proti Albancem, ki so jih baje zagrešili zlasti pri bombardiranju Skadra, kar smatrajo kot neprijatelj-mvo napram Avstro-Ogrski. Namen tega hujskanja je, razburiti javnost.
Baje je avstro - ogrski poslanik na Cetinju baron Giesl včeraj v imenu avstro - ogrske vlade storil de-maršo, v kateri ie zahteval zadoščenje za kršenje mednarodnega prava, ki da je čast in ugled avstro - ogrske monarhije globoko oškodovalo.
Če b! črnogorska vlada na to včerajšnjo demaršo avstro - ogrskega poslanika ne odgovorila povoljno, bi uvedli diplomatični krogi ostrejšo diplomatično akcijo in končno bi bila, kakor zatrjuje »Reichspost«, Avstro-Ogrska prisiljena, nastopiti tudi z nasilnimi sredstvi.
Zahteve, ki jih stavi Avstro-Ogr-ska, so baje sledeči:
1. Orna gora mora pripustiti prost odhod vseh nekombatantov iz Skadra.
2. Črna gora mora dati primerna pojasnila o umoru, izvršenem na katoliškem župniku patru Paliču v Dja-kovici. Avstro - Ogrska je že pred par dnevi zahtevala, da Črna gora pripusti, da izvrši preiskavo katoliški škof v Skoplju Mieidija ob navzočnosti avstrijskega konzula, —• To zahtevo je Orna gora odklonila, češ, da spada zadeva izključno v njeno kompetenco.
3. Avstro - ogrska vlada zahteva, da ustavi Crna gora vse nasilne konverzije v Albaniji in da Crnogorci ne smejo prisiliti, kakor so to baje storili dosedaj, katoliških Albancev k prestopu k pravoslavni cerkvi. — »Reichspost« pravi, da gre posebno za pleme Kačinarl, od katerega je baje prestopilo že 70 rodbin.
4. Avstro - Ogrska zahteva zadoščenja za nasilja, izvršena nad parnikom Ungaro - Croate »Sko-dra«, katerega so baje prisilili, da je služi! Srbom v transportne svrhe.
Dunaj, 20. marca. Cesar je sprejel v posebni avdijenci zunanjega ministra grofa Berchtolda. Diplomatični krogi pripisujejo ti avdijenci poseben pomen, ter jo spravljajo v zvezo z demaršo avstrijskega poslanika na Cetinju. Opoldne je imel zunanji minister Berchtold posebno konferenco z italijanskim veleposlanikom Avarno zaradi kooperacije Italije z Avstrijo pri diplomatičnih korakih proti Crni gori.
Zader, 20. marca. Armadni inšpektor Potiorek je prišel sem, da in-špicira posadko.
Afera parnika »Skodra«.
Dunaj, 20. marca. Današnji listi potrjujejo vest, da so Črnogorci zabranili v Medovi nekemu avstrijskemu parniku izkrcanje blaga. Parnik je last »Ungaro - Croate« in se imenuje »Skodra«. Preiskava o aferi še ni zaključena. Kapitan ladje pripoveduje o strašnih aventurah (?) Tako je baje med drugim blizo Drača obstreljevala ladjo turška križarka »Hamidie«, na potu med Dračem in Medovo pa so parnik zaplenili srbski oficirji in prisilili kapitana, da je prevažal srbske vojake.
Dunaj, 20. marca. Kako utemeljena je gonja zaradi parnika »Skodra^ in dozdevnih nasilstev proti parniku. dokazujejo podatki, ki jih je podal predsednik »Ungaro - Croate« Copaitich v »Neue Freie Presse«. Parnik »Skodra« je zbežal pred turško križarko »Hamidie« v Sv. Ivan Meduanski. Ko je »Hamidie« začela obstreljevati grške transportne par-nike, na katerih so bili še srbski vojaki, so Crnogorci zahtevali, da »Skodra« pomaga reševat srbske vojake, ki so bili popadali v morje. Kapitan se je temu protivil in šele prisiljen je parnik »Skodra« spravil kakih 500—600 srbskih vojakov na suho. Kapitan se je protivil temu človekoljubnemu delu celo potem, ko so bili grški transportni parniki raz-streljeni in so srbski vojaki z gorečih ladij poskakali v morje.
Utemeljeval je svoj odpor s tem, da je pravil, da mu je njegovo lastno moštvo zbežalo.
