Casopis s podob&mi m slovensko mladino.
Štev. 12.            V Ljubljani 1. decembra 1880.         Leto X.
Mati
tsa. narara dremlje trudna
V  rokab sladkega miru; Vse, kar sope, davno spava
V  svojem stvarniku, Bogii.
Noč je mlačna, luna sveti Z neba dolu na zemljo, Skozi okno v iibo gleda E mizi na mlado ženo.
Lepa šiva drobno platno, Sveča nizko vže gori, Dčte njeno pod obodom Poleg nje v zibeli spi.
Zgodaj vzčla je očeta Bela žeua — grenka smrt; A družica, drobno dete Nijsta i njim šla t božij Trt.
Zdaj se trudi skrbna mati, Gospodari brez možij Dete njeno je rud&e, Ona bled obraz ima.
Vender ga neskončno ljubi Nad vse zemeljske stvari, Kadar čuje, ž njlm se smžje, Poje mu, kadar zaspi.
nSl&dko spančaj, dete zlato! Svžte angeljske roke Vedno branijo nesreči Tvoje kodrave glave."
BTutaj, ninaj, zdravo bodi, Easti, rasti pred meno! Kadar se vrha dorasteš, NSsi t črno me zemljo!"
-b —