ž-&y ■ £ j le /30S~6j- Tretje bukvice. S privoljenjem pesnikov nabral mmn volčič., ( Drugi natis .) "p Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskiga Škofij stva. 12 ¥ Ljubljani f(8§?. Natisnil J. Blaznik. Novo pesem zapojte Gospodu, Cela zemlja naj poje Gospodu. Ps. 95. O de bi mogel jest kdaj doživeti. De bi Marijo vse serca ljubile! S. Alfons Ligvorjan. DRŽAVA -v > % V > ni *** <£*,. ---^ „Jožcf Kranjski 11 , „Stanislaus Ljubljanski 1 in ,, Jožef Slovenski" dobe kar bo čistili do¬ hodkov prodanih teh bukvic. |/\i ' Pesmi sv. Alfonza. (Poslovenil Blaž Potočnik.) Marija naše upanje. I O upanje mi lepo ! Vse moje zaželenje, Ti moje si življenje, Moj mir, Marija Ti. Ce Te, Marija kličem, Al če se spomnim na Te, Sladkost, veselje za Te Prevzame mi serce. Ce kdaj težavna misel, Serce v grenkost pobije, Samo ime Marije Prežene vso britkost. r Na morju t’ga življenja, Si zvezda meni mila, K’ bo moj čolnič vodila, De pridem srečno v kraj. Pod Tvojim ljubim plajšam, Preljuba moja Mati! Želim jest prebivati, Umreti tud pod njim. Če srečen, o Marija! Vmerjem v ljubezni Tvoji; O blagor duši moji! V nebesa pohitim. Z vezmi ljubezni svete Mi Ti serce ukleni, Tvoj sužin, blagor meni! Hom Tebi zvest ostal. Sej to serce, Marija! Od zdaj ni nič več moje, Bogu ga daj, je Tvoje, Ga nočem več nazaj. 5 Marija naše upanje. II. Z nebes visok’ga trona, O Mati vse dobrote! Poglej nas revne srote Enkrat, samo enkrat. In če serce se Tvoje Nas vbogih ne usmili, Ne bomo več prosili, De b’ se ozerla v nas. Poglej, de smerti vredni Smo mi pred Sinam Tvojim, De smo z napuham svojim Vžaiili mu serce. Pa Ti ga potolažiš, Besedo eno dati Ce hočeš, ljuba Mati! In bo odpustil nam. Gospa mogočna, blaga! Le rec’ v ljubezni svoji, De smo otroci Tvoji In milostljiv nam bo. Pač res, de nismo vredni Zavolj hudobe svoje Se štet’ še otroke Tvoje, Pa Ti si Mati še. Svoj mili plajš razgerni, Brez straha bomo stali V ljubezni prebivali, Če nas objameš vanj. O Mati sladka mila! Poslušaj kličejoče, Zveličaj ljubijoče! Ki v Te zaupajo. Marija naša Mati. Marija preblaga ! Prečista in draga! Vse duše vedo, De Matere slajši Nikoli ni bilo. O Mati presveta! Hei svet’ga Očeta, Vse milosti vir, Mi upanje daješ, Veselje in mir. Marija preblaga! itd. O Mali Devica! Nebeška kraljica! Kdo Te je častil, De b’ vender pri Tebi Uslišan ne bil ? Marja preblaga! itd. O Mat’ ljubeznjiva! Nar bolj dobrotljiva! Ti prosi za me, De bodem Te ljubil, In gorel za Te; Marija preblaga! itd. Mogočna si, Mati. Bog nič Ti ne ukrati, Kar hočeš, storiš, Ti da, kar ga prosiš, Ti da, kar želiš. Marija preblaga! itd. 't O Mati ljubezni! Ozdravi bolezni Ti moj’ga serca. De začnem ljubiti Preljub’ga Boga Marija preblaga, itd, Ljubezen do Marije. I. Veš, o Marija! Moje veselje! Veš moje želje ? Ljubil bi te ; Zmiraj pri Tebi Hotel bi stati, Ljubljena Mati! Zaverzi me ne. Kaj pa Ti hočeš, Moja Kraljica! Sladka Devica! De Ti podam ? Druziga nimam, Prosim pohlevno, Vzem’ serce revno, Kad Ti ga dam. 9 l*a Ti, Kraljica ! Si ga '/-e vzela, In si ga vnela, Za Te gori. Mati preblaga ! Ti ga ohrani, Hudima brani, Reši ga Ti. Slava Marije. Nar bolj blaga, mila, draga, Si, Marija lTvica , Ti, In čistejši, in svetejši Ni bilo nikol’ stvari. Tvoje obličje, lepotičje, Je zgolj milost in sladkost, Ni človeško, je nebeško , Zmaga angelsko svetlost. Dopadljive, ljubeznjive Zvezde, očesa Tvoje so ; Kakor psice, vse sladčice Naše serca ranijo. i« 10 Perle drage, ljube, blage Tvoje svete so roke, Polne gnade, ktero rade (n obilno nam dele. Ti, Devica, si Kraljica Cele zemlje, vsih nebes; Pa ponižaš, in približaš Se do revnih nas zares. Kdaj boš dala, prikazala Tudi mojim se očem ? Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj, De s Teboj Te gledat grem. Brez števila duš rešila Si sovražniku iz rok, Pridi k meni, in me deni V trumo rešenih otrok. O častimo ga, hvalimo, K’ nam je tako Mater zbral, Ga ljubimo, ga molimo, K’ je vso čast Marii dal. Živi, živi! vpimo: živi! V sercih nam Marije ime ! Hvali vedno, hvali vredno Jezusa zvesto serce. Lepota Marije. Dajte, hribi in doline, Gojzdi, travniki, planine, Vsi Devico počastite, Ki je lepši nima svet. Vsi potoki vi šumeči, Ljubi tički žvergoleči, Premogočni vsih Kraljici Pojte hvalo, pojte čast. Vsi recite: o Devica ! Kako lepa si Kraljica! Bodi čast in hvala večna! Tvojbnu Stvarniku, Bogu. Ti si solnce, serca greješ Od ljubezni, ktero seješ ; Ti si luna razsvetljena Od svetlobe vsih nebes. Lil’ja, roza si cveteča , Nar prijetniši dišeča, Si brez madeža, vsa čista, Polna ljubeznivosti. Kar še dela ijubeznjivo, In Gospodu dopadljivo, To je Tvoja prelepota, Polna vse ponižnosti. O Marija, Bogu draga! Nain pa sladka, mila, blaga! Kakor ljubiš svoj’ga Sina Bodi milostljiva nam. Smert Marije. Zapojmo! častimo Hčer, sveto nevesto, In Mater vso zvesto Presvet’ga Boga! Oj, živi Marija! Marija oj, živi! Oj živi Marija! In Bog, k’ nam jo da. Odločena Mati Od Sina v daljavi, Ko lil’ja v gošavi Med nami je bla. Oj , živi Marija ! itd. Se z Bogam skleniti, V nebo hrepenela, In serčno želela, De smert bi prišla. Oj, živi Marija ! itd. Nje Ženin preljubi, Spolniti ji želje, Jo kliče v veselje, K počitku serca. Oj, živi Marija ! itd. Zdaj pride ljubezen S sladko svojo psico, S prijazno desnico Jo v serce ji da. Oj, živi Marija ! itd. Tak sveta Devica Medli od ljubezni. 14 V tej sladki bolezni Življenje konča. Oj, živi Marija ! itd. Presveta dušica Od zemlje se vzdigne, Sam Sin ji pomigne, V nebo jo pelja. Oj, živi Marija! itd. V nebesih, Marija! Se razveseljuješ, Na desni kraljuješ Zdaj Sina svoj’ga. Oj, živi Marija! itd. Nebeška Kraljica ! Oh prosi tam za me, l)e m’ v sercu se vname Ljubezen sladka. Oj, živi Marija! itd. Marija v nebo vzeta. I. Moj duh iz telesa Z Marijo v nebesa Povzdigni se ti. Gospa je postala, Bo tam kraljevala, Kjer Sin nje 'živi. Moj duh iz telesa itd. Brez nje jest na sveti Ne morem živeti, Veselja več ni. Moj duh iz telesa itd. Oh hudo ločenje! Kdo da mi življenje? Kdo pomoč deli? Moj duh iz telesa itd. Če tud se ločila, Je Mati premila, Nas ne zapusti. Moj duh iz telesa itd. Je Mati skerbljiva, Gospa ljubeznjiva, Za nas govori. Moj duh iz telesa itd. Otroke v težavah, V skerbeh in skušnjavah Vse rešit" želi Moj duh iz telesa itd... 16 Ga hoče oteti, Kdor čisto živeti Serčno hrepeni. Moj duh iz telesa itd. Serce polno sreče, V ljubezni goreče Za njo pohiti. Moj duh iz telesa itd. Marija v nebo vzeta. II. Marija! Teb’ serce v ljubezni je gorelo, Ljubilo je, in od ljubezni kopernelo. O srečna smert! če sme se smeri imenovati, K’ Ti jo je hotel Bog, Devica sveta, dati. Veselo, mirno in presladko si zaspala, Od zemlje se v nebeški paradiž podala. Si šla v nebo, o Mati moja. in življenje! Si šla k Zveličarju v nebeško poslavljenje, S Teboj želim tud jest to zemljo zapustiti, In se pri Tebi, o moja Mati! veseliti. O blagor meni! in o blagor duši moji, Če kdaj dosežem stati pri Kraljici svoji. 17 O srečen, kdor Te gledati pri Sinu more, Povzdignjeno čez angelov visoke kore ! Na zadnjo uro pridi k meni, o Devica! De se razveseli takrat moja dušica, De, ko se bode pred Sodnikam prikazala, Boš, Mati usmiljena, ji Ti na strani stala. Žalostna Mati Kozja. O vi, ki v mojih silnih prebritkostih, - Veseli tu po poti memo greste, Poglejte, če za bolečino veste, De bi bila enaka moji kdaj. Ta, ki pred nami tu na križi vmira, Razbit, kervav, ko grešnik zaničljivi, Ta je moj Sin, nedolžni, ljubeznjivi, Ljubezni, ne sramote vreden je. Ta Sin je Stvarnika nebes in zemlje Očeta svoj’ga oznanval in molil, Ta Sin je mene si za Mater zvolil, Še preden je cel’ svet ustvarjen bil. 18 On je moj Bog, ki sim vidila ga perva Presrečno tisto noč rojeno Dete; Njegov nebešk’ obraz je želje svete Ljubezni do njega mi v sercu vžgal. Je mene, svojo ljubo tovaršico Izvolil zvesto v tukejšnim živlenji, Me ranjeno, v ljubezni zaželenji Z lepoto svojo vklenjeno derži. Oh! njega vmirati zdaj tukej vidim Na zasramvanja postelji, v slabosti, V terpljenji hudim, v žalosti, britkosti, De žalostne tud skale pokajo. Oh! kamor se oberne, ga ne najde Nikjer prijatla, tud ne pomočnika; Hudobnih truma, gleda ga velika, Ki le britkejši smert mu delajo. Bog, Oče večni! ki ga serčno ljubiš, Kako se moreš v ljubiga ozreti? Kako ga gledati, tolikanj terpeti, Pa vender se usmiliti ga ne? 19 Z dolgini sveta ga Bog pokritga vidi, In serd njegov ne da se vstanoviti, Dokler ne vidi smerti ga storiti Iz zgol’ ljubezni do krivičnih nas. Preljubi Sin, ki vrairati Te vidim, Oh! de bi mogla jest Ti pomagati! De b 1 mogla v svojih rokah Te deržati! De bi v naročji maternim umeri. Joj! de Ti jest polajšati ne morem! Kjer sama s svojo žalostjo, slabostjo_ Navdajam Ti serce še bolj z britkostjo, Ti delam še grenkejši Tvojo smert! Oh! duše! oj, ljubite ga, ljubite! Ki tu terpi za vaše odrešenje, Ljubezni poln, daje za vas življenje, In le ljubezen tud od vas želi. Ljubezen do Marije. 11. Tisto Gospo in Devico jest ljubim, Ktere serce je v ljubezni goreče, Ljubi vse duše po nji hrepeneče, De si nevredne, jih čertit’ ne- zna. 20 V svetih nebesih je ona Kraljica, Vender se milostljivo perbližuje Vsacimu, kteri v ljubezni zdihuje, Njeno nebeško lepoto časti. Ta tako lepa in čista Devica, Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto, Zvolil si Mater in Hčer in Nevesto, Ta mi je vnela in vzela serce. O de bi mogel jest kdaj doživeti, De bi Marijo vse serca ljubile, Slišati, de bi vse trume častile, Sveto in sladko Marije ime. De bi se pela po zemlje pokrajnah Razlegajoč se vsih sere harmonija, Živi. oj živi Devica Marija! Živi tud Jezus, k’ jo ljubi tako. Iše naj druge ljubezni, kdor hoče, Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli, Moja ljubezen, k’ serce mi jo voli, To je Marija, k’ jo ljubi tud Bog. Stegni roko, o Marija premila! Roparca sere moja sladka! in vzemi Moje serce mi iz pers, in ga vnemi. De bo gorelo, medlelo za Te. Vnemi ga s tistim plamenam ljubezni, V kterim je tvoje prot Bogu se vnelo, De bo tud moje v tem ognji gorelo, V večni ljubezni do moj’ga Boga. Pesmi pri sv. Obhajilu. Pot prof nrbesam. Poznate dom? na zemlji ne leži, Od kterga britko serce govori, Kjer vtihne mil’ glas, solze ne teke In dobri srečo, slabi moč dobo. Poznate ga? Le nanj Mi mislimo ves čas sedanj’. Poznate pot? je ternjeva steza; Naprej ni moč, skerbi popotnika; Spotakne se, pogleda v prahu gor; Okrajšaj Očel tek, omagam skor! Poznate jo, Ta gre Tj e gor, kjer upa vse serce. 23 Poznate ga? prijatel je z nebes, Človešk otrok, in več še, Bog je res; Naprej je šel on ternjevo stezo, Popotnikam pristopi milostno. Poznate ga? Le ta Prot nebu srečno nas pelja. Peter Hicinger. Pri sv. Obhajilu. O kam? Gospod! Gre Tvoja pot; Kam stopnje Te peljajo ? Se že mrači, Se dan temni, In zvezde že migljajo. Zveličar moj ! Pri men’ obstoj, Te čem pod streho vzeti Res, hišica Je srotina, Pa željna Te sprejeti. •• Straši me noč, Sovražna inoč; Gospod! pri men’ ostani; Kjer Ti stojiš, Noč razsvetliš, Strahovi so pregnani. Vkup bodeva Večerjala, O sreča nezrečena! Živ kruh mi bo Tvoje Telo ; Men' duša oživljena. Gospod, želim ln hrepenim, De spolniš svete želje: Posveti me, De ljubim Te, Doverši mi veselje. O bod’ z menoj, Preljubi moj! Ki v lilijah prebivaš: S cveticami Posteljem Ti Serce, de v njem počivaš. 25 Pri meni čuj, Me prebuduj, Ne daj mi v grehu umreti; Daruj pomoč, De mine noč, Nebeški dan zasveti. Blaž Potočnik. Nar slajši serce. Serce nar ljubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi grešnim’ sinu, Od Tebe pesem peti ? — O Jezus! Tvoje sladko serce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki, Vse angelske verste. Ti serce si pohlevno, Si serce Jezusovo; Ti serce si vse krotko, Si serce Jagnjetovo. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. i Ti serce si ponižno, Oh! daj spoznat’ mi Tebe, De Tebe vsak čas išem, Ne išem sam’ga sebe. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si vse čisto, Nad belo lil jo belo, O de b’ tud moje serce V nedolžnost’ obelelo ! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si dobrotno, Dobrotno vsim ubožnim, Dobrotno vsim dobrotnim, Dobrotno vsim nedolžnim. O Jezus! tvoje sladko serce itd. Ti serce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš Te ljubeče. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si ljubljivo! Kdo Te dohvalil bode ? 27 Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sveto serce ! Si vse ljudi rešilo; Človeško, ktero serce Ti to bo povernilo ? O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sladko serce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, dobro serce! Vse grešne k sebi vabiš; Vse hudo, kar so storTi, Poboljšanim pozabiš. O Jezus ! tvoje sladko serce itd O serce, ljubo serce ! Zakaj Te svet ne ljubi ? Unemi ga v ljubezni! Nikar ga ne pogubi. O Jezus ! Tvoje sladko serce itd. 2 * O serce, milo serce ! Zakaj Te star’ ne ljubi? Ogrej ga k nov’ ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sladko serce, Zakaj Te mlad’ ne ljubi? Serce mu vžgi v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus ! Tvoje sladko serce itd. O Jezus! v vsih sercih Ljubezni iskro vterni; Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zaverni! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Dolžni smo vsi Te ljubit’, Ker vsih dolge si vmival, Za vse britkosti terpel, Oh ! kri za vse prelival. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce nar sladkejši! Mi vsi v stotere glase 29 Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Luka Jeran. Pred sv. Ilešnjini Telesam. Cvetice ve! ki noč in dan cvetete Pred Jezusam, o trikrat blagor vam! Očesec vele, dokler ne zaprete, Se srečne, pred ne ločite od tam; O de bi mogel jest, kjer ve vmerjete, Na vaši stopnji bit’ pred Jezusam, De bi pred Njim za Njega dal življenje, Ki dal je sebe v moje odrešenje. Tud blagor vam, ve svetlobele sveče! Tam gorite Zveličarju na čast; O de bi jest deležin bil te sreče, Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast! De bi, enako vam, serce goreče Povžilo v meni se Gospodu v last; Bi jest zamenjal z vami stopnjo svojo, Dosegel koj bi srečo, radost šVojo? 30 Bod’ slava tebi, blažena posoda! Ki v tebi On prebiva, ljubi moj ; Vdeljena ti je prečastna osoda, Kot Božji hram se svetiš pred menoj; O ko bi služba, v se hranit’ Gospoda, Mi dana bila le en dan — nocoj! Ves gorel bi, ljubezni se povžival, Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival. Al vender kelh in sveče in cvetlice ! O koljko srečnejši sim jest, kot vi! Ce pride k meni zvest’ Pastir ovčice, Mi vziti svoje da Meso in Kri; Ce v Jezusu prejmem nebes slaščice, In v sercu mojim Kristus sam živi! Takrat medlim, merjem moči ognjene, Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene. O duša, kakor vešica se sukaj Okol’ te Luči nepreneharna , Od vere in ljubezni živi tukaj, Ogrevaj se v setlobi Ljubiga. In kadar se ti da prejeti, ukaj, S teboj mu poje truma angelska; 31 Objemi ga, terdo se ga okleni, Ter prosi: Uaj ljubezen, Jezus, meni! Ulili Potočnik. Marija. (Po sv. Alfonzu.) Marija! v Tebe upam, O sladko tolažilo! V Tebi ohladilo Serce se moje bo. Če v Te, Marija! mislim, Te hočem zgovoriti, Mi če serce stopiti Čutilo presladko. Britkost al kalna žalost Obleže serce moje, Ime presladko Tvoje Zaziblje ga v pokoj. O svitla morska Zvezda! Ko val visoko vstaja, Ko grom, neviht razgraja, Ti kermiš čolnič moj. 32 Pod Tvojo brambo zvesto, ■» Gospa preljubeznjiva ! Dni mojih tek izliva Naj v rajski se zaton, Zaupam o Marija ! Ak se v ljubezni Tvoji Stečejo dnevi moji, Bom šel pred Božji tron. • Zakuj serce mi moje V svoje spone zlate: Gorelo v njih bo — zate, Gorelo vekomaj. Serce, serce, Marija! Moje zame ne bije — Na ga, — le k Tebi dije, Ga Sinu, Sinu daj. Luka Jeran. Marii. O Devica! bod’ češena! Ti Kraljica vsih nebes! Ti si vsim nam vir življenja, Ti si sladka, mila res. 33 Svit blišobe Te obdaja, Solnčno sije Tvoje obraz, Vsa lepota svet’ga raja, Služi Tebi vsaki čas. Vender Tvoj obraz je mili, Mile Tvoje so oči; — Vse kar Tebe bi prosili, Nas poslušaš Mati Ti! Si ponižna in premila, Si nam dobra vsaki čas, Si nam Mati, kot si bila Se na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej nas revne grešnike, De od zlega, pros’ in zmote Ljubi Jezus reši vse! In, ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo, Takrat k nam ozri se milo, Spremi v sveto nas nebo. Tebi vdani hočmo biti, Te ljubiti vsaki čas, Zmiraj hočmo Te častiti, Peti slavo Ti na glas: 34 O Devica bod’ češena! Bod’ češena vekomej, Taka mati ni nobena, Kot si bila Ti vselej. Andrej Praprotnik. Marija, zgodnja Danica. Marija, o zgodnja Danica! Prisveti vsih milost Kraljica! Nam Jezusa, milosti Solnce znanuj: Nam grešnim v temnicah hudobe, Prižgi luč nebeške svitlobe, Luč vere katol’ške nad nami razsuj. Vihar po valovih nas meče, ’z oblakov nam strele blišeče Razbiti čolnič nas končati prote; De b’ skorej nam Ti zasvetila! Prikaži obupnim se, mila! Nam z upanjem svetim umiri serce! Tak blizo se solnca sprehajaš! Se v morji radosti napajaš, 35 Ter v ognji Njegove ljubezni goriš; Ti rnerzle nam serca ogrevaj, In prošnjo na prošnjo pridevaj, De dar nam goreče ljubezni dobiš. Nas grehi, krivice težijo, Pravične nam kazni protijo, In cerkve katolike je žalosten stan; Dobrotljiva Mati se skazi, Serd Večniga Ti potolaži, De milost in spravo doseže kristjan. Illai, Potočnik. Sveti Devici. Visoko bod’ Marija Ti češena! Zmed žen vsili milost Božja je zvolila, Te Sinu svoj’mu Mater, obranila Devištvo, si brez madeža rojena. Tam gor se truma angelov Ti vklanja Pojo zveličani duhovi hvalo, Nebesa Te časte svojo Kraljico. Je bila smert po Evi zadolžena, Življenja vir si Ti nam podarila,.. 36 Z nebeškim miram zemljo napolnila, In krog - in krog lepo je spremenjena. Človeštvo, kter’mu ni tu stanovanja Je vselej k Tebi, Mati! zdihovalo, V Te vedno kliče, svojo Pomočnico. Peter Mcinger. Jezus. Jezus, Zveličar! priserčno radost, Serafov slast in nebeško sladkost Čutim v britkostih, če mislim na Te, V morje ljubezni vtopi se serce. Rosa prijetniši ne pokrepča Suhiga cvetja sred vel’ga polja, Veči ni slasti za dušne moči', Kakor, če Jezus mi v sercu živi. Čudno razsvita pozemeljsko noč, Vero oživlja Njegova mi moč; Upanje dela, in duša serčno, Plamen ljubezni poganja v nebo. 3T Torej Te ise, Te kliče serce, V slasti, britkosti ozera se v Te, Vedno Te kliče zdihvaje od tod: Pridi o Jezus! kmal pridi, Gospod! Ime Marij ne. Po Ligvorji. Zakličem Marijo, in polno že je Mini in veselja pri meni tu vse: Pri glasu imena se vzdigne serce, Vsa žalost proč gre. O srečen, kdor ljubi Marijo zvesto! Zakličem Marijo, občutki sladki Preši rjo zaljubljene duše moči; Svitloba lepote, ki izreči ni je, Vse v meni užge, O srečen, kdor služi Marii skerbno! Zakličem Marijo, in duh ves goreč Veselja prenesti ne more že več; Ime ljubeznjivo vse v meni konča, Živeti ne da. O srečen, kdor sklenil v ljubezni nje bo! Peter Hicinger. 38 Pesmi od Matere Božje. Marija pomočnica. O Devica! Pomočnica Bila si in boš nam Ti! Le sladkosti In blagosti Tvoja roka nam deli. Ko cveteča In dišeča Si Marija rožica; Sem iz raja, S vet ga kraja Diješ svetje upanja. Ko danica Tolažnica 39 V temni noči siješ nam; Mati mila Vedno bila Si ubogim grešnikam. Pri slabostih In britkostih Rada nam pomagaš Ti; Pri skušnjavah In težavah Pomočnica vselej si. Čast Marije Naj razlije Se po svetu krog in krog; Njo častimo ln prosimo Pomočnico vsili nadlog. Ljuba Mati V zarji zlati Nam prisijaj zadni dan, Boš prosila Govorila Srečno bode tek dognan. Andrej Praprotnik. Sladko serce Marije. 0 Marijno serce sveto, Proti nam ljubezni vneto, Polno Božje milosti, Polno lepe čednosti! Naj Marija! petje moje Hvali sladko serce Tvoje! Kar se giblje in živi, Naj ga hvali in časti! Čisto serce za-se zbrati V njem prijazno stanovati Hotel Stvarnik vsih reči, Vlil je va-nj z nebes dari. Naj Marija! itd. Sveto serce se je vnelo, Za Boga je zdaj gorelo; Ni ljubilo druziga, Ko Gospoda samiga. Naj Marija ! itd. Blago serce je vse milo, Nas otrok ni pozabilo 41 Dobrotljivo je za vse, l J rosi še za grešnike. Naj Marija! itd. Krotko serce je terpelo, Je britkosti dosti imelo, Ko je nosil ljubi Sin Težo smertnih bolečin Naj Marija! itd. Sladko serce zdaj kraljuje, Se v nebesih zveseluje; Z Bogam svojim sklenjeno Nam v pomoč pripravljeno. Naj Marija! itd. Peter Hicinger. Marii, v spomin na sv. Vušarje. Cešena Kraljica, Cešena mi bod’! O čista Devica, Cešena mi bod’! — 42 Pred Tebe, Marija ! Tje v duhu hitim , Po tebi Marija! Serčno hrepenim, Cešena Kraljica! itd. Pa nekaj predraga! Nazaj me derži; Devica preblaga, Oh! greh me teži. Cešena itd. Sim deleč zabredel Od Tebe, moj up! Globoko je vjedel Pregrehe me strup. Cešena itd. Kak hočem jest vstati Brez Tvoje moči ? Usmili se Mati! Oh, reši me Ti Cešena itd. Pomagaj Marija, O prosi za me ! 43 Pomagaj Marija, De pridem pred Te ! Cešena itd. Vse upanje svoje Postavim na Te, Le Dete Ti svoje Poprosi za me! Cešena itd. Kaj ne? o Devica, De upati znam, De Tebe, Kraljica Za Mater imam. Cešena itd. Saj Ti si Devica, Dobrotljiva vsa ! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si bla, Zatorej Marija! Cešena mi bod’! Na veke, Marija! Cešena mi bod’! Janez Volčič. Fesom mornarja. Ko noč po morji plajš razvije, In zvezdica pri zvezdi sije, Ko v Iučih sinja plan miglja, Za Te čisto Se mi vnanio Marija! čutja v dnu serca. Ko samoč na korablji čujem, In zoro božjo ogledujem, Ko vzdiga glavo nad morje; Tud meni z-njo Dvigujejo Marija! k Tebi se želje. Ko zvezde se začno srebriti, Nebo in morje rudečiti Ko jasni dan se porodi: Z molitvico Te jutranjo Marija! Tvoj mornar slavi. Ko mi pa zadnji dan zasveti! Na svetu ko neham živeti. 45 Marija! Ti me pelji v raj, De bom s Tabo V sveto nebo Se šel radovat vekomaj. Janez Valjavec. Tiari ja. Poleg laškiga: O amabilc Maria! Marija Ijubeznjiva ! Ti moje si veselje, * Vse moje serčne želje, So, vedno Te častit’. Ce se me žalost loti, Al grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine. Ko k Tebi pribežim. Ime presveto Tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga positi V sercu, kjerkoli bom. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Samo Ime Marije Mi serce vpokoji. In kadar bodem vmiral Bom klical Ime Marije, To mi tolažbo vlije V prežalostno serce. Marija! iz serca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja, In solnce ko zahaja, Marijo kličem spet. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem : Oh Marija! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. To sveto Ime Marije Klicaje, bodem srečno Tu živel, ino večno Se tarnkej veselil. Usmiljena Marija! Ti si mi zvesta Mati, Zato se ni mi bati, Te klicat’ na pomoč. 47 Zatorej bodem klical Marijo v vsaki sili, Ker Ona se usmili, Kot Mati ljubljena. Štefan Kar,tančic. Izročilo Marii. Misionarjem. O Marija, naša Mati! Cez valove, od nevihte gnane, Tje v dežele, potnikain neznane, V Te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas ! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša Mati! Ce nesreča nam bo konc kazala, Up naš pobijala terda skala, Takrat Mater nam se skazi! O Marija, itd. 48 O Marija , naša Mati! Kadarkoli bomo v hudi sili, K Tebi se, Marija! obernili, S svojim plajšem nas zakrivaj ! O Marija, itd. O Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš, nas varno vodi, Skerbna, mila Mati, z nami hodi! Spremljaj nas do konc življenja! O Marija! itd. Janez Vtlčič. Božji rožici. Karkoli rožic je polja, Kar gora, vert, jih log ima, Počasi omerjejo ; Al Ena se še le derži, Ko ji nikjer več sestre ni Ime ji je : Marija ? V jeseni zadnja rož merje Ji slana cvetjiče o,spe lil rožica je vela; 49 Al Ene pa cvete obraz, Ko druge je umoril mraz, Ime ji je: Marija. Za rožice ni vsaki svet, Al Te povsod se najde cvet, Liskeči cvet dišeči; Ki leto, zima in pomlad Jo cvesti najde vsakikrat, Ime ji je: Marija. Ne skloni je vihar, ne mraz, Peresic ji ne spuli čas, Tej rožici prečudni; Zatorej bodi hvaljena Nebeška večna rožica, Oj rožica Marija! Janez. Valjavec. V god Marijniga serca. Tvojinu sercu D’viea sveta! Moja pesem naj bo peta, 3 , De doni v nebeško plan! V kviško šinite glasovi, Poslavite vred z duhovi Božje Porodnice dan. Oh! kako je Ijubeznjivo, Serce Njeno občutljivo, Kadar vanj se ozre oko: Ono, naših duš medica, Samih angelov sladčica, In Kerubov je nebo. Kot bi lune svit dobilo, Sveti Njeno cerce milo, Ih nam vžiga upanje ; Ono , zvezda odrešenja , Varuje nas pogubljenja. Prosi za nas grešnike. Nje serce dobrote'polno Kak je pomagati voljno , Kdor le k Njemu pribeži, Ono z lučjo svojo žarno Njemu vjasni noč viharno Vselej, ko ge mu zroči. 51 Tvoj iga serca čistota O Marija ! je belota Pervo padliga snega; Rosni demanti po travi V Tvoji gasnejo blišavi, V zdihih triplje lilija. Tvoje celo serce sije, Take rajske lepotije, Ki ves časni bliš stemne! Torej, o devic Kraljica! Večna pela se slavica Bo za sveto Ti serce! . Jane ® Valjavec. Marii. naši Materi. Koga boš , o Kraljica ! Ti ljubiti jela, Koga boš z roko svojo Ljubeznjivo objela? Al mar ne mene, Ki Te serčno ljubim ? - 3 * Al kdo bo, o Danica ! Lice Tvoje g-ledal ? Al kdo, o Mati moja ! K Tebi se bo vsedal ? Al mar ne bom jest, Ki Te serčno ljubim ? Koga boš, o dobrotna ! V mili plajš zavila? Koga boš vsih nevarnost Skerbno ubranila? Al mar ne mene. Ki Te serčno ljubim? Komu boš, o Marija! Serce svoje dala ? Komu premilo Mater Vselej se skazala ? Al mar ne meni, Ki Te serčno ljubim ? Koga boš, ljuba Mali! K Jezusu peljala? Komu nebes blišobo Bodeš kdaj skazala ? Al mar ne meni, Ki Te serčno ljubim? Oh! naj Te prosim, Mati! Men’ daj serce svoje! Še lepši pa Te prosim: Vnemi serce moje, De res Te večno Serčno — serčno ljubim ! Janez Volčič. Marija, Mati milosti. Če revne huda moč zatira Nadloge britke nas more, Že ves rešenja up umira, Pobite serca koperne, Takrat povzdignemo svoj glas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O sliši, ne zapusti nas ! Če nas obidejo težave, In pride stiske hud vihar, Če nas obdajajo skušnjave, O ne obupajmo nikar, 54 Le kličimo s serca, rekoč : Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O pridi, pridi nam v pomoč! Ce ti v bolezni in slabosti Telo opešano medli, In teža notranje brilkosti Otožniga duha mori, O takrat serce zdihne naj: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Oh! omagat’ mi ne daj! v v Ce vest te peče brez ponehe, Nikar v obup se ne podaj, Zapusti naglo grob pregrehe, Glej, čas je milosti še zdaj! Le moli, kliči iz serca! Marija, Mati milosti, Marija, Mati milosti! O prosi za-me grešnika! In kadar strašna ura bije, Življenja pride zadni boj, Ko pot mertvaški nas zalije, Že sodbo vid’mo pred seboj, O prosimo za tisti čas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Takrat Ti ne zapusti nas! Vselej nam Mati mila bodi, De Tvoje hvalimo Ime; Dobrote Tvoje vsi narodi Spoznajo naj in Te slave, De eden se razlega glas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Cešena bodi večni čas! Matevž Frelih. Dobri pastir! Ti, o Jezus serčno mili! Naš pastir naj boljši si; Kak bi vender ne ljubili Zvesto Te iz vsili moči? Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel; Ljud nezdušni Te je križal, Za naš greh si smert terpel. " Kak uboge me ovčice Tebi to vernile bi ? — Svoje damo Ti dušice V duhu čiste vdanosti. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas, Tvojo voljo spolnovali Radi bomo vsaki čas. Oh prijetno je hoditi, Pasti v Tvoji čedi se! Kak je sladko Ti slediti In ljubiti večno Te! Pasi nas, o Jezus mili! V cvetji svojiga medu; Daj, de bi sladkosti pili V viru večniga miru. In ko steče čas se paše, V dom nebeški pelji nas, Gori v prebivalce naše, Gledat mili Tvoj obraz. Tamkej zveste boš ovčice, Ti udane k sebi zbral, Boš podelil vse sladčice, In plačilo večno dal. Andrej Praprotnik. 57 Češena si Marija. Ko v jasnim jutru primiglja Že zvezdica dajnčica, Se sliši milo že zvonenje Marii čast in počešenje, In z zlato zarjo vse časti : „Češena si Marija Ti.“ Ko višej sije solnce že, Vzdiguje se čez poldne gre, Se sliši zopet nam zvonenje Marii čast in počešenje ; — Čez hrib in plan se oglasi: „Češena si Marija Ti!“ In kadar solnce že ljubo Nam za goro žari slovo, Se glasno sliši še zvonenje, Marii čast in počešenje; — V večernim hladu se glasi: „Češena si Marija Ti!“ „Cešena si Marija Ti l a Naj se glasi do konca dni 3 .. Naj vedno sliši se zvonenje, Marii čast in počešenje; — Nebo in zemlja naj glasi: „Češena si Marija Ti!“ Andrej Praprotnik. Vesela pesem Jezusu. Po sv. Jederti. O Jezus! ves moj blagor Ti! Ljubezin sladka čez moči! Serce po Tebi vse gori, Ko v Tebi le se zveseli; Ne zmaga zlato solnce Te, Ti vmakne mila luna se, Prijazna zarja zad Ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak čisto liFje ne cveto, Ne blage rož’ce tak lepo, Duha vijol’ce ne dajo, Ne dragi klinčki tak ljubo; Tak sladka ni nobena stvar, Ni toljko drag nekaki dnar, 59 Tak mil prijatel ni nikdar, Kot sere Ti mili gospodar. Ni proti Tebi višjiga, Lepota zemlje zgine vsa, Duhov spremine množica, Zbledi luč neba svitliga. — V ljubezni pesem podarim, Jo v serce Tvoje izročim, Se s trumo angelov združim, Veselo z njimi Te častim. Ti dušo mojo sam živiš , Seboj v ljubezni zaročiš, Mi toljko radost dodeliš, Serce obilno zveseliš. O ljubi Ženin, sladki cvet! Si dražji mi, kot celi svet, jZa Te vse slasti štejem v smet, In raji križ si zvoliin spet. Po Tebi le so želje vse, Ki zame v smert podal si se; Porosi s svojo gnado me, Ko s sercam, z ustmi prosim Te! 60 Serca veselje Ti sladko ! Ki si me ljubil tak močno, Ko steče mi življenje to, Me pelji v večni mir v nebo ! Peter Hicinger. K. svetfmu Dahu. Po Ligvorji. O želje in upi posvetni bežite, Nasitvati druge, le druge hitite, Se v duši mi dalje nikar ne mudite, Ve razveseliti ne morete me, Preserčno veselje sam Bog le mi je. — O Rosa nebeška! ki serca zrahljuješ, In ogenj nesvetih čutil pogasuješ; Zdihujem, de v meni ljubezni zmnožuješ, De išem v življenji Boga le samo, — O Rosa nebeška! dodeli mi to! Bežite! vi niste mi v stanu dopasti, Več nisim, ne vam, in ne sebi v oblasti, Oprostena duša le v Božji je lasti; 61 O Jezus preljubi! le Tvoja samo, Dobrota narvikši! le Tvoja naj bo! — Ti Ogenj! žariš le čistejši, čistejši, In duše vžiguješ sladkejši, sladkejši; O pridi mi v serce, ga stori svetejši; Naj plamen naj lepši le v njem se zbudi, Za Tebe, o Bog! naj živi in gori! Duh Božje toplote! Ti Ogenj presveti! Te prosim ponižno, med svoje me vzeti, Z nebeško gorkoto serce mi ogreti; Ce Tebi nasproti se vzdignilo kdaj, O ogenj dobrotni omeči ga zdaj! — Neskončna ljubezen! presrečin je šteti, Kdor gleda v nebesih obraz Tvoj presveti, Oh! kdaj mi bo dano, to srečo imeti? Ze serčne ljubezni se taja serce, O vleci ljubezen me večna na se! Veter Hicinger. Spokorna pesem. Oh! prizanesi Mi, Oče mili! Se me usmili, Ki tu klečim Milostiv bodi! — Greh zapustiti, K Tebi verniti Se spet želim. De siin zaslužil V peklu goreti, Večno terpeti, To me ne skli; Pa, de sim Tebe, Dobroto večno, Zgubil nesrečno, To me boli. Preljubi Oče Tebe sim zgubil Nisim Te ljubil ’z cel’ga serca. Žalosten vernem Zopet se k Tebi; Vzemi še k sebi Me grešnika! In če je z jokam Sprati mogoče Pregrehe, vroče Solze bom lil: 63 Vsim zgled pokore, Bom brhko jokal, Jokal bom jokal, De sim grešil. In ako hočeš De dam življenje Za zadostenje Vsih hudobij: Rad tud umerjeni, De se vtolažiš, ln ne sovražiš Tvoje stvari. Vterdi mi vero, Up mi pomnoži, Ljubezin vloži V moje serce : In kadar vmerjem, Kliči iz telesa Dušo v nebesa Med zvoljene ! Štefan Kociančič. 64 Sv- Cecilija. Vzdigni pesem glase svoje V sveto čast Cecilije, Pišel, struna naj zapoje, In razlega v koru se! Rada, o Devica sveta! Svete pesmi pela si, V Božjim petju bila vneta Pletla venec čistosti. Pri nevercih zvesta bila Svoj’mu si Zveličarju, Si za vero kri prelila, Se dar’vala Jezusu. Valerjanu tovaršica, V sveto vero ga dobiš; Z njim živela, ko devica, Z njim v nebesih zdaj živiš. Maternica in devica, Dvojni venec venča Te; V raji svetim si cvetlica, Kjer spomlad Ti večna je Zdaj prepevaš brez nehanja IVviško pesem Jagnjeta! S trumo izvoljenih obdana Slaviš večniga Boga! Vzdigni pesem glase svoje V čast zato Cecilije; Pišel, struna naj zapoje, In razlega v koru se! „Bod’ pozdravljena devica!” Naj stoglasno zaverši: Pevcam svetim pomočnica Bodi zvesta vselej Ti! Andrej Praprotnik. Marii, prečisti Devici. Za sv. leto 1854. Žari se. Danica veselo priplava O Marija! Ti Danica, Ti prečista si Devica; O Marija! davno že to vem. Vsa si lepa, vsa si sveta Eve greha si izvzeta, To očitno jest spoznati smem. 66 Dan že je. Že solnce visoko vstaja. Ti Marija! si Kraljica Ti si vsih devic Devica! To povzdigne Te čez angele; Si brez madeža spočeta, Si Devica — Mati sveta, Le še višji to povzdigne Te. Noč pride. Ze solnce za goro zahaja. Takrat, o Devica mila! K’ bo mi zadnja ura bila, Ko bom tek odločen dokončal; Bodi meni pomočnica! De bom s Tabo, o Devica! Tam v nebesih večno kraljeval. Janeta Volčič. Slava Marii, naši Materi. I. Tebi Marija, o Mati premila! Rad bi -jest pesmico novo zapel, Rad bi razlil Ti vse serčne čutila, Revež ne vem le, kako bi začel. 67 Veš, o Marija! kako čem začeti? Šel bom na griček, in tam bom začel: „Slava Marii, oj slava prelepi!" Tak, o Marija! bom Tebi zapel. Klical bom tamkej, na griču krog sebe, Klical bom brate, naj z mano pojo; Klical bom sestre, naj slavijo Tebe, Mladi in stari naj slavo ženo. Divje zverine naj Tebe častijo, Voda v potoku naj Tebi Šumija, Tički preljubi naj Ti žvergolijo, Vetrec po gojzdu naj Tebi pihlja. Hribje, planine, gorice, doline, Travniki, logi, široko polje, Gojzdi, ravnine in sterme meline, Vsi naj Te z mano, o Mati! časte'. Naj se razlega po silni daljavi, Naj se odmeva in vedno glasi Krog in okrogi v obnebni višavi, ,,Slava Marii!" naj večno doni. Janez Volčič. 68 Slava Marii, naši Materi. II. Slava Marii v nebesih visocih, Kjer se z Zveličarjem vred veseli, Slava ji v zemlje pokrajnah širocih, Kamor obrača premile oči, Angelski kori nje hvalo zglasujte, Ker je Kraljico vam dal jo Gospod! Trume izvoljenih jo povišujte, Ker je oblast ji zročena povsod. Družba očakov, prerokov ji spevaj, Mati — Devica prečudna je to , Zbor apostolski nje čast razodevaj, Hvali jo svojo visoko Gospo. Verste mučencov se njej vpogibajte, Krona nje zmage nar slavniši je, Slovesno jo spoznovavci spremljajte, Ona posoda svetosti je vse. Pojte veselo ji v raji device , Čistosti venec nar lepši je njen, Poveličujte jo gor vse svetnice Blagoslovljena je v množici žen. 69 Tudi jo verni vsi tukaj slavite, Mati nam dana je od Boga; V njo se narodje iz zmot obernite, Svetla danica je v sredi tema. Peter Hicinger. Slava Marii, naši Materi. II. Tebe Marija ! želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem Ti v dar, Sklenil sim zvesto, Te vselej ljubiti, O ne zaverzi darilca nikar. Zgornji veršiček je liliin cvet beli, Čistiga serca podoba naj bo, Čistost darujem na duši Ti celi, Daj mi storiti po sklepu serčno! Druga cvetlica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercam ponižnim, kot Ti si kazala, Tako oblubim posnemati Te! Tretja cvetlica, kot iskra žareča, V šopku tak svitlo nasproti miglja; Tako naj klije ljubezin goreča, K Tebi, o Mati! iz moj’ga serca. 70 Vse, kar premorem , darujem veselo, Tebi, ki Mati vse milosti si, Oh, kako rado pač serce bi pelo Slavo Ti večno iz cele moči! V sreči, nesreči, in britki težavi Tebe, o Mati! bom zmeraj častil; Upam pa tudi, de v rajski blišavi S tabo tam gori se bom veselil! Andrej Praprotnik. V čast brez madeža spočeti Devici Marii. Iz latinskima. Zdrava! zemlje vse Gospa, In nebes Kraljica! Zdrava zvezda jutranja! Vsili devic Devica Zdrava! polna milosti, Vsih nebes svetloba! Pridi grešnim na pomoč, Tare nas hudoba. Tebe je od vekomaj Zvolil Oče večni V mater Sina svojiga, De bi mi bli srečni. Zvolil Te je sveti Duh V ljubljeno nevesto, Cisto in brez madeža, Vselej Njemu zvesto. Modra D’vica hvaljena! Hiša vse modrosti, V sedmih stebrih stavljena, Miza vse sladkosti ! Greha si obvarvana V duhu in po mesu ; Sveta in brez madeža V maternim telesu. Vrata v raj si grešnikam, Jakopa danica; Zivijočih Mati si Angelov Kraljica. Luciferju groza, strah, Nam vojaška hramba, Kristijanam vsim pomoč, Vsim zavetna shramba. Zdrava, skrinja Ti miru Sedež prečastitljivi! Ti nebeška mavrica! Germ neizgovorljivi. Šiba roda Jeseta, Kerzno Gedeona! Vrata neodklenjene ! Satovje Samsona ! Res se je spodobilo Božji Porodnici, Med ženami žegnani, Zvoljeni Devici, De jo večni Božji Sin Hudi kači ubrani, Cisto greha Evniga Mater si ohrani. Mati in Devica skup, Tempel Ti Trojice! Ti veselje angelov, Hiša lepotice ! Ti tolažba žalostnih, Vert razveseljenja! Cedra svete čistosti Palma poterpljenja! Zemlja blagoslovljena, Duhovniška, sveta, In prekletstva Uožjiga, Prosta in izjeta. Mesto Ti nar vikšiga, Protizorne vrata! V Tebi milost zgol je vsa O Devica zlata! Mesto pribežališe, Turn Davida znani, Ves z orožjem obgrajen, Varvan s persobrani. V svojem svetem spočetju Si v ljubezni ognjeni Zmagala peklensko moč, Gada puh strupeni. Prava močna Zena si, Judita vesela; Ti, Devica Abisag , Jezusa si grela. Za Egipt odrešenika Rahel je rodila; Vsih ljudi Zveličarja Ti si Mati bila. V Tebi prečudujemo Ahacovo uro ; Je človeško nase vzel V Tebi Bog naturo. De bi revni grešni rod Zvikšal, z llogam spravil, Se je Tvoj nebeški Sin, V revšino prestavil. V žarkih solnca Božjiga Se Marija sveti; Čast njej, svetli zarii, V čistosti spočeti. Lilija med ternjem si, Sterla kači glavo; Lepa luna svetiš nam, Kažeš pot nam pravo. Ti Devištva beli cvet! Mati in Devica! O visoka, z zvezdami, Kronana Kraljica. Zmagaš Božje angele V čistosti, svetosti; V zlatni plajš oblečena V kraljevi svetlosti. 75 Ljuba Mati milosti; Upanje zgubljenim; Mila zvezda mornarjem, Vtišje potopljenim. Ti nebeške Vrata nam, Zdravje Ti bolnikov, Daj de Kralja gledamo V biši vsih Svetnikov! Blai s Potočnik. Ozir v nebo. Povzdigni se, žalostna duša! v višave, Zapusti en čas to dolino solza, Ozri se v deželo zveličanske slave Tje gor, kjer otroci so Božji doma. Glej trume izvoljenih tam neštevilne Vtopljene v radosti nezmirno morje; Pred kratkim pod teže britkosti še silne Na zemlji točile so grenke solze. Pa večno minule so zanje britkosti; Le rajska zdaj spomlad med njimi dihlja; Tam gledajo, vživajo v vedni radosti Tri večne lepote ■— velic’ga Boga." 4 * 76 O kraj veličanski, domVanje presveto, Ki v solncu se slave nebeške bliši! Pri tvojim spominu serce mi zavzeto Omolkne, — zastane, — čudenja stermi! — Tii večni so dnevi, noben ne zakrije Več solnca radosti viharen oblak, Tu rajske lepote blišava le sije, Prot kteri so zvezde in solnce le mrak. In Jagnje nebeško kraljuje tii gori, Serafov miljoni obdajajo Ca, Pojejo mu slavo vsi angelski kori, Ker dal je življenje za grehe sveta. — Glej tukej v sred’ angelskih korov Marijo! Ji slavo prepevajo skozi vsi čez, Jo srečno in blagodarjeno slavijo, Ki mati je Jezusa — krone nebes. Vsim, ktere je žalost na svetu morila, Marija tii grenke zbrisuje solze, Jih sprimlja v naročje, jim mati je mila, Ker bili na zemlji otroci so nje. Tu truma prebiva Serafov nešteta, K’ je v luči začetku postavil jih Bog, Ki bili vesela so priča Očeta Ko vstvarjel nezmerni sveta je okrog. 77 Veselja ukali so H ožji duhovi. Takrat, ko o besedi visoc’ga Boga, So rastli povsod neizmerni svetovi, — In čuda stermeči molili so Ga. In čakali željni šo srečniga veka, De stopil na zemljo nebeški je Sin, In ž-njimi pobratene duše človeka Odrešil je ječe, pogube in trnin. Glej, trume miljonov iz neba zdaj vrejo, Odrešenim dušam naproti gredo, In v družbo jih svojo veseli sprejmejo Skoz solnčnate vrata k Očetu v nebo. O liliin vertec, o srečna dežela, Kjer Ženina rešena duša dobi, Po kterim tak dolgo je prej hrepenela, — Ga večno objame, Ga več ne zgubi! Tu duše cvetejo, kot angelj dušeči, Lepote je ene vsim drugim zadost, Ker v vsaki je Jezus, jih večno osreči, Kralj čiste ljubezni — nebeška sladkost. Vsim ena je volja: Ljubezin ljubiti, Le ena, skoz nova, se pesem glasi; In v sercih neskončno ljubezin slaviti; Ta želja goreča nikdar ne vgasi. 78 Jeziki se mnogi tu več ne glasijo, Le sveto zavzetje njih jezik je sploh; Nebeške lepote navzeti stermijo Ljubezni goreči v začudenem „oh!“- Njih pesem v soglasje presladko je vbrana, Kot reke dereče razlega se šum, Vse skozi, vse čez : „Aleluja! hosana! Svet, svet si mogočni Bog vojskinih trum!" O srečna, presrečna dežela ti sveta! Dom rajske lepote, kraj večniga dne! Izvoljena hiša preljubga Očeta! Kako hrepeni mi po tebi serce! — O svatje nebeški, ovenčani v slavi, Ozrite se v nas, ki v dolini solza Prot vam se ozeramo v boja težavi; Prosite, o bratje, za brate Boga! Enkrat de po zmagi veselo končani Na svatovšno večno pokliče tud nas, De z vami krog Božjiga Jagnjeta zbrani V nebeški „Te Deum" zedinimo glas! Matevž Frelih. Sedem žalost Marije Device Božje Matere Device Čast prepevaj jezik moj, Marternikov vsih Kraljice Žalosti sočutje poj. — Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, De se grehov spokorim, Odpušenje zadobim. Ko si v tempeljnu darila V rešnjo smert Zveličarja, Ti je duša občutila Meč terpljenja britkiga. Britkih žalost itd. V britkim potu skoz pušavo, V begu pred Herodežam, Si terpeia trud, težavo S svojim svetim Detetam. Britkih žalost itd. S serčno žalostjo iskala Si zgubljeniga Sinu, Si po ljubljenem prašala, Britke dneve brez miru. Britkih žalost itd. 80 Oh neznana bolečina Ti je tergala serce, Ko si srečala tam Sina, K’ na Kalvarjo s križem gre. Britkih žalost itd. Tvojo dušo meč prešine, Ker na križu Sin visi, Čutiš smertne bolečine, Kadar dušo izroči. Britkih žalost itd. Žalosti si kopernela Z dušo voljno in serčno , Kadar si v naročje vzela Ljubiga mertvo telo. Britkih žalost itd. Oh, prežalostno ločenje, V grob Ti Sina polože, Nad serce Tvoj'ga življenja Težek kamen privale. Britkih žalost itd. Ulai Potočnik. Sl K Marii za odvernjenje skuš¬ njav. Poželjivo se meso vzdiguje, Gine, vpada slaba moč serca, Satan močno vabi, zapeljuje, Zakovati v greh mi če duha. Kamo v stiski mi je pribežati? Kje pomoči revež čem iskati ? Tebi, o Marija! kam drugam? Tebi, Mati! veržem se k nogam. - De bi Ti koga zametovala, Ki objokan k Tebi pribeži, De bi Ti roke mu ne podala, To se slišalo nikoli ni. In zato se k Tebi vsak zateka, Ki mu grešni plamen serce vpeka: Ti mu mik žareči ugasiš, Ti serce nemirno vpokojiš. Ti svetilo moje miložarno, V Te obračam noč in dan oči, Oh posij, Te^ prosim, blagodarno, Na Adamovo pregrešno kri •* 4** 82 Ti nam kresna luč si v nočni tmini, Ti danica zgodnja na višini! Razsvitluj nam goličav steze, Ki iz rev življenja k Teb’ derže. Matija Torkar, Molitev. Iz globine, Solz doline Kličem k Tebi Stvarnik moj , Glasi mali Razlegali Naj pred sedež bi se Tvoj! V sercu vneti, Slavo peti Tebi, Oče ! hrepenim, Ni mogoče Serca, vroče Vs’ga izreči, kar želim. Tvoja roka Že otroka Zvesto je vodila me. 88 Oče mili! V vsaki sili Si pokazal ljub’ga se. Ti si vsadil, In zagradil Vere cvetko v serce mi; Ti me vižaž, Luč prižigaš, De mi up v ljubezni tli. Vir modrosti In blagosti Le od Tebe mi lije: Vse dobrote In sladkote Milost Tvoja mi daje. Se plačilo Za slavilo Večno si obljubil mi; Nezvenljivi Prečastljivi Dal boš venec serčnosti. V večni slavi l*o višavi Vse moči naj Te časte. A 84 Vse naj služi In se združi V Tvojo slavo in Ime. V slavi sveti Mi umreti Enkrat ljubi Oče daj! In de srečno V slavo večno Pridem k Tebi, v sveti raj! Andrej Praprotnik. Čisto spočeti Devici. Ena zvezda prikazala S temnih se oblakov je; Lepši kot danica zala Lepši, kakor zvezde vse; Cio stvarjenja bliš nar veči Nje lepoti ni enak; Solnca žar sveti ogoreči Je prot Nji le temen mrak. Glej Marija imenuje Zvezda se izvoljena, Ktere prihod oznanuje Srečin dan zveličanja; Ta je zarja lepa tista, K’ sveti v rajskim žaru se, Bolj, ko zlato solnce čista, Lepši, kakor zvezde vse. Solnce nekdaj ni svetilo, Zvezd na nebu tud ni blo, Pride čas in spremenilo V prah se zopet vse to bo, Njena pa lepota zala Vsih preseže časov tek, Je vse veke presijala, In cvetla bo z veka v vek. Predin Oče trikrat sveti Vstvaril je nezmirni krog, Niso bli še časi šteti, lila je večnost le in Bog; Predin vodam je tečaje, Predin luč je zemlji dal, In postavil morju graje, Se nebes obok ni stal, Ti Devica, si presveta Bila že izvoljena, Bila v Večnimu spočeta Cista vsa, brez madeža. — Kadar delati naravi' Je podstavo bil začel, Kadar sive na višavi Je oblake gor pripel; Ko nezmerni so svetovi Nastopili daljno pot, Po besedi se Njegovi Vse gibalo je povsod : Takrat Ti pri Njem si bila, Z Njim ravnala si že vse; V njem se vedno veselila, In pred Njim igrala se. Blagoslov je ves Gospodov Se nad Te obilno zlil, Blagoslov pa vsih narodov Spet iz Tebe je priklil; Toraj vse Te srečno števa, O velika Ti Gospa! Tvoja slava se odmeva Po okrajnah vsili sveta. Matevž Frelih. 87 Marii, moji Materi. 0 Marija, moja Mati ! Ti Kraljica angelska, Nič ni treba mi se bati, Tvoja roka me pelja! — Kadar satan spone kuje, V mreže svoje me lovi, Se hinavsko perlizuje, Vidi Tebe — in beži. O Marija, moja Mati itd. Gerda kača me ovija, Cio v samoto gre z menoj, Ko pa zdihnem: o Marija! Hitro teče pred Teboj. O Marija, moja Mati! itd. Cio v svetosti se pervije In o vžiga grešni žar Sliši pa Ime Marije, Mora bežat’ gerda stvar. O Marija , moja Mati! itd. Kadar koli se vzdiguje; Svoje zanke stavi mi, Me v pregreho zapeljuje; Zapodiš ga Mati Ti 88 O Marija, moja Mati! itd. Psice njemu Ti zdrobila, Vso moč njemu vzela si, Si na glavo mu stopila, De ne more škodvati. Janez Volčič. Ljubezen do Marije. K tebi, o Marija, Mati mila! Moje tožno serce hrepeni; Ti z vezmi dobrot si ga vklenila, Tebi torej vdano naj živi. Si zmed vsih edina Ti odbrana, Nar svetejši, kar jih svet ima; Z vencam vsih popolnamost obdana: Ti si tempelj živiga Boga. Ni na zemlji Ti nikjer enake, Ni je zdaj, in je ni blo nikdar, Nimajo nebesa same take, Kakor ti Marija , rajski žar! Ti prijazna zgodnja si Danica, Ti ljubezni Božje žlahtni vir, Ti vsih čednost slavna si Kraljica, Ti nam zgled, tolažba, sladki mir. 89 Torej z upam nate se oziram, Ko sveta me prazni bliš slepi, Za ljubezin sveto le umiram, Za ljubezin k Jezusu, Marij. Oh dovoli mi, Kraljica, Mati! De otrok tvoj klicati se smem; Ak mudiš se, milost to mi dati, Pa od tebe, Mati! preč ne grem. Janez Volčič. K Jezusu. a. Pred s. Obhajilam. Se odperle so nebesa, Lej! že Kralj nebeški gre; Duša vzdigni se ’z telesa In nasiti si želje! Truma angelov se zbira Tam na altarji, moli ga; Tam studenec gnad izvira, Lej tam svoj’ga Ljubiga ! Oh! ne čakaj Jezus mili! Pridi, pridi ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene — skleni se z menoj! — Res, Gospod! de nisim vreden De pod mojo streho greš; Kak pa Tebe sim potreben, To nar bolj samo Ti veš. Saj ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti, Jez popred ne grem od tod. Torej Jezus ljubeznjivi! Pridi in nasiti me. De v ljubezni nevgasljivi Večno s Tabo sklenem se! Janez Volčič. K Jezusu, b. Po s. Obhajilu. Zdaj, o duša moja, pevaj! Jezus Tvoj Je s Teboj; Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni se ogrevaj! 91 Zdaj vesela glas zaženi: Jezus moj! Res si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni! In tak dolgo bom prosila: Jezus moj! Bod’ z menoj! De s Teboj, Ljubi moj! Po nebesih bom hodila. Janez Volčič. O kropljenju z žegnano vodo ob nedeljah. (Asperges.) Med letam. Pokropi me s hisopam, in oeišen bom, Operi me! in bolj ko sneg obeljen bom. Usmili Bog se mene Ti, Po svoji vel’ki milosti. 92 Naj čast Očetu, Sinu bo, In Duhu svetimu tako; Kot iz začetka, tudi zdaj , In vselej in na vekomaj. Amen. Pokropi me s hisopam’ in očišen bom, Operi me, in bolj ko sneg obeljen bom. Velikonočni čas. Sim vidil v sredi tempeljna Na desni vodo izhajati; Aleluja! Do kterih tista je prišla, Zveličani so bili vsi; Aleluja! Boga hvalite , dober je, In večno Njega usmiljenje. Naj čast Očetu, Sinu bo ^ In Duhu svetimu tako; Kot iz začetka, tudi zdaj, In vselej in na vekomaj. Amen. Sim vidil v sredi tempeljna Na desni vodo izhajati; Aleluja! Do kterih tista je prišla , Zveličani so bili vsi. Aleluja. Veter Hicinger. Kazalo. Stran. Marija naše upanje. I.."3 Marija naše upanje. II.5 Marija, naša Mati.6 Ljubezen do Marije. 1.8 Slava Marije.9 Lepota Marije .11 Smert Marije.13 Marija v nebo vzeta. 1.14 Marija v nebo vzeta. II.16 Žalostna Mati Božja .11 Ljubezen do Marije. II.19 Pot prot nebesam .33 Pri sv. Obhajilu.. . 33 Nar slajši serce.35 Pred sv. rešnjim Telesam .29 Marija v Tebe upam .31 Marii. 0 Devica .32 Stran. Marija zgodnja Danica .34 Sveti Devici.35 Jezus .36 Ime Marijno.37 Marija pomočnica .38 Sladko Serce Marije.40 Marii, £v spomin na sv. Vušarje) .... 41 Pesem mornarja.44 Marija. £0 amabile) .45 Izročilo Marii. ([Misijonarjem).47 Božji rožici .48 V god Marijniga serca .,49 Marii naši Materi .51 Marija Mati milosti.53 Dobri pastir.55 Cešena si Marija .57 Vesela pesem Jezusu. (Po sv. Jedcrti) . 58 K sv. Duhu. (Po Ligvorji).60 Spokorna pesem.61 Sv. Cecilija .64 Marii prečisti Devioi. (Za sv. leto 1854) . . 65 Slava Marii, naši Materi. I.. . 66 Slava Marii, naši Materi. II.68 Slava Marii, naši Materi. III.69 Na čast brez madeža spočete Device Marije. (Iz latinskiga).70 Ozir v nebo. 75 Sedem žalost Marije Device .79 K Marii, za odvernjenjc skušnjav.81 Stran. Molitev.82 Čisto spočeti Devici .84 Marii, moji Materi.87 Ljubezen do Marije.88 K Jezusu, a. Pred sv. Obhajilam.89 K Jezusu, b. Po sv. Obhajilu .90 O kropljenju z žegnano vodo ob nedeljah . . 91 NARODNO IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA