Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi i
pr	5314
Dopisi	IjiCejS'
Slljajo V'
Ljubljana
Rokop
strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
^v«Ua
za celo leto . . . . K 20-— » pol leta ....	» ll1—
» četrt »	....	* 6'—
* 1 mesec .... » 2-— za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za o alai Ma sf plačuje po 50 v, med besedilom po I K za 1 cm> vsa koicrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 80 v, za parte, zahvale In izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za Izvestllo pri upravnlltvu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 11. avgusta 1920.
Št. 40
Dr. V»L Rožič:
Obletnica trpljenja — nbleletnica zmage.
(V spsmin sotrpinom in sobojevnikom.)
Hudi časi, težki boji se še bližajo. Ni še konec — toda bližamo se koncu. Za koroške Slovence je prišla ura preskušuje, ura odločitve: ali k materi — ali proč od matere. Težko se bo nekaterim odločiti, preveč so že v sorodstvu in zvezi s tujo — mačeho. Vendar: Koroška žena, mati, koroški fant in dekle, koroški oče, v katerem se še pretaka kri starih, slovenskih vojvodskih kmetov, ta se ne bo vdal, ne bo klonil tilnika pred svojim tisočletnim zatiralcem! Ne! Držal bo staroslovensko zastavo visoko po koncu — ter jo bo čisto — neomadeževano prinesel iz krutega boja — iz narodne zmage.
Dragi Korošci ! Pred letom dni so nas Nemci sramotno ponižane in do smrti zaničevane in zasramovane preganjali in zapirali po ječah in temnicah, da bi nas ustrahovali za vedno. Hoteli so nam tedaj izbiti narodni čut, ponos in zavest ter nas pripogniti do tal, da bi mi nikdar več ne dvignili svojih glav po koncu za naše svete stare pravice — za našo ljubo, drago domovino in očetnjavo. In tedaj? Niste se vdali, niste uklonili svojih hrbtenic! In danes? Ne! Tudi danes jih ne boste! Šli boste, prosti, svobodni, neovirani na dan glasovanja ponosno na volišče — ter volili svojo staro mater — mater svojih starih pradedov: mater Slovenijo! Svojo dušo, svoje srce, svoj glas boste oddali za svojo majko Jugoslavijo. — Ali veste, kako poje in kliče stara slovenska koroška pesem z Zilje svojim narodnim izdajalcem in odpadnikom?
Kdor pa odpade in mater taji,
Še zemlja ne bo pila njegove krvi!
Strašne besede, katerih pomen je še strašnejši. Toda pomen teh besed se ne tiče vas, starih slovenskih grč in korenin, vas značajnih žen, deklet, vas jeklenih fantov, ki ste ohranili zvestobo svojemu domu — svoji materi — stari karantanski
Podlistek.
Matko K.:
Iz preteklih dni.
Svetovna vojska je napravila vsem več ko nadležno mejo avstrijskih bajonetov med Štajersko in Koroško.
Če nisi imel „Passierscheina“, še „dobro jntro“ nisi smel zaklicati svojemu sosedu, ki se je nahajal onkraj z bajoneti zaplankane meje. Ljudje so brili norce iz te avstrijske „nadmo-drosti“ ter zbijali šale. Tako šalo so iztuhtali pri Sv. Uršuli. Tam gre, kakor pravijo, deželna meja skozi cerkev; glavni oltar je na Štajerskem , kor pa na Koroškem. Če je zapel duhovnik pri oltarju „Dominns vobiscumw, moral je imeti organist „Passierschein“, da je smel odgovoriti „Et cum Spirita tuo“. —
Da, Sv. Uršula, saj jo gledate vi Korošci vsak dan, in vsak dan se vam zbudi hrepenenje, da bi poromali na to lepo romarsko božjo pot. Ej, tam gori smo se spoznavali — Štajerci in Korošci! Vi ste pravili dogodke iz svojega življenja, mi iz svojega. Vi ste se upravičeno jezili strašne razmere pod nemško nadvlado, mi smo vas pomilovali in tolažili, pri tem pa se nam hi nič bolje godilo.
Da pa ne bi pozabili, da smo vsi sinovi in hčere ene slovenske matere, peli smo narodne Pesmi ter dali s tem duška, da smo — J0?0" Jovani. O — to smo čutili že davno pn Sv. U^uli, le izpovedati nismo smeli javno — zaradi heznosnih razmer pod nemško nadvlado. Korošci, hli mi verjamete? — Ce pridete pod Nemško
Sloveniji. Te besede zakličite ob vsaki priliki v spomin tistim narodnim tajilcem, tistim grdim odpadnikom in tistim prodanim dušam, ki bolj ljubijo svojo hudobno mačeho kakor svojo pravo dobro mater — Slovenijo. Zakličite, zalučite te grozovite besede vsem zapeljivcem v obraz, kadar bodo nadlegovali, zapeljevali tudi vas, da zapustite, da iz-daste svojo staro, predobro mamico — Slovenijo. — Recite jim: Nikdar!
Pred letom dni je bilo ---------------Gonili
so nas po temnicah in ječah v Celovcu, Beljaku, Špitalu, Litzelhofu, Trebesingu in Gmundn. Tepli, zasramovali so nas, pljuvali so v nas. Glad in žejo smo trpeli, uši in stenice so nas jedle in obirale — in nas se ni nihče usmilil. Nemci so se tedaj veselili našega trpljenja! Bili ste iz Celovca, Roža, Podjune in Žile, bili ste bogati in revni, bili ste moški in ženske. Čez 300 nas je bilo ! — In tedaj ste se zakleli in zaprisegli, da boste delovali za osvoboditev svoje lepe domovine toliko časa, da bo prosta — cela — ne samo Rož in Podjuna, ampak tudi Kanal in Zilja cela! — In bratje sotrpini, sestre — mučenice! Zdaj je prišel tisti važni zgodovinski Čas, tista pomenljiva ura odločitve, ko boste vi vsi, moški in ženske, odločile usodo — srečo svoje ljubljene Koroške za dolgo časa, morda za vedno. — Na vas je, kam pripade koroška Slovenija, k Jugoslaviji ali k Nemški Avstriji!
Ne antantna komisija, ne nemški agitatorji in nemški denar, ne letaki in lažnjive knjižice, ne laž in zlobnost, ne obrekovanje in podlost, temveč vi, slovenski možje in žene, fantje in dekleta, vaša slovenska poštenost, odločnost, zna-čajnost in zvestoba ter ljubezen do svoje ljube prave matere — do svete slovenske zemlje koroške bo zmagala, zmagala bo vaša duša, vaše srce. ki je pošteno, slovensko, ki ljubi svojo domovino. V vaših rokah, v vaših močeh je zmaga doma. — Vi boste odločili usodo svoje domovine pri glasovanju.