Budimpešta, 20. marca. V peštan-skih listih opisuje neki kapitan Za-grabia afero s parnikom »Skodra«. To poročilo pa se bistveno razlikuje od poročila »Neue Freie Presse«, ki ga priobčujemo na drugem mestu. — Kapitan Zagrabia pravi, da so Črnogorci pač silili »Skodro«, da bi pomagala transportirati srbsko vojaštvo z grških parnikov na kopno, da pa se to ni zgodilo, ker je med tem priplula turška križarka »Hamidie« in jela bombardirati Medovo. V splošni zmedenosti je kapitan »Skodre«, Vlašič pobegnil ter se skril v nekem bližnjem gozdu. Ko se je zopet vrnil, so prišli na krov »Skodre« črnogorski častniki in z revolverjem v roki silili kapitana, da bi se vdal njihovi zahtevi. Ker pa je »Hamidie« znova pričela bombarelirati meduansko pristanišče, so Črnogorci zapustili ladjo. To je porabil Vlašič in s svojo ladjo odplul v Ulčinj. Tam so ga črnogorske oblasti prisilile, da je podpisal neki protokol, čegar vsebina pa mu je popolnoma neznana.
Oficiozno poročilo o položaju.
Dunaj, 20. marca. Oficiozno se poroča: V odsotnosti avstro - ogrskega poslanika barona Giesla je dobil voditelj generalnega konzulata VVeinzettl nalogo, naj izroči pri črnogorski vladi demarcho radi obstreljevanja Skadra in radi incidentov v Medovi in v Djakovl. Med Avstro-Ogrsko in Italijo se vrši zaupna iz-
menjava misli, kakor smo izvedeli t (si najbrže zopet nekaj izmislil pro-sluli »literarni biro«! Op. uredn.), je v nedeljo potekel rok, ki so ga dali Črnogorci albanskim plemenom pri Djakovi za prestop v pravoslavje. Črnogorska grožnja je učinkovala. V nedeljo je namreč prestopilo iz katoliške vere v pravoslavje 400 Albancev. Šest albanskih vasi je zapustilo katoliško vero, drugi pa se pripravljajo, da se izneverijo veri svojih pradedov. Črnogorske oblasti silijo tudi mohamedance, da prestopijo v pravoslavje.
Hujskanje nemških listov.
Dunaj, 20. marca. »Reichspost« prinaša celo vrsto člankov, od katerih ima eden naslov »Kako vlada srbska soldateska v Albaniji«, drugi članek ima naslov »Srbi proti katoliškim varovancem avstro - ogrske monarhije«. V celi vrsti notic poroča list, da je postal mednarodni položaj velekritičen, in da se zlasti Rusija protivi vsaki definitivni rešitvi albanske krize.
»Reichspost« poroča, da zapuščajo srbski polki svoje pozicije pred Odrinoin in da sta dve diviziji že dospeli nazaj na Srbsko. Bolgari nadomeščajo odhajajoče Srbe s svojimi četami, ki jih pošiljajo tja izpred Ča-taldže.
Konferenca veleposlanikov.
London, 20. marca. Včeraj popoldne so imeli veleposlaniki konferenco. Reuterjev biro poroča, da so sklenili priporočati velesilam, da po svojih zastopnikih sporoče balkanskim državam nasvete velesil glede mirovnih pogojev. Te mirovne pogoje je konferenca včeraj redigirala in odobrila. Veleposlaniki imajo danes novo sejo.
Izpred Skadra.
Cetinje, 20. marca. (Izvirno poročilo.) Novi srbski voji so že razmeščeni na svojih pozicijah. V nedeljo in ponedeljek so že srbski topovi z vso silo obstreljevali Skader. Učinek se je takoj pokazal, zakaj srbska vojska je po uspešnem obstreljevanju in po ljutem boju osvojila Mali Bardanjol in ga obdržala v svojih rokah vkljub silnemu turškemu proti-naskoku. Položaj v Skadru je obupen, tudi tej turški trdnjavi že bije zadnja ura.
Dunaj, 20. marca. Iz Kotora poročajo: Položaj v Skadru je brezupen in treba je računati, da se bo morala ta trdnjava v kratkem predati. V mestu razsajajo silno kužne bolezni, posebno legar in škorbut. Essad paša je dal te dni aretirati več oseb. ker so agitirali za kapitulacijo Skadra.
Novi srbski transporti v Drač in Medovo.
Solun, 20. marca. Od tu je od-plulo v spremstvu grških torpedovk šestnajst grških transportnih ladij, ki imajo na krovu 36 srbskih težkih topov in 13.000 mož. Topovi in armada so na potu protu Draču in Medovi.
Uradno turško poročilo z bojišča,
Carigrad, 20. marca. V Odrinu se ni pripetilo nič posebnega. Na desnem krilu so prodrle naše čete vzhodno do Sokaskeja, Kalfakeja in Akalaina brez odpora od sovražne strani. Tam se je vnela bitka, v kateri so Turki silno trpeli od sovražne artilerije. Vndar so se turške čete obdržale. Oddelki prvega kora, ki so se nahajali v Zakilu in Surguntkeju so se združili z oddelki centruma k skupni akciji proti sovražnim oddelkom pri Kadikcju. Turki so prodrli do tja in po hudi bitki (?), ki je trajala do solnčnega zahoda Kadikej zavzeli. Koliko je bilo tani sovražnikov ni znano, kakor tudi ni znano, koliko imajo Turki izgub. Pri otoku Gali-daro se nahajata dve sovražni torpe-dovki, o katerih se ne ve, kaj nameravati. — Pred Čataldžo so se vršili včeraj cel dan na celi črti boji. Turki so se pomaknili nekoliko od utrdb naprej.
Boji pri Cataldži.
Sofija, 20. marca. Turške čete so bile na celi črti pri Cataldži, kjer so prodirale, zavrnjene in potisnjene nazaj. Pet turških divizij z artile-rijo in konjenico ie napadlo pod varstvom turškega brodovja bolgarsko armado. Proti večeru Je napadlo bolgarsko desno krilo turško levo krilo. Vnela se je huda bitka in ljuta borba. Končno so se morali Turki umakniti. Bolgari so odrezali dva turška bataljona in jih pognali proti Epina-tozu. Turki so bežali v divjem begu proti morju in so se rešili na turško brodovje. Pred Bulairjem in Odri-nom je vse mirno.
Carigrad, 20. marca. Privatne vesti zatrjujejo, da še vedno trajajo hudi boji pri Cataldži. Včeraj zvečer so došli v Carigrad veliki transporti ranjencev izpred Čataldže.
1 Grki v Južni Albaniji.
Rim, 20. marca. Vse časopisje piše o prodiranju Grkov v južno Albanijo in prihaja do zaključka, da Italija nikdar ne bo dovolila, da bi Grki •za stalno zasedli Valono in druga albanska mesta.
Atene, 20. marca. General Dan-glis je imenovan za divizijskega generala in vrhovnega poveljnika.
Turško poročilo o vojnih dogodkih.
Carigrad, 20. marcat V mestu se širi vest, da bo turška armada pri Cataldži v kratkem pričela z ofenzivo. Veliki vezir Mahmud Šefket paša je izjavil, da so bile operacije turške armade v centrumu uspešne in da se Bolgari na tem mestu umi-čejo. Odrin se uspešno brani, ker je bolgarsko - srbska armada vsled brezuspešnih naskokov že silno utrujena.
Aretacije v Carigradu.
London, 20. marca. Iz Carigrada poročajo, da so dosedaj v Carigradu 2300 ose)) aretirali, ki so osumljene, da so zapletene v zaroto proti mla-doturškemu ministrstvu. Izet paša le odpotoval v Hademkoj, Enver bej pa je odšel na Galiftpli. Zatrjuje se, da se bodo že prihodnje dni doigraii na bojišču veliki dogodki.
V Sofiji.
Sofija, 20. marca. Vojaški poveljnik v Sofiji je prepovedal deputaciji, ki je prišia v mesto, da javno protestira proti eventualnemu odstopu kakega dela bolgarskega ozemlja Romunski, javni protestni obhod po mestu, češ, da je mesto v obsednem stanju.
Vojna konvencija med Rusijo in Bolgarijo.
Petrograd, 20. marca. Misija bolgarskega generala Radka Dimi-trijeva ima baje ta namen, da se med Rusijo in Bolgarijo obnovi stara vojna konvencija.
Tragična usoda bolgarskega častnika.
Dunaj, 20. marca. Tu sem je do-Šel v spremstvu svojega brata in sestre bolgarski stotnik Ilija Darlov, ki je bil 5 mesecev pred Odrinom in tam obolel na živcih. Snoči je Darlov v rotovški kleti zblaznel in so ga morali prepeljati v sanatorij.
K atentatu na grškega kralja.
Solun 20. marca. Na kralja naslovljeno prošnje pismo je atentator Šinas že pred več dnevi pisal v neki mornarski točilnici. Iz pisma izhaja, da je Šinas docela neizobražen človek. Nekatere izraze, ki se nanašajo na nepravično razdelitev premoženja na svetu in na pospeševanje proletarijata, je najbrže prepisal iz neke brošure. Oblasti mislijo, da imajo opraviti z duševno omračenim anarhistom.
Solun 20. marca. Atentator Šinas je izjavil, da je postal socijalist vsled bolezni, bede in pomanjkanja. Pri preiskavi se ni prav nič vznemirjal in je napravil vtisk duševno zmedenega človeka.
Solun 20. marca. Truplo kralja so prepeljali še snoči iz bolnišnice v grad, kjer so položili kralja začasno na mrtvaški oder. Celo mesto je v globoki žalosti, celo mesto je v črnih zastavah. Ljudje so žalno opravljeni. Za javni mir in red skrbe številne policijske in vojaške straže, ki patruli-rajo neprestano po zapuščenih ulicah mesta. V mestu vlada tužen in resnoben mir. Prvo vznemirjenje med prebivalstvom se je popolnoma poleglo, ko se je izvedelo, da je atentator Grk in da atentat vsaj na videz nima političnega ozadja. Posebno potrto je grško prebivalstvo, ker je atentator Grk.
Atene 20. marca. Truplo kralja bodo prepeljali čez nekaj dni v Atene. Pogreb se bo vršil še le čez 8 dni. Pogreb umorjenega kralja bo zelo slavnosten in se ga udeleži veiiko število evropskih knezov.
Atene, 20. marca. Preiskava o atentatu na kralja se je vršila celo noč. Kakor se je do sedaj dognalo ni imel Šinas nobenega sokrivca. Morilec ni bil slaboumen marveč popolnoma propadel človek. Star je 50 let, doma v Solunu in je Grk. Bil je svoj čas učitelj. Studir2l je tudi medicino na atenskem vseučilišču, svojih študij pa ni končal. Še pred par tedni je bil v Atenah in je prišel v Solun še le pred dvema dnevoma. Brani se še vedno povedati, kaj ga je gnalo k temu dejanju. Pravi, da je umoril kralja, ker je ta odklonil njegovo prošnjo za denarno podporo. V njegovih žepih so našli obširno avtobiografijo z notico, da naj jo časopisi neprikrajšano objavijo. Nad časopise, bi te^a ne storili kliče božje prokletstvo.
Umor kralja Jurja in bolgarska vlada.
Sosija, 20. marca. Ko je dospela vest o umoru kralja Jurja v Sofijo, je poslal ministrski predsednik GeŠov
grškemu ministrskemu predsedniku Veniselosu sledečo brzojavko:
Ravno sem prejel strašno poročilo, da je vas ljubljeni kralj, zvesti in znameniti zaveznik našega vladarja in našega naroda, umorjen. Razburjen vsled žalostnega poročila, Vam odkrito izjavljam, da žaluje za umorjenim vašim kraljem tudi ves bolgarski narod. Preminul je eden izmed ustanoviteljev svete balkanske zveze in zato vas prosim v svojem in v imenu svojih kolegov, da sprejmete najiskrenejše sožalje naše kraljevske vlade in bolgarskega naroda. Jutri dopoldne se vrši v sofijski katedrali slavnostna žalna služba božja.
Izgredi v Solunu.
Solun, 20. marca. Takoj po umoru grškega kralja je izbruhnila v Solunu velika panika. Ljudje so kričali po ulicah: »Turki in Židi so umorili kralja!« Prišlo je do krvavih spopadov, pri katerih je bilo 12 Turkov in Zidov ubitih, mnogo pa lahko in težko ranjenih. Šele voiaštv je napravilo zopet mir in reci.
* *
Pravaško-klerikalni sestanek v Opatiji.
Opatija, 20. marca. Tukajšnji pravaški zaupniki so dobili obvestilo, da se v četrtek, dne 27. t. m. sestanejo v Opatiji zastopniki hrvatske stranke prava in slovenski klerikalci na zaupni sestanek, na katerem bodo razpravljali o aktualnih političnih vprašanjih. Kakor se zatrjuje, bodo to pot zahtevali hrvatski pravaši od slovenskih klerikalcev, da naj enkrat v dejanju pokažejo, da res hočejo resno delovati na to, da se odstrani neustavno stan je na Hrvaškem. Konfiscirani dunajski listi.
Dunaj 20. marca. Skoraj vsi dunajski listi so bili konfiscirani, med njimi tudi „N. Wiener Tagblatt" in „Reichspost", ker so prinašali podrobnosti o gibanju avstrijske mornarice.
Tirolski cesarski namestnik.
Dunaj 20. marca. Tirolski cesarski namestnik baron Spiegelfeld odstopi v najkrajšem času. Vzrok njegove demisije je, da se mu ni posrečilo doseči delazmožnosti tirolskega deželnega zbora.
Parlamentarna straža na Ogrskem.
Budimpešta, 20. marca. Za poveljnika novoustanovljene ogrske parlamentarne straže je imenovan major Czabav, major v skupni armadi in cesarjev komornik.
Novi župan v Bukarešti.
Bukarešta, 20. marca. Za župana v Bukarešti je bil izvoljen Gregor Cantacuzene. Prejšni župan dr. Istrati je podal demisijo, ker se hoče posvetiti znanstvenemu delu.
Darila.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v času od 13. februarja do 14. marca 1913 darovali: po 100 kron: Posojilnica v Mariboru in Posojilno in hranilno društvo v Ptuju: po 50 kron: Gustav Pibroutz, tehnični vodja na Dunaju, in dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani (del kaz. stroškov, plačanih od g. Antonije Dolenc); 30 kron: Posojilnica v Gornji Radgoni; po 20 kron: dr. Otmar Krajec, mestni fizikat v Ljubljani, mestno županstvo v Postojni, dr. Rudolf Kobal, c. in kr. pom. zdravnik v Trstu, Miha Gabrielčič, dvorni svetnik, in Josip Tomše plem. Savskidol, c. in kr. gen. major, oba na Dunaju, Okrajna posojilnica v Ormožu; po 10 kron: dr. Anton Povšič, višjesodni svetni v Trstu, dr. Leopold Poljanec, profesor v Mariboru, Ivan Šepic v Konjicah, Št. Ferlan, c. kr. vojaški računski svetnik na Dunaju, in Anton Delles, predsednik pomorske oblasti v Trstu; 6 kron: Rado Posega, svetov, tajnik pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju; po 5 kron: J. Hutter, katehet v Celovcu, dr. Fr. Žižek, zdravnik v Gradcu, županstvo trga Železniki, Josip Velkavrh, c. in kr. stotnik v Gradcu, in Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku. — Skupaj 531 kron. Z iskreno zahvalo za tekazane darove se obrača društveni odbor na mnogoštevilne slovenske denarne zavode in občinske za-stope z vljudno prošnjo, da pri sklepanju računov in proračunov ne pozabijo na naše društvo. Darovi naj se pošiljajo na položnice ali naslov prvega društvenega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, L, Braunerstrasse št. 10.
upujte pridno srečke „Sploš. ženskega društva" v korist slovenskih ametnikov. Ž00 krasnih dobitkov« slik domačih slikarjev. Srečka * 1 K.
65 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Snan 5.
Pposveta.
— Iz gledališke pisarne. Na
velikonočno nedeljo zvečer ob 7. (za abonement: nepar) se poje prvikrat v sezoni na novo naštudirana velika Puccinijeva dramatična opera ,To-sca*. V naslovni vlogi nastopi gdč. Lowczynska, vlogo Camaradossija poje g, Harfner, vlogo Scarpia pa g. Fejfar, ki vodi tudi režijo. Operno osobje se skrbno pripravlja za to veliko delo, tako solisti, kakor zbor in orkester in se vršijo te dni pod vodstvom gosp. kapelnika C. M. Hrazdire zadnje skušnje na odru.— Na velikonočni ponedeljek se izvajate dve opereti in sicer popoldne ob 3. uri velika tujska predstava (izven 3bonementa, za lože nepar) Kalmanov ,Jesenski manever44, ki se je vsled svoje očarujoče ogrske glasbe tako zelo priljubil občinstvu, da je bilo pri prvih treh uprizoritvah gledališče popolnoma razprodano: zvečer ob 7. uri (za abonement: par) se pa poje velezabavna Offenbachova opereta „Orfej v podzemlju44, da se nudi tudi občinstvu izven Ljubljane prilika ogledati si to burlesko, ki je vedno izzvala toliko smeha. — Na praznik dne 25. marca ste istotako dve predstavi, popoldne ob 3. uri (izven abonementa, za lože nepar) se izvaja zadnjič v sezoni velekomična burka „Pred poroko", ki se ne odlikuje le s oristnim in svežini humorjem, temveč tudi z veliko situacij-sko komiko in je dosegla, uprizorjena na vseh večjih odrih, burno priznanje občinstva; zvečer ob 7. uri (za abonement: par) se poje drugič Puccinijeva velika opera „Toscau.
— Gostovanje gospoda Ignacija Borštnika   v   Ljubljani. Slovensko gledališče v Ljubljani proslavi trideset-etnico umetniškega delovanja največ-ega slovenskega igralca - umetnika g. Ignacija Borštnika s tem, da uprizori
sredo,   dne   26. marca duhovito Cankarjevo delo „Kralj na Betajnovi44 gospodom jubilantom v glavni vlogi.
— G. Lili Nordgartova ena najbolj priljubljenih primadon bo gostovala
uncem sezone na slovenskem odru.
Slovensko   gledališče.   Y torek ver je nastopila gospa Polakova iz ..creba. Pela je v Kalmanovi opere-.lesenski manever« vlogo prosro-!ica Marosija. Igrala in pela je z rutiniranim svojim sikom, kalnega smo pri tako odlični gledali-umetnici.kakor ie ona.vajeni. Ob-stvo jc sprejelo priljubljenega go-t,- ?. velikim aplavzom in navdušenem. V dar je dobila dva šopka. Žeti bi bilo, da nam slavno vodstvo
možnosti pokaže enkrat 'olakovo tudi v ; vrni ■ i isto
antova.   Bila je takoj ob nastopu pozdravljena, kar je pač zna-icnie. da se je tekom sezone prilju-
:i.t naši publiki. Igrala je z naravno egavostjo ter razvila tekom večera i;kv) gracijoznosti, da je opetovano z?.\"d\a toplo odobravanje. Oospo-ična Vera Danilova je v vlogi Tre-.' s svojo preprosto in naivno igro riošnu ugajala.   K uspehu operete
. ripomoreta mnogo gosp. Bukšek s \ >io umerjeno iero in gosp. Povhe svojimi   pristno   operetnimi na-
-topi.
Bratje Sokoli!
Naznanjamo Vam, da je zvezno predsedstvo proti odloka c. kr. deželnega predsednifttva, glasom katerega se nam naš zlet prepoveduje, vložilo pritožbo na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, tudi je zvezni podstarosta drž. posl. dr. 0. Ryb&r že osebno interveniral pri ministrstvu.
Zletne predpriprave vrše se naprej! Na /dar!
Današnji list obsega 6 stisni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^.
Posledice prehlajenja
i; Ia2c prestanemo, ako nekaj časa uživamo Scottovo emulzijo in s tem telesu do-| vajamo   novih   moči.   Učinek Scottove ;; emulzije je tako pripoznan in preizkušen, i da jo nekateri, odrasli in otroci, v Časih ostreišega ali ra prehlajenje primernega vremena  redno uživajo,  da odvračajo I prehlajenje.  Odpornost telesa se s tem neizmnrno zviša, posebno zaželjen uči-I nek slabotnim osebam, ki imajo sicer jj pri vsaki premeni vremena opraviti z ji znanimi težkočami prehlajenja.
Sestavljena iz najčistejših in najučin-I kovitejših sestavin in na poseben Scottov j! način napravijena užitna in slastna, je !: Scottova emulzija zanesljivo vrlo pri-., pravno sredstvo, hitro in trajno utrditi Ji zdravje. 3114
Cena orig,:na!ni Steklenic] 2 K 50 v.  Dobiva se po i   vseh lekarnah  Pro'.i VpO«il]«tvi 50 v v pismenih znamkah dobite o-1 tvrdke SCOTT & BOWNE, d. z o. z. |  na  I   .t -«i ii  Vil   s klice vaje   se na na* list enkratno vposUjatsv poi2kuanje od kake lekarne.
Mnenje gosp. prof. dr. M. Schlotterja,
profesorja kirurgije
v Inomostu.
uosp. j. Serravallo
kaki
gospo resni veliki logi. — \' sredo večer je pe-vlogo domaČa subreta gdč.
Trst.
Potrjujemo Vam prav rad. da večkrat in z uspehom predpisujem Vaše žeieznato kina - vino Serravallo.
Inomost, 3. junija 1911.
Prof. Schloffer.
Ustna voda
Zobna krema
Bergnianna & Co. Dečin o L.
697
je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2*50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. ČvanČara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
		0?m neroOlOo	
marca	Ta* J    v mm	i f 5 w Vetrovi E 2 i— —	Nebo
18. »>	2. pop .1 7232 9. zv. 728 0	12*8 'mcč.jizah 15 j sr. svzh.	dež sneg
19.	7. z j. 731-2	1*3 j si. ssvzh.	oblačno
»»	2. popj 730 0 9. zv. i 7307	5-0 i si. jjvzh. 50 i sr. szah.	pol obač.
20.	7. z j. 7334	6*1   si. zah.	oblačno
Za tako presrčno sočutje ob naši tako težki izgubi izrekata naj vdanejšo zahvalo
1055
rodbini Gressel-Sajovic.
P.-zne sferi.
B Aviatika. Iz Somme Lombarda poro.ajo: Včeraj je padel poveljnik •>cjaške aviatične šole stotnik Moreno višine 200 metrov ter se ubil.
Požar v rudniku. Iz Bochuma loročajo: Včeraj ponoči je izbruhni1 rovu št. 2 požar. Koliko rudarjev nahaja v rudniku, ki ne morejo vsled požarja ven, še ni znano.
Upor kazn-encev. Iz Petrograda poročajo: V kaznilnici v Lipovcu so se v ponedeljek uprli kaznjenci. Kaznjenci so vdrli v pisarno ter se tam polastilni različnega orožja. Prišlo je do boja z vojaštvom, ki je prihitelo na pomoč. Več kaznjencev in vojakov je bilo ubitih in ranjenih, končno so premagali kaznjence.
Roparski umor. Iz Varšave poročajo, da so v ponedeljek napadli grad vdove slikarja Czatborskega ter ga popolnoma oropali. Svak grašča-kinje, posestnik Benglinskv je s so-edi zasledoval bandite. Ti so se vsled tega maščevali ter napadli Benglin-Vkcga grad. Čeprav se je Benglinskv branil s svojimi slugami, so roparji kočili grad ter umorili posestnika, < nega lakaja in enega hlapca. Hčer so težko ranili. Nato so oropali grad.
Veliki pežari v Nemčiji, iz Berolina poročajo: Iz vseh delov države, posebno pa s severa in zahoda, poročajo o velikih viharjih. Na Labi se je ponesrečilo več ladij. Pri eni teh nesreč so utonili kapitan, njegova žena, njegova dva otroka in en mornar. Nedaleč od te nesreče so se potopili štiri čolni. Moštvo se je rešilo. Z nekega parnika, ki je plul proti Cuxhavnu, je -glo dva mornarja raz krov v morje. Utonila sta pred očmi svojih tovarišev, ki jih niso mogli rešiti. V Kielu je bil onemogočen ves pomorski promet.
Novi gumijev
ersoiv
dpetnik.
Neutrpljiv
za vsakega. Stanoviten, elastičen, eleganten.
BernaonarorkOi Dunaj VI.
Srednja predvčerajšna temperatura 8"lc, norm. 4*0* in včerajšna 38°, norm. 4*2'. Padavina v 24 urah 3 4 mm in 00 mm
z mesečno plačo 220 K, prostim stanovanjem, vrtom, kurivom in razsvetljavo
išče parna opekarna na Kranjskem.
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. 1050
Malo rabljena in dobro ohranjena
Pristen dober
41
se dobi pri
L SEBE« s Spol SBH.
za čevljarje in 1047
II18! 1
se ceno prodajo.
Natančneja pojasnila
v gostilni g. Jakoba Bevca, Dunajska cesta.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' Laiicrateire de Prodults Cftimipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalegi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Mariahilf, Mw$i VI. Liszf FeraMii 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Razpošiljanje se je pričelo.
Smreke 30—220 cm vis. kom. 25—200 vinarjev. Weymouthov borovec 30—300 cm vis. komad 70—300 vin. Beli borovec 30—300 cm visok kom. 70—250 vin. Črni borovec 30—100 cm vis. kom. 7O—100. Mecesen 30—300 cm vis. kom. 70—300 vin. Bankov borovec 20—120 cm vis. kom. 50—120 vin. Zksotično (inozemsko) igličevje 70 najlepših vrst kom. 1—5 kron. Zbirka 100 kom. tuzemskega in inozemskega igličevja 50—300 cm vis. K 100—, 50 kom. K 55—, 25kom. K30—.20milijonov gozdnih rastlin: smreke, beli in črni bor 1—i L sadike 1000 kom. K 3—9. Hrasti (Stieleichen) 3—5 1. sadike 1000 kom. K 15—25, večja drevesa 150 do 250 cm vis. 1000 kom. K65—-. Dalje: sadno, !e-potilno, drevoredno in žalno drevje, pasmena pe-rotnina ie nje jajca za valjenje, lovni in domači fazani in njih jajca za valjenje. Glavni katalog na zahtevo gratis. — Grofa Žige Batthvanvfa graščinska npr. Osendlak pri Radgoni.
zmožno slov.  in  nemške stenografije,
sprejmem takoj.
Reflektiramle na izvežbano moč s prakso v odvetniški pisarni. — Ponudbe pod „Stenograf ia]a/lG32" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2310
ki daje letno 5—10 000 kron dobička je moči pridobiti z majhnim posestvom na Kranjskem. Pripravno je za kme-tiške, dela vajene zakonske, tudi z večjo družino. Delo je lahko, vendar priporočljivo za mlajše ljudi. Kapitala je treba 3—5000 kron. — Pismena vprašanja pod „DonOSUO podjetje" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1036
Pišite
dopisnico po moj najnovejši glavni katalog, ki se Vara takoj pošlje zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica v Mostu št. 2398 (Češko) Zlasti priporočam svoje specialne predmete n. pr. žepne ure, budilke, stenske in stojalne ure (letne ure), nakit zlat, srebrn in double, dalje glasbila n. pr. gosli, citre, harmonike itd. itd. usnjato btego, gospo-dinske predmete, orožje itd. Nikljasta žepna ura K 4-20, nikljasta budilka K 2*90. harmonike K 5'—, gosli K 5-80. — Pošiljanje po povzetju ali denar naprej. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Vabilo
emu zboru
ijilnke za Stari trs. Lož in sosedstvo,
S*«    3E»    SE    Efi* SE*
kateri se bo vršil dne 6. aprila 1913. pop. ob 4. uri v posojilnici,
DNEVNI RED:
1. ) Potrjenje letnega računa.
2. ) Naknadna odobritev podpor.
3.) Volitev načelstva in nadzorstva.
4. ) Branje revizijskega poročila.
5. ) Raznoterosti.
1051 Odbor«
o caiova znamka, t
najboljša ruska čajova znamka.
370!
«V ^^^^ r h
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
A. KUNC
»»sat::: Ljubljana s&ssssssss
priporoča svojo Izborno Izdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
Ilustrovanl ceniki na razpolago« nizsi
79
1964
R-Y
97
OYZ
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD,
65 štev.
2možni nemščine se sprejemajo alt pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur**, Bnio, Nongasse 20. 893
Dobro ohranjen
pisalni stroj
novi sistem Remington ali Undenvood
kopi L Kraiovic, talec v Sav. dol.
1052
Odda so v najem a 1* majem
restavradja lii
In kavarno i«*
v Narodnem domu v Ljubljani.
Ponudbe sprejema do 31. marca in vsa pojasnila daje predsednik društva »Narodni dom* c. kr. notar Ivan Plantm, Cigaletova ulica.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimj se 12 vplačili.
f t
••• -        vzaiemno zavarovalna banka v Pr»«gl. Rezervni locdi S 58,461.432-56 — Ufkiacue odškodnine in kapitalije K 123,297.605*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo,
——————    Vsa pojasnila  dajo: —————
Generalno lastcnstvo v Ljubljani arSEMi v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najbc!j?i sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
I:5
naj obišče
S45
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem pero Trpiliac.
r
Vljudno pocobljam p. n. občinstvo na ogled najnovejše poinladanske mode.
Specialna modna trgovina ::  za gospode in dečke
oz? J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
dobro izurjen v manufakturni stroki,
se sprejme v trgovino nielacega blaga.
Ponudbe  je  vposlati  na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1031
:s Moderno zidana s:
699
s tremi  lepimi stanovanji  s kopeljo,
se egiiliG proda na Poti v Rožno dolino 42.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne
krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
n in krstni opravi, s:
E 1130 12-9.
1049
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1913 dopoldne ob pol 10 uri
bo pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 8
dražba zemljišča
vi. št. 648 k. o. Zandija obstoječega iz vile v Eandiji št. 88 oddaljene pet minut od Novega mesta in 1 njive oziroma vrta okoli vile, ki je cenjeno
na 5900 K
Najmanjši ponudek znaša 3934 K.
Dražbene pogoje, ki se s tem odobre in listine, ki se tičejo nepremičnin sinejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 5
med opravilnimi urami.
C. kr. krajna sodnija Rudolfovo, oddelek II.,
4. februarja 1913.
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v najnovejši izbiri in dobrega okusa priporoča
Nova, stara •       i v
992
6s7
Modna trgovina : P. 31AGD1Ć:
Ljubljana — nasproti glavne pošte.
^-^^ ^>    ^ ff» ^      .ffi      ^tL SjES S ^ ^ R ž.
M
w w
Fr. KOPUS
Ljubljana, ^
Marije Ter. H
cesta it U M
: (Kolize j). : W
h
Ljubljana,
Marije Ter. cesta it. 11 (Kolize]).
pohištva in tapetniškega blaga.
XgXXXXXXKKWKKjLHHKHHtf HfTKinCK
2;
iloga ntamiD ler seaunii
v različnih najnovejših slogih.
10
Wl_______
m. ovi n
različne kakovosti.
Velika izbira
3408
...        H otroških vozičkov,
Priznano solidno blago r
xm i ■ i h h i * mn vauaasi kxjud
vse lasten pridelek,
prodaja v poljubni množini
Fr, Feritne v Šmarju pri Jelšah.
Najmodernejših 7
klobukov /
za gospode in dečke
ima najbogatejšo izbiro
LJubljana, Mestni trg 8.
Klobuki se sprejemajo v popravilo. Cene od K 2-20 naprej.
v mestu na Spodnjem Štajerske.*..
Zelo prijazen kraj.   Priljubljeno letovišče.   Hotel ima najugodnejšo  lego v neposredni bližini kolodvora, c. kr. uradov ter Šol. Nove. moderno poslopje s sobami za tujce, senčnat vrt za goste, kegljišče, ledenica, veliko gospodarsko poslopje in nekaj posestva. — Plačilni pogoji jako ugodni. 934
Natančneje se poizve: Celje, poštni predal št9 43.
Razglas.
Občni zbor
..Prve dolenjske pniilie v Metliki".
registrovane radi. z neomejeno zaveso
sklicuje se s tem na dan
3. aprila 1913 ob 9 dopolnilne
v zadružno pisarno v Metliki h. št. 15.
z dostavkom, da ako k temu občnemu zboru v smislu § 34 zadružnih pravil ne pride dovolj povabljenih članov s predpisanimi deleži, se bo vršil na istem mestu in z istim dnevnim redom čez po' ure drug občni zbor, ki bode sklepal brezpogojno. _
Dnevni red občnemu zboru je sledeči:
1. Nagovor načelnika;
2. poročilo načelstva glede letnega računa za leto 1912;
3. poročilo nadzorstva glede letnega računa za leto 1912;
4. odobrenje računskega zaključka za lete 1912;
5. poročilo revizije sloven. zadrug v Ljubljani;
6. volitev načelstva;
7. volitev nadzorstva;
8. določitev v smislu § 21 točka 2. nagrade za poslovanje načelstva, nadzorstva in uradnikov za prihodnja 3 leta;
9. slučajnosti. 1045
OPOMBA I V smislu § 33 zadružnih pravil se mora vsak zadružnik pri občnih zborih legitimirati s svojo društveno knjižico, sicer nima pravice se udeležiti občnega zbora.
V Metliki, dne 10. marca 1913.
HattlStV*
o
—
Senzacija za Veliko noč! \
Velikanska zaloga oblek za gospode in dečke. — Krasna izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših faso-nah ter najsolidnejšem blagu.
m
m
m
m
1
jI
Cene priznano nizke!
Postrežba točna in solidtia!
11
•t
K H a tf ■tf M v
tal Angleško skladišče oblek H   O. BERNATOV1Č ::
rj Ljubljana — Mestni trg štev. 5.
Ftftf u u s
m
SC
1514
FL
60
.D