Dragi slovenski Korošci in Korošice! Na neštetih shodih in zborovanjih smo se že videli,
Avstrijo, godilo se Vam bo še slabše. Čemu siliti v sužnost, če pa gledate pred seboj svobodno Jugoslavijo! Naj se zopet vpelje za vas romarje iz Črne, Železne Kaple, Dobrlevasi, Velikovca, Pliberka in drugod — nov, še zoprnejši „Pas-sierschein“ ? Ali se vam ne bo tožilo po nami, ki vas bomo pričakovali pri Sv. Uršuli, da bi si segli po bratsko v roke ter si pogledali v oči češ, prijatelj, kako ti gre?
In ne le k Sv. Uršuli, tudi na Sele k Sv. Roku ste kaj radi prihajali leto za letom. Nikdar se niste kesali, mi pa smo se vas vsekdar razveselili, saj smo si bili bratje in smo si še.
Ce mora otrok iz rodne hiše na tuje, kako mu je tesno pri srcu. Ne more se privaditi, vedno sili nazaj pod očetovo streho, k mamici. In vi? Ali Vam ne bo bridko, če boste med tujci, ki vas bodo teptali in trpinčili bolj ko mačeha svojega pastorka?
Spomnimo se še tistih sejmov, kjer smo se shajali vi pri nas v Slovenjem Gradcu, Šoštanju, Celju — mi pri vas v Pliberku, Velikovcu, Celovcu. Prijateljsko smo se pozdravili in sklepali kupčije kakor dobri sosedje. Ne nam, ne vam ni prišlo na misel, da bi 'koga ogoljufali. Mi se zavedamo, da smo poštenjaki in taki hočemo ostati. Pa poglejte tisto nemško druhal, ki je pred letom dni ropala po vaših in na£ih krajih! Takim ljudem pač ne boste služili, ker preveč ponosa je v vas, Korošci! Naj se Nemci še tako hvalijo s svojo kulturo — njih dejanja lanskega leta dovolj glasno govore, kakšna je njih hvalisana „kultura“. Mi Jugoslovani smo narod poštenjakov ravno zato, ker smo — Slovani.
Rad bi še nekaj povedal, pa mi je.sitno. Če
zlasti leta 1907, 1909 in 1911, ko je bilo treba izvojevati poslanstvo gospodu Grafenauerju. In tedaj nikoli niste odpovedali, nikoli niste zapnstili naše svete slovenske zastave. Vselej je šel zmagoslaven naš ljubljenec — vaš rojak France Grafenauer — kot zmagovalec iz vročega boja hudih, mnogoštevilnih sovražnikov.
Tako mora biti tudi sedaj 1 Zmaga in sicer častna zmaga mora biti za vsako ceno — vaša
—	naša — slovenska!
Vi Mikli in Mikoli, Piceji, Lesjaki, Sadjaki, Petriči, Janežiči, Božiči, Antoniči, Prosekarji. Borovniki, Goričniki, Čemri, Rabiči, Arnejci, Vi Paulni-Rutarji, Šalerji, Švajgerji, Šlajherji, Velikonje in Gròblacherji, Turki in Rajhmani, Rau-terji, Resmani, Vi vsi z eno besedo, ki ste bili lansko leto zaprti, pojdite na delo in storite, da bo zmaga sijajna.
Vi imate v rokah moč in žezlo. Za Vas, Vaše družine, Vaše otroke gre. Zato na delo, dokler je še čas!
Bodite vredni potomci svojih starih prednikov, kmetskih vojvod, ki so imeli svojo neodvisno kmetsko državo — in katero jim je ngrabil tujec
—	Nemec! Zdaj je prišel tisti srečni čas, da lahko zopet dobite nazaj, kar so Vam nekdaj ukradli.
Zato: Vzemite nazaj svojo staroslovensko zemljo, saj Vam jo — ponujajo!
Zagrabite zanjo in Vaša bo na veke!
Konec vojske v jeseni 1.1918.
Na Dunaju v parlamentarni odborovi seji za vojne zadeve je dne 21. julija letos poročevalec Witternigg zgodovinsko spričal in natanko dokazal, kdo je kriv, da se je avstrijska vojska v jeseni L 1918. tako žalostno zrušila in sramotno končala. Naši koroški nasprotniki agitirajo z lažjo in pravijo: „Ko bi bili le še par dni držali fronto, bi bila antanta tepena in premagana. Jugoslovani so odpovedali pokorščino in zakrivili tako žalosten konec." S takim govorjenjem Nemci ne-
se me v tem trenutka predstavljate, potem gotovo vidite, da držim levi palec v ustah; desnega ne morem, ker bi sicer ne mogel pisati. Sitno mi je, pravim. Povedal bi rad, da štajerskim fantom Korošice nad vse ugajajo. Zvedel sem tudi, da imajo tudi Korošice eno oko več za štajerske fante. Naj si bo kar hoče: brhke so Korošice! Joj, kako bi bilo žalostno, če bi Korošice, tiste žavbrne, korajžne in brhke obrnile hrbet slovenskim fantom ter se rajši bratile in možile z nadutimi, polgluhimi nemškimi todelni. Tega pa vendar ne boste storile!
Da pa ne porečete, da samo agitiram, za kar me sicer nihče ni najel, vam hočem povedati, kako smo se vozili trije prijatelji po koroških krajih. Nam trem, Milošu, Franceju in meni Koroška zelo ugaja. Zakaj ne bi? Saj je Koroška biser v prelestni kroni Jugoslavije.
«Peljimo se na Koroško", je dejal nekega dne Francej ter pogledal izpod čela. «Pa se peljimo!" — Hajdimo po mazilo za recepikle! Jaz sem si nabavil kratke, košate hlače od «tega rajnega bogvekoga", Miloš si je kupil čepico, ki pa se mu je kmalu zmečkala, ker je bila iz papirja, Francej je pripravil aparat, dà smo se fotografirali doma. Tiste fotografije smo potem vzeli s seboj ter jih pozneje pisali iz Celovca. Upali smo, da se nam bodo nastavljenci čudili češ, kako so ti trije nobel! V Celovcu so se dali fotografirati!
Ob 5. uri smo odfrčali čez Dravograd, Labud proti Velikovcu. Tukaj smo se odpočili, kajti meni je počil gumij na kolesu, * Milošu, to se pravi njegovemu recepiklu, je pošla sapa, Francelj pa si je mazal «sedežnico" zaradi — volka.
vedó in nehoté sami priznavajo, da so bili Slovenci in Hrvati spredaj na najhujši fronti, Nemci pa kje bolj zadi, kjer ni tako nevarno. Poročevalec Witternigg pa je neovrgljivo dokazal, da da je tistega strašnega poloma na laški fronti bilo krivo avstrijsko vojskino vrhovno poveljstvo, ki je bilo takrat v Badenu pri Dunaju. To poveljstvo je namreč brzojavno naročilo svoji armadi na laški fronti, da je z Lahi sklenjeno premirje in se zato ne smejo več vojskovati. Lahi pa so se bili zavezali, da bodo ustavili sovražnosti šele čez 24 ur. Tega pa avstrijska brzojavka nič ni omenila. Prišlo je torej tako, da so imeli Lahi 24 nr dalje vojsko, kot pa Avstrijci. Lahi so še smeli streljati, Avstrijci pa ne. Lahi so smeli cele bataljone in polke tirati v ujetništvo, Avstrijci pa se še ustavljati in braniti niso smeli. Ko so v Badenu spoznali, kako strašno neumnost so napravili, poslali so drugo brzojavko na laško fronto, pa je bilo že prepozno. Med tem se je uničilo za milijarde vojnega materijala. Lahi so dobili topov in drugih stvari toliko, da jim sedaj samo to zadostuje za celo vojsko. Takrat je prišlo v laško ujetuištvo na stotisoče avstrijskih vojakov. Takrat se je reka Pijava skoraj zajezila in je bila črna samih mrličev. Bili so to tisoči in tisoči naših mladeničev, naših mož in očetov. Srce nam krvavi in oko nam solzi ob teh spominih. Kar svet stoji, še nikdar ni tako mogočna vojska tako sramotno končala. Avstrije ni škoda, a škoda je naših ljudi. Pa vse te ogromne žrtve so bile čisto brez potrebe, odveč in zastonj. Tako torej so vojsko vodili tisti mogočni Nemci v Badenu, daleč od fronte. Ko so ti gospodje sprevideli svojo strašno polomijo, so si mislili: „Vso krivdo zvrnimo na Slovence in Hrvate. Ti imajo tako malo pravic, da se pred svetom ne bodo mogli braniti." Pa zgodovina je sedaj pokazala resnico. — To je najbolj žalostno, zato pa tudi zadnje poglavje avstrijsko-ogrske zgodovine. Tukaj je pa tudi prvo poglavje naše jugoslovanske zgodovine. Kar je pri teh dveh poglavjih žalostnega in sramotnega, tega niso krivi Jugoslovani, ampak ošabni in mogočni nemški poveljniki. — Vse to omenja tudi nemški časopis „Grazer Volksblatt" z dne 22. julija letošnjega leta.
Srbi niso krivi.
Koroški nemčurji pred resnico zapirajo oči in ušesa, za laž pa odpirajo usta in roke ter še zmirom pravijo in pišejo, kako so pred šestimi leti Srbi umorili Franca Ferdinanda ter tako povzročili svetovno vojsko. Resnica pa je čisto drugačna. V .Wahringu na Dunaju je bila velika gostilna pri divjem možu — „Zum wilden Mann". V dvorani te gostilne je letos na 17. junija zborovalo kakih 1500 Nemcev. Na tem zborovanju je govoril dr. Friderik Wichtl, ki sam o sebi piše, da je nemško nacijonalen že od svojega 18. leta (Volkssturm 31) in je bil tudi nemško-naci-jonalen poslanec. Ta Wichtl je tam zgodovinsko spričal in dokazal, kako so judi že leta 1912. sklenili, da bodo umorili prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki da je dve leti pozneje res padel
Po oddihu smo nadaljevali vožnjo. Med vožnjo se ni pripetilo ničesar važnega; le jaz sem večkrat zaostal; a vselej tedaj, kadar je pritrobil kak avtomobil nasproti. Takrat sem svojega „konja" razjahal — zaradi varnosti, da se ne bi preveč splašil. V Celovcu smo si ogledali lintverja, vozili se — seveda izven Celovca, po Vrbskem jezeru ter obedovali v hotelu Trabesinger — ne morda po grofovsko, temveč po študentovsko: vsak dve žemljici, „noter kuhano župco" in vrček piva.
Iz Celovca smo jo krenili h Gospe Sveti. Med potjo smo zabredli med čredo goved, ki je pridrvela po veliki cesti naproti. Čudim se še sedaj, da me ni nabodel kak bik na rogove ali pa me odrinil v obcestni jarek.
Pri Gospej Sveti smo prenočevali. Pa smo bili tudi kristjani; opravili smo romarsko pobožnost, jaz sem celo ministriral nekemu g. duhovnu ter zaslužil 20 krajcarjev, kar je bilo veliko, če pomislimo,' da sem bil pri Gospej Sveti leta 1912 — in da sem bil takrat študent, kateremu navadno „skoz čevelj palec gleda." Da, da, Gospa Svetal V resnici bi Te bilo škoda, če bi se krog Tebe šopirili Nemci, ki nimajo nobene pravice do Tebe.
Tudi vojvodski prestol smo si ogledali. Zamislili smo se v njegovo slavno zgodovino, ki je tako pomenljiva za nas — Slovence. Že takrat smo se jezili na nemški napis na ograji, danes pa se mi zdi, da bi moral oslepeti vsak nemški pohotnež, ki bi pogledal ta spomenik s pregrešno ošabnostjo češ, nisi več slovenski. Kaj, ko bi spravili ta spomenik na varno, recimo v Ljubljano? Ne, naj ostane kjer je, da bo zvesta priča naše pravice do Gospo Svete in njene okolice!
kot prvi izmed junakov, zadet od judovskih rok — „wie er dann als erster nnter allen Helden von den Hiinden der Freimaurer fiel". Judi so torej že dve leti pred vojsko sklenili, da bodo umorili Franca Ferdinanda. Judi so torej krivi njegovega umora, pa ne Srbi. Judi so tako največ krivi cele vojske. Judi pa tudi uživajo sad svoje vojske zlasti v Nemški Avstriji, kjer so cesarja pregnali raz prestol, da so lahko sami nanj sedli. V Nemški Avstriji imajo vso moč in oblast v rokah judi, ki stiskajo in izžemajo ubogo ljudstvo, kakor kuharica limono. Vse to piše nemški časopis „Volkssturm“, ki izhaja na Dunaju. O tistem zborovanju piše zlasti v svoji 26. številki od 27. junija letos. — Ubogi Srbi, ki jih Nemci tako obrekujejo. Še bolj ubogi na duhu pa tisti, ki še sedaj take laži na debelo požirajo.
Gloso varaj o.
Demarkacijska črta.
Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo dne 5. avgusta iz Celovca: Danes ob 8. uri zjutraj je jugoslovanska delegacija dovolila na onem delu demarkacijske črte, ki loči coni A in B, to je med Rožekom in Mostičem, gotove olajšave glede osebnega in blagovnega prometa. To je storila iz razloga, ker bi se nam sicer podtikalo, da smo le zaradi tega tako nepopustljivi, ker se bojimo plebiscita, pa bi ga radi s svojo nepopustljivostjo onemogočili. Ker pa mi nimamo nobenega razloga, da bi plebiscit odlašali ali da bi se ga celo bali, se je dovolilo toliko, kolikor se je moglo dovoliti, ne da bi se s tem ogrožali čistost in nepristranost plebiscita ter red in mir v coni A. Na demarkacijski črti vrši naše orož-ništvo in naša finančna straža svojo službo kakor doslej. Prehod čez demarkacijsko črto je dovoljen le z legitimacijami
Istega dne poročajo iz Celovca: Danes se je odprla demarkacijska črta za prost osebni a omejen blagovni promet, ker cela vrsta važnih živil in drugega se sme izvažati iz cone A v cono B le s privoljenjem okrajnega glavarstva. Važno je sedaj vprašanje valute (denarja). Nemci bodo poskušali preplaviti cono A z ničvrednim avstrijskim papirjem, na drugi strani pa pritegnili kar največ jugoslovanskega denarja. Ljudstvo se nujno opozarja, da naj ne sprejema plačil v avstrijskem papirju. Naše orožništvp in pa finančna straža ostaneta na demarkacijski črti.
Nemška pisma.
XIX.
Nationalpolitische Abteilung des Karntner Landes-rates.
Zahl 4288.	Abschrift.
An den Karntner Heimatdienst
Klagenfurt.
St. Veit a. d. Gian, am 10. Joni 1920.
Die vom V. M. Oberlehrer Josef Koberer in Eberndorf eingelangte Situationsmeldung sowie
Tudi gosposvetski zvon smo si ogledali. Nismo ga slišali zvoniti, a prisluškovali smo njegovemu skrivnostnemu brnenju, ko smo pritrka-vali s prsti. Naj le brni ta slavni zvon vsem Korošcem, da ne bodo pozabili svoje narodnosti, Nemcem pa naj grozi: roke proč od slovenske posesti.
„Z Bogom, lopi kraj!" Tako smo se poslovili, a v srcih je živelo in še živi upanje, da še posetimo Gospo Sveto. Kdaj ?
Po poti, po kateri smo se pripeljali, smo se tudi vrnili. Pripetilo se ni ničesar važnega, razen da sem jaz povozil še v Celovcu neko nemško šolarko; pa samo čez prste na nogi. Dekletce se je začelo cmeriti šele tedaj, ko sem obstal pred njim ves prestrašen, kaj bo sedaj. Dva krajcerja sem ji stisnil v roko in dekletce se je nasmeh-Ijalo. Prav zares, denar ozdravi mnogo bolečin.
Zmučeni in utrujeni smo se vrnili na svoj dom. Krasna je bila vožnja po Koroški — nikdar je ne pozabim. No morda zaradi tistih dveh krajcarjev — ne — temveč zaradi lepote koroških krajev. Čudovito so lepi, da jih lepših skoro ni. In zato segajo Nemci z grabežljivimi rokami po njih. Da, Koroška je sladko grozdje za izstradane Nemce! Pa kako naj cveti in zori grozdje — brez trte? In trta je — v Jugoslaviji. V njej ima svoje korenine, iz nje dobiva sok za življenje. Kororošci! Vaša domovina, Vaša sreča in Vaše življenje je v Jugoslaviji. Presodite in potem Vam ne bo težko odločiti se. Spomnite se Sv. Uršule, ki naj združi pod svojim plaščem poleg Štajercev tudi vse slovenske Korošce. Na svidenje — pri Sv. Uršuli v svobodni Jugoslaviji!
eine Bestàtigung uber den Empfang von 2000 K zur weiteren Veranlassung iibermittelt. Die Ur-schrift der in Abschrift beiliegenden Eingabe an die interalliierte Mission wurde der Vertretung der Landesregierung zur weiteren Veranlassung ubersendet.
3 Beilagen.
gez. Vouk.
Nationalpolitische Abteilung des Karntner Landes' rates.
Zahl 4288.
St. Veit a. d. Gian, am 10. Jun! 1920.
Herrn Lorenz Mefiner, Lehrerfluchtling
Brucki.
Zur Kenntnis, dall die dort erwartete Eingabe durch Frau K. hier persOnlich abgegeben wurde.
XX.
■Idr.
Vouk.
Finanzdirektion fiir Karaten.
ZI. 1595/18-11, Salzausfuhr.
Klagenfurt, am 19. Jani 1920.
An den Karntner Heimatdienst
in Klagenfurt.
Ùber Ihr Einschreiten vom 18. Mai 1920, ZI. 763 wird liber ausnahmsweise Ermachtigung des Staatsamtes fiir Finanzen vom- 14, 6. 1920, Zl. 53.014 der A. A. L. III in Brucki Herrn Glan-tschnig die Bewilligung zur Ausfuhr von 2000 Kilograram Salz in die Abstimmungszone A er-teilt. Diese Verstandigung dient gleichzeitig als Ausfuhrbewiiligung.
Der Pràsident:	* Pipiz.
XXI.
Karntner Heimatdienst.
Zahl 990.
An die A. A. L. III.
* ' JT'
Briicé.
Klagenfurt, am 2. Jnni 1920.
Die in dortiger Zahl 151 envahnten Beamten, welche sich so pessimistisch liber die>Yerhaltnisse in der Zone A ausgedriickt haben, ,wollen ehest anher bekannt gegeben werden. steinacher
XXII.
Karntner Heimatdienst. Zahl 1201.
An alle A. A. L. !
Es sind von allen Gemeinden des Abstim-mungsgebietes A die voraussichtlichen Stimmver-haltnisse schàtzungsweise in Prozenten nach Gemeinden umgehend anher bekannt zu geben. Klagenfurt, am 4. Juni 1920.
Steinacher.
XXIII.
Bezirkshauptmannschaft Klagenfurt, 16. Juni 1920.
Zl. 7642.
Maria Leitner,
Unterstiitzung.
An den Herrn Biirgermeister der Gemeinde
St. Johann a, Briickl.
Die Gemeindevorstehung erhalt inLAnschlusse eine Hose, zwei Hemden und zwei Paar Schuhe, welche vom Bezirksverein „Frauenhilfswerk“ liber Antrag des Karntner-Heimatdienst fiir die Kinder der Maria Leitner, wohnhaft in Kulm beim vlg. Jellen in der Gemeinde Waisenberg bestimmt sind.
Ich stelle an den Herrn Biirgermeister die hofliche Bitte, diese Sendung an den in Briickl wohnhaften Herrn Leutnant Mefiner umgehend ausfolgen zu wollen, damit der Genannte die wei-tere Vermittlung an Maria Leitner bewirke.
Der Hofrat: Rainer m. p.
Zahl wie oben.	Datum wie oben.
Seiner
Wohlgeboren Herrn Leutnant Leflner
Zur Kenntnis.
in St. Johann a. Briickl. Der Hofrat: Rainer.
Politični pregled.
Zveza narodov.
Dne 3. avgusta je bila otvorjena seja Zveze narodov. Svet je sklenil povabiti ameriške Zedinjene države, da se udeleže mednarodne prometne konference. Naznanil bo priznanim vladam dnevni red konference. Odobril je načrt mednarodne konference za higijeno (zdravje), na kateri hočejo osnovati mednarodni urad za higijeno.
Avstrijska republika.
Dr. Renner se je pogovarjal z zastopniki velesil. Razmerje med Madžarsko in Avstrijo je napeto. Madžarska mobilizira, Avstrija pa mora
odložiti orožje. To je velika nevarnost za Avstrijo. Zato naj velesile kontrolirajo obmejne kraje po antantnih oficirjih. — Kaj pomaga Avstriji Volkswehr, če pa nima vojaštva, ki bi branilo meje. Ce nemški nacijonalci agitirajo v coni A s tem, da Avstrija nima vojakov, le mečejo pesek v oči politično nezrelemu ljudstvu.
T-ier Poljska.
Poljsko bodo prepustili svoji usodi. Angleške in francoske misije so zapustile Varšavo, ki je v nevarnosti, da jo zasede boljševiška armada. Ruske čete so si izsililo prehod čez Bug in prodirajo proti Varšavi. Boljševiške čete cenijo na 40.000 mož, ki prodirajo proti Mlavi, kjer bodo edino železniško progo, ki vodi iz Varšave na Gdansko, prerezale. Poljska vlada bo izpraznila Varšavo in se nastanila v mestu na zapadu. — Poljske čete so baje zopet osvojile Brody in Rodziwilow. Pri Sarnikovu so boljševiki prekoračili Stochod. —- Antanta je prosila Rumunijo, naj dovoli transport enega kora Wranglove armade, ki gre v Galicijo. — Poljska vlada bo šla v Krakow. Poljske čete bežijo.
Dnevne vesti.
Dar iz Bosne. Gospod direktor realne gimnazije v Banji Luki v Bosni, dr. Damaška, mi je poslal kot ostanek ekskurzije 800 K, katere naj porabim v dobrotvorne svrhe. To svoto bom porabil za podporno društvo drž. gimnazije in drž. učiteljišča v Velikovcu ter ž njo nakupil potrebnih šolskih knjig za revne in pridne dijake. Gospodu direktorju dr. Damaški in našim mladim prijateljem in bratom iz Bosne, katere smo na izletu spoznali, se v imenu slovenskega koroškega srednješolskega dijaštva iskreno zahvaljujem za ta lepi in umestni dar. Bog jih živi !
Velikovec, 6. avg. 1920.
Prof. dr. Fr. Kotnik.
Todja drž. gimnazije in drž. nSiteljiSSa.
Zamenjava kolkov kronske vrednosti.
Z dnem 16.'junija 1.1. razveljavljeni kolki kronske vrednosti se lahko zamenjajo brezplačno do vključno 30. septembra 1920 pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in vseh davčnih uradih izven Ljubljane proti novim kolkom dinarske vrednosti v smislu veljavnih predpisov. Dotične vloge so kolka proste. V zamenjavo prijavljeni materijal se mora oddati osebno, vpošiljanje po pošti je nedopustno. Po 30. septembru 1920 je izključena vsaka zamenjava ali povrnitev razveljavljenih kolkov. ■i .	.
Prevalje. Kako bi nemška pravičnost na-pram Slovencem zgledala, če bi prišli oni zopet do moči, pokazalo se je prav jasno v zadnjem času. Že sedaj, ko je cona A v jugoslovanski upravi, požigajo ondi zavednim Slovencem poslopja, polagajo na tračnice ovire, da bi lahko ponesrečilo mnogo nedolžnih ljudi, pri nas na Prevaljah pa so hoteli zažgati tiskarno Družbe sv. Mohorja. V noči od nedelje 1. avgusta na pondeljek 2. avgusta je neznani hudobnež potrupal tam okno, zlezel v tiskarno, zažgal kup papirja, ki pa je na srečo sam ugasnil. Presenečenje je bilo veliko, ko'So nastavljenci zjutraj našli sledove tega zlobnega dela. Če bi se bila nakana zlobnežu posrečila, bi lahko nastal velik požar, ki bi uničil ne samo tiskarno, ampak tudi vsa bližnja poslopja, kjer stanujejo večinoma delavci, kojim bi bil požar vse uničil. Tako imamo Slovenci že nekak predokus nemškega gospodstva, če bi se jim spolnile njihove srčne želje. Merodajne oblasti opozarjamo, da smo tukaj izven plebiscitnega ozemlja v Jugoslaviji, kjer oblast lahko nastopi z vso odločnostjo napram rovarjem. Če se pa takim ljudem, ki jim pri nas ni ničesar prav in čez vsako stvar le zabavljajo in ščuvajo, na prste stopi, pa cvilijo, da je joj ! Silo bomo odslej s silq odvrnili.
Pliberk. V nedeljo 15. t. m., na dan vnebovzetja Dev. Marije, jo v „Narodni šoli" šolarska veselica. Na sporedu je petje, deklamacija in igra »Jagode". Po veselici na vrtu telovadba dečkov in deklic. Pričetek ob 3. uri popoldne (letni čas). Ljubitelji otrok vabljeni prisrčno!
Draga smrt. V mestih imajo posebne pogrebne zavode. Ljudje takega zavoda oskrbijo vse, kar je potrebno za pogreb. Gledé pogrebov so vsi navezani na dotični zavod. Nobena rodbina ne more sama oskrbeti pogreba brez tistega zavoda. „Grazer Volksblatt" z dne 29. julija letos objavlja lanski računski zaključek pogrebnega zavoda za mesto Gradec. Pogrebi so tam silno dragi. Najnavadnejša krsta (mrtvaška truga) stane 279 K. Malo boljša, kakor imamo na deželi najpriprostejše, pride že na 355 K. Barva za eno krsto stane 90 K. Od pogrebcev zasluži vsak 60 K na dan. Zato je pa zavod lansko leto imel čistega dobička 372.422 El — Ne hodimo v Nemško Avstrijo umirat; tam je tudi smrt svoje cene silno zvišala.
Dopisi.
Velikovški okraj, v Grebinjski Kloiter. V zadevi zavratnega umora kmeta Petra iz Kleč namigavajo celovški lažnjivi listi, kakor bi jaz bil v kaki zvezi s tem hudodelstvom. Mislil sem to strastno obrekovanje ignorirati, toda da bi se morda ljudje dobre volje ne pohujševali, naznanjam sledeče: Ko sem se lani v juniju vrnil iz Radiš, reklo se mi je od več strani, da se je imel rajni oče Peter in njegova hči izraziti, „da se bo že kdo znašel, ki bo klošterskega farja ustrelil." (Sedaj to hči Petrova zanikava.) Vsled tega sem pisal tej družini pismo in to že poleti lani, naj me pri pokoju pustijo, saj jim nisem nikdar kaj žalega storil, sicer si bom pokoj poiskal. Naj si zapomnijo, da kdor duhovnika kot takšnega sovraži, ima, kakor skušnja uči, navadno žalostno smrt. (Navedel sem 2 takšna žalostna slučaja iz naše fare.) To je bilo vse. In res sem imel od te družine pokoj. Ko pa sem pozneje slišal, da pravijo Petrovi ljudje, da sem jim prepovedal v klo-štersko cerkev hoditi (se ve: laž) in ker sera to družino od nekdaj spoštoval, sera jim dal dvakrat naznanilo, naj zopet hodijo v svojo farno cerkev, pa ne po nepotrebnem drngam. O zavratnem umoru očeta Petra, ki je bil dober in skrben oče, sem izvedel šele na dan umora od svojega cerkvenega pomočnika v zakristiji v Kloštru popoldne. Predpoldnem, ko se je umor izvršil, sem imel opravilo na podružnici v Šmihelu. Oborožen tat, zasačen pri nameravani tatvini pri kašti, je bil od očeta Petra zasačen, oba sta se poznala; da ne bo tat prijet, je kratkomalo Petra ustrelil in da ga pok ne izda, ne da bi utegnil kaj ukrasti, je zbežal v bližnji gozd. To je prepričanje vseh ljudi, ki so dobre volje. Politični umor more videti le kakšen bivši folksverovec Morak in njegovi somišljeniki. Moraku svetujeva zadnjikrat podpisani in vovberski župnik, naj kroti svoj jezik, ker Če bova prisiljena, zapojeva mu tako pesem, da ga bo zelo gravalo. Gradiva imava dovolj. V marsikaki jetnišnici je še prostora za takšne suroveže. In skrajno surovo se je Morak zoper moje ljudi in župnika Ebnerja obnašal. Kdaj, bo že sam dobro vedel.
Jakob Kindlman, župnik, v Vilštanj. Tudi pri nas se dobi še par Slovencev, ki slišijo na ime nemčur. In vročekrvni so naši nemčurji, da je strah! Ko je Po-begnov Nuža šel predzadnjo nedeljo z nami na shod v Velikovec, jih je pograbila taka »sveta" jeza, da so izgubili slednjo trohico pameti. Neki nemčurski pobalin (pa nikar ne mislite, da je bil kateri izmed Jezernikovih!) je od same jeze zalajal — pardon, zahajlal! —, ko smo se po končanem shodu peljali mimo Jezernikove hiše. Nemčurji, siroteji, smilite se nam!
v Galicija. Pri Kuharju na Blatu imajo nemškutarji svoje skrivne sestanke. Pribijemo to, da se ne pozabi!
v Galicija. V tukajšnji občini se je pojavila griža. Okužene so za to boleznijo vse vasi občine Galicija. Pri Heriju na Blatu sta umrla že dva otroka na griži.
v Labud. Proti antantni komisiji se nosijo Nemci in nemčurji kot preganjane ovčice, proti našemu ljudstvu so zverine. Ne samo, da zavednim Slovencem grozijo, da jih bodo križali, da
njim šipe pobijajo, strežejo njim naravnost po življenju. Ko so se Libeličani in Labudčani vozili dne 25. julija iz Velikovca od Dravograda do postajice Libeliče-Rabenštajn nazaj, zapazi strojevodja ravno na kraju, kjer vodi proga strmo nad Dravo, da so traverze vzdignjene in da ležijo na progi železne zapreke. Nepopisna nesreča bi se lahko zgodila. V trgu so pa za deklicami, ki so se domov vračale, nemčurski Labudčani kamenje metali. To so tisti ljudje, ki so lani divjali in ki so v vojski po Srbiji in Galiciji morili.
v Libeliče. Vrnil se je po skoraj 6 letnem ujetništvu 29. julija iz Rusije pd. Kolar na svoj dom. Pozdrav narodnemu možu!
v Libeliče. Antantna komisija je tukaj ! Ta je na naši strani! Tako si šepečejo nemčurji v Pliberku in v okolici, pa tudi tukaj eden drugemu v uho, tako nalašč govoré pred preprostim in zavednim slovenskim ljudstvom. Hočejo še pokazati, kako so veljavni in kako še mogočni. Dobri pa nevedni ljudje so jih pa res bojijo. V Afriki je antanta rešila divjake nemškega gospodstva, zatorej ni misliti, da bi nas hotela na Koroškem zopet vkovati v nemške verige.
v Djekše. (Nesreča.) Dne 17. julija je tukaj v Vovbrskih gorah pri Napečniku domača 21 letna hči Elizabeta padla s črešnje. Ne da bi se več kaj zavedla, je par ur pozneje mirno v Gospodu zaspala. Bila je vsa leta bolehna, pa pridna in pobožna. Pogreba blage rajne dne 20. julija se je udeležilo zelo veliko ljudi tudi iz sosednih krajev. Za toliko udeležbo pri pogrebu in za mnoge izraze srčnega sožalja se vsem zahvaljujejo žalujoči stariši ter brati in sestre.
Boroveljski okraj.
b Kotmara ves. Mežnarje va lulika je na vsak način hotela poskusiti, če je boroveljski ričet boljši kakor ga ona doma skuha. Zato je prosila, da so jo vzeli za pet dni na košto. Željo so ji sicer gospod sodnik izpolnili, pa ne radi, ker je zdaj vse tako drago. Lepa prošnja pa prebije Judi železna vrata.
b Zihpolje. Dne 25. 7. se je poročila pridna in zavedna članica ženskega društva, g. Tončka Urek z g. Miha Kramarjem, trgovcem. Obilo sreče želi mlademu paru žensko društvo.
b Hodiše. Jugoslavijo preklinja na tihem bivši poštni ekspedijent Briuskele, ki zastonj čaka na povrnitev nemške Avstrije.. Pravi, da je bil kot Nemec rojen in da hoče kot Nemec tudi umreti. Brinskele, vaša smrt bo težka. Vemo namreč, da ste rojen blizu Novega mesta kot pristen Slovenec, treba bo torej ob vaši smrti zdravnika čudodelnika, ki vas bo znal spremeniti v pristnega Nemca, drugače gorje vam, umrli boste kot nemškutar, ki se dela Nemca, pa se mu pri vsaki besedi pozna, da je pisten Kranjec. Ali ste raumeli?
b Sv. Jakob v Božu. Ko se je raznesla vest, da bo demarkacijska meja odprta, so naši posilinemci zopet začeli dvigati glave in so pripravljali vozove in drugo, da se popeljejo po begunce onstran meje. Toda joj: dan navrh so se jim domačini posmehovali češ: včeraj so snažili in svetlili „šilde“ (na konjski opravi), danes pa gnoj vozijo!
b Kotmara ves. Odkar je šel Hajnžek študirat, je prevzel zaenkrat Nartov Jurij vodstvo nemčurjev. Peljal se je takoj po natančna navodila v Celovec. Mišov mu je posodil kočijo. Generali se seveda ne vozijo na navadnih vozovih. Komaj pa se je prikazal zopet v vasi, je čisto pozabil, da ni več navaden čurij, hočem reči Jurij. Odprl je mogočna svoja usta, kakor so se nekdaj odprli nemški »prifkastlni" in pravil je strmečim poslušalcem: »V torek bo odprto. Zec je rekel, da mu mora Mišou priti naproti. Vendar smo se enbart učakali." Jurij pa je še nekaj druzega dočakal: »Marija pomagaj" je vpil pred durmi, ki se niso hotele hitro odpreti. Ja, ja, Jurij, generalske časti imajo tudi svojo težko stran. Ona pa, ki iz Prebelj hodi po noči okrog po hišah in raznaša pošte, izve zdaj tndi zase lahko nekaj novega. Boljše pa bo, če ostaneta oba po noči lepo doma.
Mariborska: eskomptna banka
oicivnl trfj St. 141 pOClni.ZM.Ca Velikovec Glavni trg St. 141
Telefon itev. 7 (internrban). — Bačan poitn. ček. urada SHS v Ljubljani št. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvržuje vse v banžno stroko spadajóie posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ‘/s 9* do 12. ure In od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delnišita glavnica in rezervni zahlad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprciema vloge na knjižice in na tekoči račun. Hakup In prodaja vrednostnih papiriev vseh vrst.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Zborovanje »Koroške podružnice Slov. Dij. Zveze” v Št. Jakobu v Rožu.
Podružnica SDZ za Koroško, ki je obstojala in delovala že v predvojni dobi, je med vojsko zaspala. Ko pa je vstala tudi na naših svetih koroških tleh mlada in krepka Jugoslavija, se je prebudila naša podružnica. Z veselim upanjem smo romali te dni v Št. Jakob, da si v prelepem Rožu utrdimo ljubezen do našega ljudstva in naše domovine in da začrtamo smernice našemu delovanju v težkih in odločilnih dnevih bodočnosti. K zborovanju, ki se je vršilo v Narodnem domu, se je zbralo 36 starejših dijakov iz Podjune, Roža, Ziljske doline in Celovca.
V četrtek, dne 22. julija, je bil pozdravni večer, naslednjega dne skupna sv. maša v farni cerkvi, nato se je začelo zborovanje.
Fil. Sušnik nam je podal v referatu «Znamenja časa" sliko človeštva po svetovni vojni, kako se skuša dvigniti dražba iz prepada, v ka-. terega jo je pahnil kapitalizem in imperializem Dve struji tekmujeta med seboj, da zacelita usekane rane — rdeča in krščanska internacionala. Rdeča internacionala vidi vzrok vsega današnjega zla v kapitalizmu, krščanska v človeški sebičnosti. Človeštva je treba duševnega preporoda, gospodarski pride nato sam od sebe. Zdravilo za rešitev človeške družbe je izpolnjevanje socialnih zakonov božjih: 1. V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh 1 2. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
Bogoslovec Blttml je pokazal kršč. dijaštvu smernice v obliki 10 zapovedi: 1. Ne pozabi poplačati ljudstvu socialni dolg! 2. Pomni, da je organizacija vse, posameznik nič! 3. Zidaj na trdno podlago sv. vere! 4. Spoznavaj ljudsko dušo! 5. Politika je s tvojim delom v ozki zvezi; zanimaj se zanjo! 6. Imej pred očmi, kako velik pomen imata zgovornost in tisk! 7. Napovej boj alkoholu! 8. Pomagaj širiti socialni evangelij v organizacijah! 9. Zataji vsaj košček individualnosti v korist družbi! 10. Ne išči svoje časti, ne pozabi na čast božjo!
Abiturjjent Marktl je razložil pomen Orlov-stva in mariborskega taboia. Moč naroda obstoji v duševnem in telesnem zdravju. Orel skrbi za oboje, še bolj pa naj ga odlikuje ljubezen do Boga, domovine in viteško neomadeževano življenje.
V	soboto, dne 24. julija, se je vršila sveta maša zadušnica za prerano umrlim tovarišem medicincera Fr. Horvatom. Nato je sledil referat g. prefekta Dobernika o nalogah koroškega dijaka ob plebiscitu.
V	kratkem si bo izbralo ljudstvo svojo usodo, ki bo tudi usoda za vsakega posameznika. Zato naj dijak vse svoje sile posveti plebiscitnemu delu. Študira naj splošni in špecijelni položaj, informiran naj bo o vseh naših pristaših, omahljivcih in nasprotnikih. V vsako hišo naj spravi „Mir“ in «Korošca" ter plebiscitne bro-šurice ; poslužuje naj se tudi porabljivih člankov iz nemškega časopisja! Pridno naj dopisuje v liste ter pošilja novice iz svojega kraja! Pri vseh plebiscitnih prireditvah naj gre organizacijam na roko ter vabi osebno od hiše do hiše!
Abiturijent Skitek je govoril o podrobnem delu dijaka v izobraževalnih društvih. Vedno naj se zaveda, da izhaja iz naroda in se vanj povrne in da mora že v mladostni dobi pripravljati pot poznejšemu delovanju, s tem da pripomore ljudstva do višje umske in srčne naobrazbe. Na tem polju čaka dijaka obilo dela. tudi najmlajši že lahko udejstvuje svoje mlade moči. Vedno naj občuje z ljudmi prijateljsko in sodeluje pri pevskih in telovadnih odsekih, pri predavanjih, knjižnicah, igrah itd.
Popoldne se je vršil občni zbor «Kor. podr. SDZ". Podružnica so je v svrho lažje delitve in izvrševanja podrobnega dela delila v štiri delokroge. Dijaki prirede v letošnjih počitnicah predavanja v «Izobraževalnih društvih". Ustanovila se je centrala (bogosl. Bliiml Rudolf, Št. Janž), ki ima v evidenci predavanja in predavatelje.
Za bodoče poslovno leto je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik : Sušnik Franjo, fil. (Ljnbljana— Prevalje).
Podpredsednik: Bliiml Rudolf, bogoslovec (Št. Janž v Rožu).
Tajnik: Skitek Dominik, abiturijent (Potoče, p. Libeliče).
Blagajnik: Kužnik Matej, abiturijent (Replje, p. Pliberk).
Knjižničar: Weifl Tomo, bogosl. (Podsinja-vas pri Št. Janžu v Rožu).
Za preglednika sta bila določena med. Stanko Silan in abit. Hutter Jožef.
S tem je bil oficijelni del sestanka zaključen. Sestanek sta počastila s svojim posetom tudi g. dr. Čemer v imenu Narodnega sveta za Koroško in gospod Mahkota v imenu Narodnega sveta v Borovljah.
V soboto zvečer je bila v dvorani Narodnega doma dijaška predstava: Igrokaz v štirih dejanjih «Zloba in zvestoba" ter burka-enodejanka «Dva gluha". V nedeljo se je zbrano dijaštvo celokupno udeležilo protestnega shoda v Borovljah. Po vrnitvi iz Borovelj se je ponovila sobotna predstava; pred igro je bil nagovor vseučiliškega prof. dr. Rožmana, ki je povdarjal, da čaka naše ljudstvo kakor narodni in gospodarski, tako tudi krepek razmah verskega življenja edino-le v Jugoslaviji.
Kratki so bili dnevi, ki smo jih preživeli v sredi med našimi Rožani, a globoko so se nam vtisnili v spomin. Odhajali smo polni Iqpih načrtov in mladostnega navdušenja, v trdni zavesti, da je cela naša dežela biser, ki ga moramo ljubiti in čuvati z vso svojo ljubeznijo. Rod, ki biva že dolga stoletja na tej zemlji in jo poji s svojim znojem, bo še zanaprej krepko gospodaril tod ter verno čuval svoja zaklada, vero očetov in materni jezik.
Da se je naš sestanek tako lepo obnesel, se imamo obilo zahvaliti našim mladinoljubom, v prvi vrsti gosp. prefektoma Doberniku in Grilu, gospodu župniku Ražunu, gospodu vseuč. prof. dr. Rožmanu, g. zdravniku dr. Reberniku in gostilničarju g. Zwitterju, ki nam je preskrbel hrano in dal na razpolago prostore; nadalje vsem gostoljubnim Šentjakobčanom, ki so dali našim dijakom brezplačna prenočišča ali sicer pripomogli k tako lepemu uspehu. Vsem izrekamo tem potom za njih skrb in naklonjenost najtoplejšo zahvalo!
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah.
Odgovorni urednik: Otmar Uih&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Za Reo&rad se išče
vodjo-strokovnjaka lesne trgovine
vešč tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in referenc pod „Lesna družba" na upravo tega lista.
je: Ena kompletna oprava za spalno sobo iz hrastovega in orehovega lesa, jako dobro izdelana, in tudi kuhinjska oprava.
Nadalje ima v zalogi hišne oprave iz mehkega lesa za 24 sob.
Lovro M a čič, Prevalje.
Svarilo.
Dne 2. avgusta 1920 sem se mudil po službenih poslih v Pliberku, kjer sem nakupoval govejo živino za svojo klavnico. Svarim vsakogar, ki bi mi ob tej priliki mojega bivanja v Pliberku podtikal kakršnokoli protidržavno agitacijo zoper kraljevino SHS, da bom nastopil proti njemu sodnijskim potom.
Robert Preglav, mesar, Prevalje.
Gospodarstvo.
Državne železnice v avstrijski in ogrski republiki. Mnogo avstrijskih bank je stopilo v stik s francoskimi. Posledice se že čutijo. Konzorcij istih bank zahteva od vlade zastavitev vseh državnih železnic nekemu francoskemu konzorciju. Ogrska vlada pa tudi prodaja svoje železniško omrežje francoskemu konzorciju. Pred kratkim je bila cela jnžnonemška podonavska plovitbena družba prodana Angležem za SS1/* milijonov avstrijskih kron. Premoženje gre v tujino.
Izvozna carina na vino je znižana od 100 na 6 dinarjev za hektoliter.
Uvoz surovega železa v Nemčijo. Ker
v Nemčiji primanjkuje železne rude, je ista prisiljena jo uvažati. Mesečni uvoz znaša 2500 vagonov. Dovaža se iz Luksemburga, Švedske, Angleške in Amerike.
Alojzij Vanovšek, organist,
ki je dovršil kmetijsko šolo v Mariboru, iiče službo. Ponudbe prosi na upravništvo «Mira" na Prevaljah.
Podpisani bi rad pozvedel, kje se nahaja
Julija Katz (Kac)
ker bi ji rad sporočil nekaj važnega v njeno veliko korist. Naj se oglasi na naslov: Robort Laufer, Ljubljana V., poštnoležeče. •>
Kovačnico
iščem vzeti v najem,
če mogoče z orodjem. Priglasila prosim ùasloviti na F. H., poštnoležeče, GuSt&nj (Slovenija).
—	v». ‘ti'\
Stampiljevseh yrst in
norafo 1Z medi zaj '■,
(JCvdlŠ* pečatni to$ek
najhitreje m najceneje
v
Ludovik Sef, Maribor
Prešernova ulica 1.
Tovarniška zaloga papirja in špecijalna trgovina pisarniških potrebščin.
Brzojavi: Papirfief Maribor.
	
Slovenci!	Plebiscit je pred durmi! Vsi na delo za narod! --
	
Vzgojišče za deklice
(Internat)
v,.Narodni šoli“ u Št. Rupertu pri Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starižem. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, Ijndskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško šolo v «Narodni šoliu in večje, šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko šolo v «Narodni šoli“. Začetek novega šolskega leta se bo pravočasno naznanil, na gospodinjski Šoli se pa začne zimski tečaj dne 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo šolske sestre v «Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu.