Spedlelone In abbonamenfo postala Poštnina plačana »gotovini
Prezzo • Cena Ur 0.50
Štev. 162
V Ljubljani, v tor eh, 20. julija 1943-XXI
Leto VIII.
Izključna pooblaščen k a ta oglaSeranJa Italijanskega In tujega >, Izvoras Union« Pnbblicia ItaUana S. A, Milano.
Uredoittvo In o prot m Kopitarjeva 6, Ljubljana. Bedazione. Ammintstrazlonei Kopitarjeva fc. Lubiano.
Concessionaria esclnviva per la pnbbHdll dl provenienca italiana ed eiterai Union« PnbblicttA ttaliana S. A. Milana
Rim, 20 Julija. (Stefani.) Angleži in Amerikan-ci so včeraj dopoldne bombardirali Rim. Razbojniki iz zraka, ki so se že proslavili z uničevanjem cerkva, spomenikov, bolnišnic in šol po toliko drugi italijanskih mestih, so se na prestolnico Italije vrgli z istim zagonom krvoločne in divjaške tolpe, ki hlepi samo po rušenju iA uničevanju.
Letalci, ki so izvedli napad na Rim, so namreč z zverinskim besom zadevali ljudske stanovanjske četrti, po katerih prebivajo delavci in nameščenci iz tistega resničnega ljudstva, ki je najbolj pristni izraz lastnosti neukrotljivega italijanskega plemena iti ki je tudi pod ploho bomb dokazalo, da je mirno in pogumno.
Da pokažemo, kako so ameriški piloti prizanašali kulturnim in verskim središčem — iz angleškega uradnega vira so trdili, da so vsi piloti dobili navodila, naj se izogibajo temu, da bi povzročali škodo kulturnim in verskim središčem — kaže porušenje monumentalnega pokopališča v Veranu, kjer je bilo uničenih dosti umetnin in dosti grobnic razrvanih. To bogokletno dejanje so ameriški bombniki dopolnili z uničenjcn starinske in zelo češčene bazilike sv. Lovrenca,, »zunaj zidovja«, ki stoji pri vhodu na pokopališče. Postavil jo je cesar
Bollettino No 1150:
Ripettuti attacchi in Sicilia respinti
Un piroscafo di 12.000 tonn. distrut-to. Un incrociatore e un mercantile colpiti
II Quarticr Generale tlellc Forze Armatc co-munica:_
In Sicilia ripetuti attacchi nemici sono stati respinti.
Nei coinbattimenti dei giorni scorsi si e di-stiuta per il suo valoroso coniportamento la Di-visione »Livorno«.
Squadriglie da bombardamento e da com-battimento delPAsse, intervenute m appoggio a reparti delPesercito, agivano efficacemente su concentramenti di truppe e di_ mezzi:_ nel corso di tale operazioni quattro aerei nemici venivano abbattuti.	.	.
Azioni diurne e notturne deli aviazione ita-liana germaniea causavano nuove perdite al na-viglio avversario: un piroscafo da 12.000 tonil* carico di munizioni, colpito da un nostro aero-silurantc, saltava in aria.
Sono stati pure silurati da nostrj velivoli un incrociatore pesante ed un mercantile di medio tonnellaggio.
Nel ciclo della Sardegna un nostro ricogni-tore distruggeva un bombardiere.
Nel tardo mattino di oggi formazioni di ap-
Earecchi avversari hanno sgancinto n u mer ose ombe su Roma, causando danni in corso di accertamento.
L aerosilurante che ha affondato un piroscafo da 12.000 tonn. nelPazione citata dal bollettino odierno era pilotato dal Capitano Fran-cesco di Bella da Rocca Lumera (Messina).
La squadriglia di motosiluranti che ha co-Iato a picco nelle acque della Sicilia orientale un mercantile di 9.000 tonn. (bollettino n. 1149) era agli ordini del Capitano di Corvetta Giuseppe Pichini da Reggio Emilia.
Vojno poročilo 1150:
Ponovni napadi na Siciliji
odbiti
12.000 Ionski parnik potopljen, ena križarka in parnik zadeta
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1150 pravi:
Na Siciliji so bili ponovni nasprotnikovi napadi odbiti. V bojih preteklih dni se je s hrabrim vedenjem odlikovala divizija .Livorno’.
Oddelki bombnih in bojnih osnih letal so podpirali oddelke vojske ter uspešno nastopali proti zbirališčem čet in vozil. Med temi nastopi so bila zbita 4 nasprotnikova letala. Podnevni in ponočni nastopi italijanskega in nemškega letalstva so povzročili nove izgube nasprotnikovemu ladjevju. 12.000 tonski parnik, naložen s strelivom, ki ga je zadelo naše torpedno letalo, je zletel v zrak. Naša letala so tudi torpedirala težko križarko in trgovski parnik srednje mere.
Nad Sardinijo je naš oglednik uničil en bombnik.
Včeraj pozno dopoldne so oddelki nasprotnikovih letal vrgli številne bombe na Riju, ter povzročili škodo, ki se še ugotavlja.
Torpedno letalo, ki je potopilo 12.000 tonski parnik pri nastopu, omenjenem v današnjem vojnem poročilu, je vozil stotnik Francesco.di Bella iz Kocha Lumera (Messina). Oddelek motornih- torpedovk, ki je v vodah vzhodne Sicilije na mestu potopil 9.000 tonski parnik (vojno poročilo 1149), je poveljeval korvetni kapitan Giuseppe Picchini iz Reggia v Emiliji.
Sveii oče na ogledu razvalin bazilike sv. Lovrenca
Rim, 20. julija, s. Papež, ki ga je spremljal f in eno najstarodavnejših, kar jih je v Rimu, ni samo namestnik iz vatikanskega državnega taj- 1'- ~z*	--	Y	‘-1	-
ništva mons. Montini, ne pa morda še kdo drugi od običajnih njegovih dvornih spremljevalcev, se je včeraj ob 18 z avtomobilom odpeljal do bazilike 6v. Lovrenca, ki je onstran obzidja poleg pokopališča Verano. Sv. oče, ki je med bombardiranjem ostal čisto miren in poln za-upanja v svojih prostorih, je takoj, ko je bilo dano znamenje, da je alarma konec, zahteval, naj ga ob veste o škodi, ki jo je povzročil letalski napad. Ko je izvedel, da je bilo zadetih tudi mijpgo zasebnih liiš in zavodov, ga je to zelo potrlo.
A ta njegova bol je postala še hujša, ko je izvedel, da'je več bomb zadelo tudi baziliko is v. Lovrenca >extra muros« in jo razdejalo.
Takoj je sklenil, da se sam prepriča o nastali škodi in vidi, kaj je ostalo od tega starodavnega poslopja, v katerem počivajo zemeljski Ostanki njegovega prednika Pija IX. Tn res se je ob šestih zvečer odpeljal iz Vatikanskega mesta. Nihče ni vedel za ta njegov sklep. Ko se je pripeljal v bližino Veretna, je že dobil prvi vtis žalostnih posledic letalskega napada.
Truma žensk je bila zbrana na prostornem kraju, kjer je bil uničevalni bes podrl na tla stoletne ciprese iz žive meje, kiije vodila ljudstvo na zadnje počivališče dragih. Tudi tu Juknje in razvaline.
Papež si je z bolestjo v očeh ogledal žalostno sliko o razdejanju. Ko ga je ljudstvo spoznalo, mu je začelo 'prirejati manifestacije ljubezni, ki so segle .poglavarju Kristusove Cerkve v dušo. Pij XIT. je bil videti silno bled.
Brez pokrivala je stopil iz avtomobila ter nekaj trenutkov zrl v razvaline starodavne bazilike! Od tega svetišča, ki je bilo eno najlepših
Angleško-ameriški letalski napad na Rim
Porušeno je monumentalno pokopališče v Veranu in bazilika Sv. Lovrenca
zaradi tisočletnih spominov in zaradi neizmerne umetniške vrednosti.
Od znamenite bazilike je ostal pokoncu samo del stranskih zidov. Od velikega monumentalnega stebrišča sta ostala samo dva končna stebra. Vsa umetniška okna so zdrobljena. Zdrobljen je tudi mozaik s pročelja, ki je imel neprecenljivo vrednost. V baziliki je bilo nekaj grobov mučencev in papežev, med njimi grob papeža Pija IX.
Velja pripomniti, da je bazilika sv. Lovrenca bila pod neposredno oblastjo Sv. stolice in je uživala pravico eksteritorialnosti. Navzlic uradni obljubi, ki jo je predsednik Roosevelt dal papežu, češ da bodo prizanašali kulturnim in verskim stavbam, so se angleški in ameriški piloti s posebnim besom zagnali na znamenito tisočletno baziliko. Treba je pripomniti še, da so številne divjaške tolpe, ki so pred daljnimi stoletji vdirale v večno mesto, temu velikemu verskemu spomeniku vedno prizanesle.
*
Berlin, 21. julija, s. IIugo zgražanje, ki so ga v nemških političnih krogih izzvale prve novice o bombardiranju Rima, izvedenem po anglosaških letalcih, je prišlo do izraza na tis-
Konstantin leta 330 ter je sveta omikanemu svetu t kovni konferenci, ko je glasnik nemške vlade
Sovjeti zaman naskakujejo na srednjem in južnem
odseku
Izgubili so spet 337 oklepnikov — Zavrnjeni so bili tudi vsi sovjetski na* padi ob Miusu, pri Bjelgorodu in Orlu — Na Siciliji se italijanske in nemške čete hrabro upirajo
Hitlerjev glavni stan, 20. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno "ojno poiočilo:
Sovjeti so tudi včeraj zaman nadaljevali s silovitimi napadi na južnem odseku vzhodnega bojišča. Pri tem so utrpeli ponovno hude krvave izgube in izgubili 337 oklepnikov.
Na kubanjskem mostišču je sovražnik zaradi svojih hudih izgub ustavil svoje napade. Ob Miusu so Sovjeti nadaljevali svoje poskuse za prodor, ki pa so se vsi razbili ob odločnih protinapadih naših čet.
Severno od Bjelgoroda so bili razbiti v več valovih napadajoči pehotni in oklepni oddelki Sovjetov že pred našo glavno črto.
Na vsem področju pri Orlu so odbile naše čete v menjajočih se borbah sovjetske napade na številnih mestih s posebno hudimi izgubami. Na ostalem vzhodnem bojišču so Sovjeti izvedli 6amo neuspešne krajevne napade.
Letalstvo je z močnimi oddelki ponovno posegalo v boje ter bombardiralo sovražnika na najvažnejših odsekih obrambne bitke. Nemški lovci so se zmagovito spopadli z nasprotnimi lovci ter se borili skupno z romunskimi oddelki. Romunski lovci so pri tem sestrelili 17 sovjetskih letal.
Na Siciliji nudijo italijanske in nemške čete deloma v gibljivem bojevanju sovražniku še nadalje ogorčen odpor ter so zavrnile na obalnem odseku južno od Catanije napade angleških pehotnih in oklepnih sil, ki jih je podpiralo težko topništvo z morja in močne letalske sile. Nemški in italijanski letalski oddelki so podnevi in ponoči obstreljevali prevozno brodovje sovražnika v vodah okrog Sicilije z velikim uspehi.
Pii obrambi napadov na nemške ladijske sprevode ob norveški in nizozemski obali je bila potopljena ena sovražna podmornica, varnostne po-mqrske enote in nemški lovci pa so sestrelili 5 letal. Štiri nadaljnja sovražna letala, med njimi eno veliko pomorsko letalo, so bila uničena nad Rokavskim prelivom in Atlantikom. Izgubljeno je bilo eno nemško lovsko letalo.
ostalo nič. Stebrišča ni več. Od šestih marmornatih stebrov stojita samo še dva, a eden od njiju je še bolj nagnjen kakor pa stolp v Pisi. Slike so uničene, kakor bi jih izpraskal z železnimi rokavicami. Nad tistim, kar je bilo nekoč stebrišče, se vidijo ostanki lesenega oboka, katerega prečniki so se zadrli v kup razdejanega zidu.
Njegovao srce je jokalo, iz njegovih ust pa je privrela molitev, in ta njegova molitev ni bila samo molitev za včerašnje žrtve, pač pa tudi za ranjke, ki so bili doslej mirno spali pod znamenjem križa in ki so jih zdaj onečastili ameriški gangsterji, ki se hočejo predstavljati svetu kot osvobodilci.
Po tej tihi molitvi je Pij XII. — množica ljudstva je delila z njim globoko bol in razumela ves pomen dejanja Kristusovega namestnika, ki je razširil roke, da podeli blagoslov vere in tolažbe prebivalstvu .svojega ljubljenega Rima, zakaj on ni samo Rimljan, temveč tudi vikar te svoje ljubljene zemlje — pokleknil ob zbranem mističnem molku vseh navzočih.
Papež je pred razvalinami novih divjakov, pred veličanstvom smrti, pokopališčem, podelil ljudstvu blagoslov. Čez nekaj trenutkov, ko se je množica vernikov še tesneje strnila okoli njega in so mu najbližji poljubljali roko, je spet sedel v avtomobil ter se odpeljal s tega žalostnega kraja. Sv. oče se ni takoj vrnil v Vatikan. Ilotel se je odpeljati še na bližnje ceste, kjer se je bila razdivjala okrutna besnost bombarderjev. Tudi na teh cestah so množice ljudstva priredile papežu manifestacije vere in jc sv. oče tudi tu podelil ljudstvu blagoslov.
Na kraj so se podali tudi kardinal vikar Marčhetti Šelvaggiani, kardinal Caccia — Do-
Preteklo noč so preletela psamezna sovražna vznemirjevalna letala nemško ozemlje.
Nemške podmornice so potopile v borbi proti sovražnemu dovozu ponovno 10 ladij s skupno 62 tisoč tonami.
tt
Berlin, 20. julija, s. Vojaški dopisnik DNB je poslal podrobno poročilo o položaju na vzhodnem bojišču ter poudarja, da so v zadnjih 48 urah vzplamteli boji vzdolž vsega vzhodnega bojišča, in sicer od kubanskega bojišča pa tja do Volhova in Leninfrada. Težiš5a poletne bitke, v kateri sta oba nasprotnika vrgla v boj toliko orožja in oklepnih vozil, kakor še nista v nobenem velikem boju na vzhodnem bojišču doslej, sta na odseku ob Mjusu in ob srednjem Doncu ter na odseku severno od Orla, medtem ko sovražni napadalni sunki na odseku pri Kursku na videz popuščajo v silovitosti, za kar imajo zaslugo nemške čete, ki so že v začetku julija prestregle sovražne sile, ko so hotele vdirati v nemške postojanke. Bolj kakor na kaki drugi točki se je tukaj izkazala uspešnost protinapada, s katerim je nemško poveljstvo prizadejalo nasprotniku izgubo 4964 oklepnikov, 2340 topov ter več ko 2000 letal. Nemške izgube pa so bile neznatne, zlasti zato, ker sovjetsko orožje novih nemških oklepnikov skoraj raniti ne more. Nasprotnik si zdaj najbolj prizadeva na odseku severno od Bjelgoroda do področja južno od Sufyiničijev, toda navzlic vsem naporom Sovjeti niso prišli do pravega in resničnega vdora. Majhni sovjetski vdori prav nič ne vplivajo na razvoj nastopov, ker je nemško poveljstvo že prej vedelo, kako se bodo stvari razvijale, in se je že odločilo za primerne protiukrepe, drugič pa tudi zato, ker na vsej fronti ni mogoče vzpostaviti zvezane obrambne črie zaradi gozdnatega in močvirnatega ozemlja.
Vojni dopisnik nemške poročevalske službe nadalje pripominja, da so v napadajočih sovjetskih divizijah izbrane čete ter da bo treba za končno sodbo počakati, da se bo videlo, kakšne bodo okrepitvene čete, ki jih bodo Sovjeti vrgli v metež.
Dopisnik pravi, da nasprotnik na južnem odseku napada, da bi zaposlil nemške sile ter preprečil zbiranje novih nemških čet na srednjem odseku. Sovražni načrti pa so bili nemškemu poveljstvu znani, in razvoj bojev bo dokazal, da bodo morali Sovjeti spremeniti svoje zamisli, ne pa nemško poveljstvo. Če se na najbolj kočljivih točkah bojišča bijejo boji z me- j njajočo se srečo, ne bo to imelo prav nobenega vpliva na končni uspeh celotne bitke.
minister Schmidt izrekel obsodbo nad zločinom, katerega so storili Angleži in Amerikanči nad večnim Rimom, zibelko omike. Minister je poudaril dejstvo, da bi se moral ves svet postaviti po robu proti takšnemu divjaštvu, ki zanj ni nobene opravičbe, in se da razlagati le s pokvarjenostjo l judi, fyi so dali tak ukaz, in tistili, ki so ga izvedli.
Vladarska dvojica obiskuje bombardirane predele v Rimu
Him, 20. julija, s. Veličanstvo Kralj in Cesar ,je po včerajšnjem letalskem napadu na Rim takoj odšel v vse prizadete kraje.
Veličanstvo Kraljica in Cesarica je po obisku krajev, zadetih po nasprotnikovem včerajšnjem letalskem napadu, šla obiskavat ranjence po rimskih bolnišnicah.
Vojvoda in vojvodinja Genovska pri ranjencih v Turinu
Turin, 20. julija, s. Kr. Vis. vojvoda in vojvodinja Genovska »ta prišla v Turin ter v spremstvu župana obiskala ranjence od zločinskega an-gleško-amerikanskega napada, ki so jih spravili pod streho v mestnih bolnišnicah. Tam so ju sprejeli zdravniki. Potem sta se dolgo zadržala po dvoranah ter se izredno prijazno pogovarjala z bolniki in njihovimi sorodniki. Vojvodska dvojica je povsod dobila ljubeče dokaze hvaležnosti za svoje plemenito dejanje. Pred odhodom iz Turina sta vojvoda in vojvodinja dala znaten znesek za ponesrečence.
Nemške pripombe k predvčerajšnjemu govoru tajnika ' fašistične stranke
Berlin, 20. julija, s. V nekem dopisu iz Rima pod naslovom Italija odgovorja z eno samo besedo: »prezir«, piše >Berliner Bi>rsqn Zeitung«. da kleni govor,' ki gd je imel tajnik fašistovske stranke, lepo prikazuje duhovne In zgodovinske razloge, zaradi katerih se Italija vojskuje.
»Brezpogojna vdaja« in »časten mir«
Carigrad, 20. julija, s. Več turških listov še naprej razlaga Churchllovo in Rooseveltovo poslanico italijanskemu ljudstvu. »Tasviri Efkarc pravi, da je to dvolična stvar, ki ne more imeti— in ni imela — nobenega vpliva na močan narod, ki kaj da na svojo čast, kakor italijanski. »Džum-huriet« poudarja, da je rečenica »brezpogojna vdaja« omiljena z drugo besedo, namreč »časten mir«. Toda to je hinavščina, ker častnega mini ne more biti tam, kjer je brezpogojna vdaja.-Čast in brezpogojna vdaja si docela nasprotujeta. Kdor kaj da na svojo čast, ta ne zaupa drugim naloge, ki naj odloča o njegovi usodi. Narod, ki se vda, izroča svojo usodo v roke tujcu in zaupa lastni obstanek dobri volji drugega. V vsem tem pa ni nič častnega. Italijani to prav dobro vedo in so zaradi tega še trdneje odločeni upirali se.
Boji na italijanski fronti bodo še zelo hudi
Bern, 21. julija, s. Dopis, ki ga je iz Londona prejel nek liist v Baslu, poudarja, da 60 v londonskih in vvashingtonskih političnih krogih — tako poročajo listi v obeh prestolnicah — hladno sprejeli poslanico, katero sta Churchill in Roosevelt dala italijanskemu ljudstvu. Na splošno prevladuje mnenje, da si ni treba delati utvar in da bodo nadaljnji boji še vedno zelo hudi.
Vesti 20. julija
Hitler je odlikoval sina nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa Rudolfa, poveljnika motorizirane divizije SS z vitežkim križcem železnega križa za zasluge, ki si jih ji pridobi! pri Bjelgorodu v zadnjih bitkah.
Ko so ameriška letala zadnjič napadla Amsterdam, je bilo ubitih 130 ljudi, 100 pa ranjenih, med njimi 53 hudo.
Italijansko notranje ministrstvo je do zdaj dalo za za zidavo zaklonišč 2 miljardi in 46 miljonov lir.
Izjava angleškega kolonialnega delegata Boyda,
ki je povedal, da bo ostalo Sredozemsko morje še naprej za vse zasebne trgovske prevoze zaprto, ker zavezniki nimajo toliko ladjevja, da bi se z njim podajali v nevarnost, je naredilo po vsej Palestini zelo globok vtis. Prišlo je do protiangleških demonstracij v različnih mestih in so poslali zaradi tega protest angleški vladi.
Nemška podmornica je potopila v Črnem morju sovjetsko trgovsko ladjo srednje mere.
V Palestini sestavljajo judovsko-angleško-ameriški odbor, ki bo imel sedež v Tel Avivu in ki namerava doseči ustanovitev judovske države v Palestini.
mioni, mons. Praglia, mons. Respighi, prefekt vatikanskega ceremoniala in drugi prelati.
Od bazilike sv. Lovrenca je kuj malo ostalo. Lesena streha je padla na tla, Franceschi-nijeve slike so po veliki večini uničene. Te slike so kazale pogreb sv. Štefana in sv. Lovrenca. Tudi papežev oltar je bil hudo poškodovan. Marmornati baldahin je ob straneh okrušen. Oltar naredi na človeka obupen vtis. Svečniki so prevrnjeni. Prav tako sta padla na tla tudi marmornata kipca, ki sta stala ob straneh ci-borija. Oltar sam je razdejan. Na eni strani leži na tleh prt, ki je pokrival oltar. Marmornati baldahin je delo starodavnih umetnikov in ga je blagoslovil opat Hugo leta 1148, kakor kaže napis na baldahinu samem. Orgle so po-
lomljene in piščali, iz katerih je bil prihajal mogočni glas med svetimi obredi, so skrivljene in so popadale na tla. Tudi satoradavna prižnica «e zdi da je razdejana, prav tako okrasie pod njo. Slavolok s starodavnimi mozaiki, ki jih je dal obnoviti Pelagij 11., kažejo Kristusa, sv. Petra, sv. Pavla, sv. Lovrenca in druge svetnike? sicer še stoji, a na enem od mozaikov se pozna velika razpoku. Vzvišeni sedeži so razdejani. Grob Pija IX. se zdi nedotaknjen, malo pa je poškodovana tudi grobnica mučencev, ki ni bila razdejana, čeprav je bila tudi zadeta. Ci-borij je nepoškodovan in iz njega so takoi po končanem letalskem napadu prejeli sv. ol)ha-jilo oo. kapucini iz te bazilike.
»... Njegova sodba pride po ljudeh«
Tako kliče v obupu Mikuž ljudsko sodbo nase in na komunistično vodstvo, ki se hoče oprati krivde smrti 253 tovarišev, pokopanih nekje ob Savi
pri Litiji
Ljubljana, 21. julija.
»Bog jc, ki bo sodil, a Njegova sodba pride po ljudeh.« S temi svetopisemskimi besedami zaključuje dr. Mikuž Metod na letaku s peterokrako zvezdo s srpom in kladivom poročilo o smrti 233 tovarišev, ki so pred mesecem našli svoj g/ob nekje ob Savi ter s svojo smrtjo za več kot polovico razredčili po komunističnih izjavah najboljšo Tomšičevo udarno brigado.
Za trideseti dan, kakor je Mikuž dal naslov spominskemu letaku, se komunisti po vseh laž* nih poročilih v svojem idejnem lističu, kjer pojejo slavo o svojih zmagah, spominjajo 253 padlih tovarišev in pozivajo z letaki naslednje vsebine:
»Tovariši in tovarišice! Spomnite se herojev, katerih grob leži ob Savi pri Litiji. Spomnite se treh vrlih politkomisarjev, namestnika politkomisarja 3. bataljona, komandanta 2. čete 2. bataljona; dober je bil kot bel kruh; bil je zvest ideji še v zadnjem dihu: »Jaz sem izgubljen, naj se reši, kdor se more!«
Tako si komunisti in njihovi znkrknjeni privrženci z dri Mikužem na čelu sami pišejo sodbo. Sodba že »prihaja po ljudeh,« in tudi po našem ljudstvu in neizprosno sega po vseh krivcih in sokrivcih gorja 'in trpljenja ter solz na naši zemlji. Sodba bo strašna! Za vse tisoče zločinov nad nedolžnimi in delavnimi isnovi naše zemlje, za vsa grozna mučenja poštenih slovenskih mož, fantov in deklet, za vse zločine nad njihovimi lastnimi tovariši, ki so po spoznanju sprevideli zločinsko komunistično pot, po kateri so partijci vodili vse naše ljudstvo v pogubo in v nesrečo, pa so prav zaradi tega spoznanja morali pod rabeljski partijski nož ali puško, si komunisti pišejo sodbo. Ta sodba pa ne pride nanje le zaradi 233 tovarišev, pokopanih nekje ob Savi, ta sodba prihaja nanje tudi zaradi v nebo vpijočih grozodejstev — nad 20 let hromim Janezom Kozinom iz Sušja pri Sodražici, ki so ga komunisti zaklali v kleti z očetom in materjo vpričo sester, potem ko so že ubili njegovega brata Franceta; zaradi zločinov in pokoljev celih slovenskih delovnih, kmečkih družin, kakor n. pr. Mavserjeve družine iz Št. Ruperta; zaradi dvojnih zločinov nad nosečimi materami, katerim so trgali iz teles njihovo najdražje! Za vse to prihaja sodba! Ta sodba bo segla neizprosno tudi po dr. Mikužu in ga sodila zaradi sodelovanja z morilci njegovih 17 stanovskih tovarišev duhovnikov! Za vse to prihaja sodba, ki jo kličejo nad rablje tisoči komunističnih žrtev!
»Jaz sem zgubljen, naj so reši. kdor se more.« To besede umirajočega poveljnika naj ob spominu 253 njegovih tovarišev ob tridesetem dnevu veljajo vsem, ki so ohranili trohico ljubezni do rodne grude, da sc rešijo komunističnega pekla, o katerem pripovedujejo številni njihovi tovariši, ki zapuščajo komunistične vrste, da se vrnejo nazaj k svojemu ljudstvu in se pridružijo ustvarjajočemu delu, prinašajočemu naši zemlji boljšo in srečnejšo bodočnost,
Z Gorenjskega
Življenje In smrt na Jesenicah. V prvem polletju letošnjega leta je bilo zaznamovanih na Jesenicah več rojstev kot smrtnih primerov. Rodilo se je 165 otrok, umrlo pa je 73 ljudi. Porok je bilo v prvih šestih mesecih 57.
Smrt v Vintgarju. Zaradi veJkratnih neurij z drtijem je močno narasla Radovna. Pred dnevi j» napravila izlet v sotesko tričlanska rodbina z Bleda, ki je vsa našla smrt v deroči vodi, ženo ie voda že naplavila, moža in hčerke pa še niso nošli.
Smrtna nesreča. Na svojem domu se je smrtno ponesrečil posetnik Franc Kosec. Ko je puščal Arave iz hleva, da bi jih odgnal na pašo, so ga na dvorišču podrle na tla, pohodil® in mu zlomile hrbtenico. Naslednji dan je Kosec za poškodbami umfl. Rajnik je bil vzoren kmet in skrben družinski oče. Zapušča vdovo in 4 otroke.
Smrtna nesreča. 30-letni železniški nameščene-Fr. Karo se je v četrtek zvečer s polja vračal domov. Na hrbtu je nosil koso. Na strmem pobočju mu je spodrsnilo, da je padel, Nesreča je hotela, da jc priletel naravnost na koso. Rana je bile tako huda, da je ponesrečenec na mestu izkrvavel. Njegovo truplo 60 našli šele nasle-dnji dan.
Sprejemni izpiti na I. drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani bodo v dneh 27, do 29. julija t. 1. Vse priglašenke naj pridejo 27. t. m. do tri četrt na osem zjutraj na dvorišče Lichtenturnovega zavoda, kjer bodo zvedele podrobni spored izpita. Izpričevala o dovršenem četrtem razredu ljudske šo!e je pa treba takoj poslati ali prinesti v ravnateljevo pisarno. K izpitu naj vzamejo učenke s seboj le pisalno orodje, potrebni papir dobijo v soli. Ravnateljstvo.
C. M. VAJI DIKEl
ne pa smrt in razdejanje, ki ga s svojimi nesmiselnimi nastopi povzročajo komunistične tolpe, ki pošiljajo v smrt njim nevarne ljudi samo, da rešijo sebe in kožo komunističnih prvakov, ki so po vseh strašnih dneh našli edino zatočišče pred ljudskim ogorčenjem le še v podzemlju, v jamah nad Toplo rebrijo v kočevskih gozdovih, kjer jih bo prav tako dosegla sodba, prihajajoča po ljudeh.
Mikuž naj ve, da prihaja tudi zanj sodba prav po zločinskih rokah komunističnih prvakov, njihovih in njegovih družabnikov, ki ta-\ kega hlapca ne bodo dolgo trpeli med seboj. Danes ni nič vee ta jnega, niti to, da je še pred dnevi nek komunističen prvak v razgovoru nekje na Trebelnem kritiziral Mikuževo postopanje in prerokoval njegov žalosten konec.
Izkaz statističnih podatkov ZZSZ Ljubljanske pokrajina
Meseca junija 1943 je Zavod za zavarovanje Ljubljanske pokrajine izdal za mesec junij naslednje statistične podatke:	Članov 16.859 (moških),
10.874 (ženskih), skupaj 27.733; razlika proti lanskemu juniju —177 (m), —143 (ž), skupaj —320. Bolnikov 396 (m.). 298 (ž.), skupaj 694; razlika proti juniju —119 (m,) — 18 (ž.), skupaj —137. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila lir 29.96 (m.), lir 17.72 (ž.), skupaj lir 25.16; razlika proti juniju 1942 lir + 1.45 (m.), lir + 1.37 (ž.), skupaj lir + 1.43.
Razdeljevanje mehkega sira
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo potrošniki od 22. do 26, t. m. lahko pri svojih običajnih trgovcih proti odvzemu odrezka 107 julijske živilske nakaznice, izdane od mestnega poglaverstva, dobili po 80 gramov mehkega sira. Trgovci morajtf njim pripadajočo količino sira dvigniti nepreklicno do 21. t. m. v Prevodovem skladišču v mestni klavnici.
Ka Galjevici kanalizirajo in čistijo jarke
Delavska kolonija na Galjevici, ki obstoja že nad 13 let, postaja modernejše naselje. Začeli so pretekli teden s kanalizacijo, to v prvi vrsti enega glavnih jarkov, ki vodi ob Poti na Galjevico od železniške proge dalje na Barje čez ozek betonski most, narejfcn čez potok Ga-Ijevee.
Mnogi bo že ugibali, od kod priha ja ime Ga-ljevec in Galjevica. Nekateri pravijo, da od golega, močno popasenega travnika, na katerem so pred davnimi leti, pred najmanj 100 leti ljubljanski mesarji zaganjali svojo klavno živino, posebno mastne vole na pašo. Naj bo kakor koli, Galjevica je postala znamenita delavska kolonija, kjer vlada med prebivalci po-cebno ozračje. Skozi naselje vodi več malih in večjih jarkov, ki so bili res potrebni temeljitega očiščenja, da se ne bi v blatu in lužah vgnezdili bacili kakih bolezni.
Skupina delavcev z dolgimi in ostrimi lopatami in velikimi motikami je pretekli teden,
ko je natančno izmerila in začrtala teren, pričela poglobi jevati in čistiti glavni jarek ob omenjeni poti. V ta jarek se steka tudi voda dveh vodovodov. Delavci so že stari praktiki v kopanju in tčiščenju barjanskih jarkov. Na metre in metre so jih že očistili. Med njimi je kot mojster 59-letni Jakob Čelcsnik, ki bo kmalu praznoval poseben jubilej svojega dela. Že od mladega je v vodi in vedno se ukvarja s čiščenjem jarkov. Je drugače prava gorenjska korenina.
Omenjeni jarek so zelo poglobili. Vso zemljo in mastno blato so iz jarka odložili na obeh straneh. Ob poti so praktični Galjevčani takoj hiteli z nasajanjem raznih sadik, zlasti redilne in jedilne pese, solato in tudi paradižnikov — samoscvcev. Kar lepo so ob poti napravili male njivice. Ta jarek bodo tudi kanalizirali in so
že mestni vozniki pripeljali velike betonske cevi. Tako postaja Galjevica moderno naselje.
Sprememba najvišjih cen za kavarniške obrate
3.—	2.70	2.30
4,—	3.20	2-80
5,—	4.—	3.50
4.50	3.60	3-10
4-73	3.80	3.30
3.50	2.80	2.50
3.73	3—	2-60
6.50	5.20	4.60
3.—	2.70	2.50
3.50	2-80	2.50
3,—	2.70	2.50
6,—	4.80	4.20
o	1.60	1.40
6.—	4-80	4.20
4.-	3.20	2.80
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
odreja:
Člen 1. Za kavarniške obrate v mestu Ljubljani se določajo sledeče najvišje cene, ki veljajo za postrežbo pri mizi: (prva cena za I,
Črna kava, kapucin	lir
Mazagran	„
Čokolada, kakao	„
Porcija čaja	„
Porcija čaja s citrono	„
Čaj v kozarcu	„
Čaj v kozarcu z citrono	„
Punč, grog
Limonada vroča	,,
Malinovec, oranžada	„
Limonada	„
Oranžbda S. Pellegrino, M l „ Mineralna voda, soda 2 del „ Pivo steklenica Vt\ #	.,
Vermut znamke: Martini, Co-ra, Cinzano in Gancia
Športne v$ati	■ (W'
O starem Ladoumegueu, nekdanjem francoskem svetovnem prvaku v tekih na srednje proge beremo, da «i je spet priboril amatersko prvenstvo. Čeprav je že 36 let star, se je mladeniško vrnil na športno uozornico. Presenečenje je bilo nemalo, ko je zmagal v Vannesu na 1500 m s časom 4:07.1 min. V njegovem starostnem razredu mu najbrž ni kaj več enakih na svetul
Bjorn Borg je dosegel v Stockholmu na 400 m prosto lepo znamko 5:12.8 min. Med ženskami je zmagala na isti progi Magnussonova s časom 5:55.5 min.
Švedi in Madžari so se dogovorili za mednarodno nogometno tekmo, ki jo bodo odigrali 12. septembra t. 1. Ni še znano, kje bodo gledali to zanimivo srečanje.
Iz Iportnega poročila železničarskega Dopola-vora posnemamo, da ima dvoje agilnih športnih sekcij, nogometno in lahkoatletsko, pripravlja pa tudi tretjo — teniško, ki bo dobila lastna igrišča. V nogometni sekciji je včlanjenih 88 verificiranih igralcev. Zlasti uspešno je igralo prvr moštvo, ki je doseglo na ljubljanskem prvenstvu P. mesto. Tudi v lahki atletiki so se doslej Hermcžani lepo uveljavili. Dali so pokrajinska prvaka v tekih na 1000 in 3000 m. na zadnjem juniorskem prvenstvu pa so dosegli Hermežani od 120 možn:.l~ točk 86.
216 velikih strani s 420 slikami obsega roman v slikali 3T. »QIJO VADI s«! ^
Vermut druge vrste	>,	3.50	2.80	2.50
Malaga — maršala	„	4.50	3.60	3.10
Amerikano	„	4.50	3.60	3-10
Bitter Campari	„	4.50	3.60	3.10
Fernet Branca	„	4.50	3.60	3.10
Med, marmelada	„	5.—	4.—	3.50
Sladoled porcija	„	5.—	4—	3.5Q
Člen J2. Kolikor ne odreja naslednji člen drugače, ostanejo za postrežbo pri točilni mizi v veljavi najvišje cene, določene z naredbo z dne
1.	oktobra 1942-XX št. 186.
Člen 3. Za vina veljajo najvišje cene, določene za gostinske obrate in kavarne z dne 8. junija 1943-XXI št. 63.
Člen 4. Kolikor niso spremenjene s to naredbo, ostanejo v veljavi določbe naredbe z dne 1. oktobra 1942-XX št. 136.
Člen^.^Tn naredba stopi v veljavo z dnem
objave v Službenem listu zn Ljubljansko pokrajino.
Novo mesto
>Qun vadiš« — znameniti zgodovinski roman,
ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti Črtrt strani »Slov. doma«, lahko naročite tudi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu izšla, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnikl
Ljubljanica je zahtevala novo žrtev
. Pripekajoče sonce je zvabilo izredno nlino-go LjuDljančunov na sončenje in kopanje y Ljubljanico in Gradaščico. Med njimi je bil tudi 22 letni sin železničarja iz Medvedove ulice št. 36 11 i j a Ludovik, po rodu iz Jesenic. Bil je v prijateljski družbi, ki ga je prav zaradi njegove živahnosti in ljubeznivosti bila zelo vesela- Ko se je fant nekoliko dalj časa zadržal v vodi, bil jc prccej slaboten, je nenadoma izginil pod vodo in se začel potapljati. Fantje so mu takoj priskočili na pomoč in ga hoteli rešiti, voda pa ga je skrila in mu vzela življenje preden so mogli tovariši sploh priti do njega. 2.0 okrog dveh popoldne so začeli ljubljanski reševalci z iskanjem njegovega trupla, ki so ga našli šele davi. Ludovikovo truplo bodo po komisijskem ogledu odpeljali na Zale.
Dobrim staršem in svojcem izrekamo ob bridki izgubi dragegu sinu naše iskreno sožalje!
Nagrade za klubsko prvenstvo
Lahkoatletska zveza v Ljubljani.
Nagrade klubom za splošno oceno so sledeče:
klubu, ki doseže prvo mesto 1000 lir;
klubu, ki doseže drugo mesto 300 lir;
klubu, ki doseže tretje mesto 250 lir.
Poleg teh nagrad bo zveza nakazala nagrado v znesku 230 lir vsakemu klubu, ki bo po prvem tekmovanju (skupina A in B), ki se bodo vršile 1. in 8. avgusta dosegel minimalne rezultate, ki so predpisani v dopolnilnih določilih priloženih pravilniku prvenstvenih tekmovanj, vsaj v 14. panogah.
Posebna nagrada. Coni bo podaril pokal klubu, ki bo v drugem delu klubskega prvenstva, v splošnem pokrujinskem prvenstvu, skupin A in B, ki bo 29. avgusta in 5. septembra dosegel največje celotno število točk, ki so jih dobili tekmovalci pri oceni za klubsko prvenstvo. Za pokal bodo razdeljene točke tako, da dobi prvi v vsaki disciplini 6 točk drugi 5 itd. do šestega, ki dobi 1 točko.
Pri štafeti pa je točkovanje dvojno.
Posamezne nagrade. I. v finalu skupina A in B v prvem delu klubskega prvenstva (ki bo
I. in 8. avgusta) dobi medaljo.
Tekmovalec Hermesa, Ilirije, Planine ali Viča, ki bo dosegel največ točk v prvem delu klubskega prvenstva (skupin A in B) bo dobil trening dres.
11. Tekmovanja splošnega pokrajinskega prvenstva (2. del klubskega prvenstva skupin A in B, ki bo 29. avgusta in 3 oktobra). Tekmovalec, ki doseže v posameznih disciplinah največ točk dobi plaketo.
V nekaj vrstah
Nova maša mladega glasbenika. Med letošnjimi novomašniki iz gorizijske nadškofije je tudi g. Mirko Rener, doma iz S. Giacomo in Colle, nad 500 m visokega pogorja, ki ne severni strani gleda v krasoto zgornjega predela vinorodne doline, proti jugu pa preko krtine planote občuduje lepoto sinjega morja. Dne 4. julija je noomašnik svečano pel svojo prvo sveto mašo. Kakor povsod v naši deželi tako je tudi tu vsa duhovnija s sosedi vred slovesno praznovala najsrečnejši dan . svojega odličnega sovaščana. Cerkev in domača hiša sta bili lepo okrašeni in zagrnjeni v zelenje. Na poti do cerkve je slavljenca pozdravljajo več slavolokov. Zvočno in dovršeno je pel domači cerkveni pevski zbor, orglal je pa novomašnikov brat, četrtošolec Milko. Slavnostno pridigo je govoril g. župnik Ivan Drašček, ki je svoj čas v teh prijaznih višinah postiroval.
Uničevanje odmetnikov. Belogra.jski nemški dnevnik poroča, da so oddelki nemške in hrvaške vojske ^ zadnjem času uspešno nastopali proti ostankom odmetnikov v Srbiji v planinah južno od Morave ter jih uničevaie, pri čemer jim jo pomagalo povsod domače prebivalstvo.
Okrožni vodja Dorimeister v Celju sporoča v mariborskem listu o »mrti Franca Fermeta, župan dr. Scheichenauer pa o smrti Jurija Arha.
Junaški Spodnještajerc. Za junaško obnašanje pred sovražnikom na vzhodu Je bil odlikovan pionir Jožef Vodušek iz Rogatca z železnim križcem
II. razreda.
Žetev smrti. V Mariboru so umrli: 90 letna nadučiteljeva Eoproga Marija Mahorčič, 72 letna železniška upokojenka Marija Slanski in 21 letna delavka Ivana Petrovič. Pri Veliki Nedelji je v starosti 82 let umrl tamkajinji trgoveo in posestnik Jurij SkvaTC. V Ptuju so umrli: 83 letni An-tov Vidovič, desetletna Angela Žnidarič iz Zgornje Hajdine, 37 letna Angela Žmigota in Marija Šimenko, 15 let, iz Dragonje vasi. V Rogaški Slatini sta umrla 20 letna Jožefa Kovačič iz Spodnje SeČove in 68 letni Anton Anderlič lz Gaberc.
Poročil# sta se v Ptuju Peter Šegula in Tilka Simonič, oba Iz Ptuja, v Slovenji vasi pa Franc Paveo in Urška Zupančič.
Poroke. V Mariboru so se poročili: Alojzij Petelin, grenadir, in Ljudmila Strnad, nameščenka, Franc Vrabl, delavec, in Neža Pernek, kuharica, Ivan Drmota, tekstilni tehnik, in Ana Justnik, na-meščenka, Albin Fras, strugar, in Marija Hernet, Vladimir Bonč, vrtnar, in Berta Franc, Rudolf Schneider, kovinski delavec, in Aloi*ii« Gerlič, ku-hinska pomočnica, Fr. Biček, trg, in Adela Potisk, trgovska nameščenka, Anton Ribič, delavec, in Ro-. zalija Planinc, šivilja, Jožef Renčelj, mizar, in Pavla Rebec,, kuharica, Viljem Pukli brusač, in Kristina Greining, prodajalka, Ivan Koreš, avtomobilski mehanik, in Marija Crnčič, šivilja, Anton Bohak in Marija Kastanjevec, oba poli6*® delavca, Ivan Stanjko, mizar, in Antonija Lednik, oba iz Celja, Franc Kladnik in Berta Amerčak iz Loke pri Trbovljah, Jože! Biedermann iz v.elja in Ana Kolšek iz Polzele. V Rogatcu so se poročili: Ivan Kojc in Jera Kitak, Martin Kokoli in Alojzija Drofenik.
Nesreče. Z zlomljeno levo nogo so pripeljali v bolnišnico 59-letnega delavca Štefana Jančiča iz Vevč, ki mu je hlod padel na nogo. Levo nogo si jp poškodoval 19-letni delavec Franc Smole iz Loga. S kolesa je padla in se ranila na desni nogi 30-letna gospodinja Danica Sterletov« iz Ljubljane. Desno nogo si ie zlomila pri padcu 10-letna šolarka Zorka Stokanovič iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
KKIMIKALSn KOKAH
i"iimi'
' »Treba je pomisliti še na neko drugo stvar, gospod Vanče-Tile Kopti iz nižjih družabnih slojev so zelo praznoverni, čeprav so na zunaj precej krščansko pobarvani. Zelo se še drže starih izročil. Kaj radi si razlagajo vsako stvar simbolično, če se smem tako izraziti. Zadnje čase je umrlo sedem takšnih ljudi, ki so se ukvarjali v Egiptu z izkopavanji* in prebivalstvo v onih krajih je trdno prepričano, da bogovi davnih prednikov preže v gro-bovih na vsiljivo zahodnjake, da jih kaznujejo zaradi skrunjenja teh grobov. Verujejo še vedno v te zle sile... in tu je zdaj Hani, ki je v svojem bistvu tudi praznoveren Egipčan in grdo gleda na dr. Blissovo delo. Ni nemogoče, da smatra smrt dr. Blis-sa, ki naj bi ga zadelo tole bodalo, katerega je nekoč nosil nek faraon, za neke vrste skrivnostno kazen, kar popolnoma odgovarja vsem drugim otroškim zgodbam o duhovih, ki se klatijo po svetu- Hani bi bil tudi utegnil smatrati 'šakaljo glavo na tem bodalu kot neko znamenje božanstva s šakaljo glavo, znamenje zanj, saj mu je ime Anupu, znamenje, ki si ga je božja volja izbrala za maščevanje-«
»To je zanimiva domislica,« je pripomnil Vanče raztreseno,
* Salveter. je mislil pri tem grofa Carnarvonskega, polkov' ulica Aubcrya Herberta, generala sira Lee Stacka, Georgea J. Goulda, Woolfa Joela, sira Archibalda Douglasa Reida, profesorja Lafleura, II- G. Evezna \Viteja in profesorja Georges
Aarona Benčditejn. Na ta črni seznam se od tedaj lahko pripišeta šo naslednji' imeni: Richard Bethell, tajnik Hovvarda Carterja in lord Westbury.
»a malo prevpč zupletena. Prišel sem do prepričanja, da Hani ni tako neumen in praznoveren, kakor bi kdo morda mislil. Je neke vrste sodobni Teogonij**, ki se delu omejenega samo zato, da bi skril svojo bistrost.«
Salveter je pritrdil s tem da je prikimal.
»Kolikokrat sem tudi jaz opazil takšno njegovo vedenje... »Toda, kdo drugi naj bi...«
»Da, kdo nuj bi potem še lahko bil?«, je vzdihnil Vanče. »Povejte mi, gospod Salveter, kdaj ste šli nocoj spat?«
^	»Ob polenajstih,« je jezno	odgovoril Salveter.	Zbudil pa	sc
nisem vse do pred kratkim, ko	me je prišel Hani	poklicat-«
»Torej ste se poduli v svojo spalnico takoj po tistem, ko ste prinesli dr- Blissu njegovo beležnico.«
»E, )to vam je on povedal, ne?... Da, nesel sem mu tisto beležnico, potem pa seni se podal takoj v svojo spalnico.«
»Beležnica je bila, če sc ne motim, v miznem predalu, ne?«
»Da, toda zakaj me o tistem zvezku toliko sprašujete?«
»Tudi tole bodalo je bilo	v nekem miznem	predalu,«	je
pojasnil Vanče-
Salveter je skočil pokoncu-
»Razumem vas, kaj hočete s tem reči!« Njegov obraz je postal kar nekam modrikast.
»Ah, ne, saj niste bili vi,« mu je prijazno zagotovil Vanče. »Prosil bi vas, da se obvladate- Tole vaše vznemirjanje mi že razburja živce, Povejte mi, ali ste vrata svoje spalnice zaklenili?«
»Vedno jih zaklepam-«
• »Tudi podnevi?«
»Ne, puščam jih odprta, da pride v sobo malo svežega zraka-«
»Pa potem ko ste se zaprli v sobo, niste slišali ničesar?«
** 'Jeogonij je bil prijatelj Simona Muga. Iz strahu pred cesarjem Caligulo se je delal omejenega, da bi prikril svojo bistrost.
»Prav ničesar. Takoj sem zaspal... mislim, da je včerajšnji dogodek preveč učinkoval name.«
Vanče je vstal.
»Se nekaj drugega: Kje pa je včeraj vsa družina večerjala?« »Spodaj v zajtrkovalnici- A temu bi bilo težko reči večerja. Nikomur ni šla jed	v slast.	Pravilneje bi bilo,	če	bi rekel, da je
bila to bolj lahka večerja.	Zato smo jedli kar	v	zajtrkovalnici-«
»In kaj ste po	večerji	delali?«
»liani je takoj	odšel zgoh mislim. Doktor,	gospa Blissova
in jaz smo posedeli' malo v salonu, kjer smo ostali približno pol ure. Potem se je doktor opraviči! in odšel v svojo spalnico. Kmalu nato je odšla spat tudi Meryt-Amen, jaz pa sem se zadržal tu približno do polenajstih in sem skušal malo brati-«
»Hvala, gospod Salveter, to mi zadostuje.« Vanče se je podal »a hodnik. »Recitc gospe Blissovi in dostorju, da ju nocoj ne bomo več motili. Verjetno sc vrnem jutri ••• Pojdimo, Markham-Tu nimamo zdaj nobenega opravka več-«
»Jaz 'bi lahko storil mnogo več.« jo pripomnil Heath. Njegovo ugovarjanje je bilo kar nekam smešno. »Toda, mi vendar jemljemo vso to stvar kakor skodelico lipovega čaja. Nekdo iz te hiše je zagnal tisto bodalo v dr. Blissa. če bi jaz lahko postopal tako, kakor si zamišljam, bi morilca kaj hitro izsledil, bodite prepričani-«
Markham je na prevejan način skušal pomiriti jeznega narednika, pa se mu to ni prav preveč posrečilo.
Bili smo že pri hišnih vratih in smo pravkar nameravali oditi, ko se je Vanče nenadno ustavil in si prižgal cigareto. Stal je pred velikimi jeklenimi vrati muzejske dvorane.
»Samo še trenutek,j prosim, gospod Salveter,« ga je poklical, in Salveter, ki je prišel že skoro do prvega presledka med stopnicami, se je vrnil- Zakaj pa v muzeju luč gori?«
Zagledal sem skozi ozko špranjo pri vratih žarek svetlobe, ki je prihajala iz dvorane. Tudi Salveter so je ozrl na vrata in namršil obrvi.
G. Jakob ogleduje vrtove in njive
G. Jakob, stara korenina, ki vživa leta pokoja, preživlja dneve z izleti v okolico, z ogledovanjem raznih zanimivosti mesta — zdaj rad zahaja v muzej — z ogledovanjem vrtov in vojnih njiv ter z ugotavljanjem, kako kaj uspevajo razui poljski pridelki, kako je zorela pšenica, kako so bile ponekod v mestu lepe in polne češnje in kako malopriden svet uničuje razne dobrine in jemlje obdelovaJceirf prve pridelke. G. Jakob jo tudi opazil, kako kmetujejo mnogi odlični in ugledni Ljubljančani, ki poprej še nikdar v svojem življenju niso prijeli za motiko, loputo in koso. Zanima se g. Jakob tudi za rejo mulili živali, posebno so mu pri srcu piščančki, pa tudi razne zajčje pasme zna že razlikovati. In kuj nani vse lahko g. Jakob pripoveduje?
Visoki in nizki fižol
G. Jakob se z posebno veliko vnemo zanima za visoki in nizki fižol. Pozna vse vrste fižola, ki jih je ugotovil po raznih vojnih in drugih njivah. Pripoveduje, da so Ljubljančani nasadili koksa odnosno cipra, visokega in nizkega. Opazil pa je, da so bili res mnogi obdelovalci vojnih njih nepraktični in neizkušeni. Mnogi so visoki fižol zelo na gosto nasadili tako, da se skoraj tišči preklja prcklje. Opazil pa je tudi, da so mnogi preklje popolnoma obelili in ogladili. Pa jc neki Joško potožil g. Jakobu:	, ,
»Veste, ne vem, kako je to! Fižol se nikakor noče vzpenjati po prekljah kvišku. Kar doli zdrči. Z nitkami ga moram vezati. Pa še se ne obdrži.«
G. Jakob jo poučil svojega ljubljanskega znanca, da je vsemu temu kriv on sam, ker jc preklje ogladil in obelil lubja.
Rad se g. Jakob ustavlja pri malih in velikih njivah krompirja. V mestu je hitro našel marsikatero zanimivo razliko, ki jo kazala na praktične obdelovalce in one, ki so se po knji-gal, učili obdelovanja njiv. Videl je n. pr. nek je skoraj v sredi mesta ob eni najprometnejših cest dve njivici krompirja. Na eni je krompir lepo rastel in uspeval, da je bilo veselje. I am ni bilo niti enega plevela. Zraven pa je bil krompir ves zanemarjen in zanikrn, obrascen na vse strani s plevelom. z, zadovoljstvom g. Jakob opazuje lepi krompir, vsajen v Zvezdi. Pohvalil je mestno vrtnarijo.
Zdaj ima g. Jakob jKisebno veselje na grahu in na cvetočem visokem fižolu. Povsod, kamor pride, se po minut ustavlja pri nasadih gralia. Ima zlasti veselje nad visokim »telefonom«   vrsta graha — ki je letos res izredno
viisok in jc Judi obilno obrodil. Mnogi obdelovalci ga imajo vedno na veliko izbiro, tako da ga ge lahko komu prodajo ali pa podarijo. Visoki fižol pa dela g. Jakobu tudi veselje, ker je zdaj v polnem cvetju. Vedno ogleduje vsak posamezen cvet in opazuje, kako so razvija iz
cveta vsak strokek. Je pa tudi že opazil domači stročji fižol z obilnim pridelkom.
Prve češnje, hruške in jabolka
Ko se g. Jakob sprehaja j»o okolici in po periferiji mesta, se najraje ustavlja ob lepih in skrbno gojenih vrtovih. Rože ga zdaj več tako ne zanimajo kot v normalnih letih, ko je ves gorel za dalije, gladijole, vrtnice in drugo cvetje. Zdaj ga zanima le sadje. Pred mesecem je opazil ponekod na vrtovih lepe češnje. In prišel jc do lepega vrta nekega svojega znanca, ki ima vzoren sadovnjak v bližini Rožnika. Pri-1 jatelj mu je z najprisrčnejšim veseljem razkazoval, kako lepo zore njegove tri češnje. Bile so polne. Pozneje čez dober mesec sta se z g. Jakobom spet srečala. G. Jakob ga je prisrčno pobaral:
Po nekaterih vrtovih so letos zaradi skrbnega in umnega gojenja sadnega drevja, ko so sadjarji sistematično pokončavali razne škodljivce, zelo dobro in tudi nenavadno obrodile hruške, pa tudi mnoge jablane plemenitih vrst. Lepo je sadje obrodilo po raznih vrtovih na Mirju. Tam so zlasti j>olne hruške na vrtu jiokojnega sadjarskega strokovnjaka g. nadzornika llumeka.
v Pa tudi mnogi kmečki vrtovi v okolici nam kažejo zadovoljivo sliko. Videti je, da se je okoliški kmet zadnja leta začel baviti z umnim sadjarstvom in da skuša na svojih vrtovih vzgojiti žlahtnejše sadje, ki naj bi mu donašalo ne samo stoteren sad. marveč tudi dober letni dohodek. Poleg hrušk so tudi mnoga jabolka letos v okolici dobro obrodila.
Marsikaj bi lahko še g. Jakob povedal o svojih izletih in opazovanjih. Z veseljem je pač ugotovil, da so mnogi obdelovalci vojnih vrtov postali praktični in bogati na skušnjah obdelovanja raznih živil. Opazil je tudi, da se mnogi zelo zanimajo za vse vremenske spremembe in vsak dan skušajo ti »vremenarji« napovedovati, kakšno bo vreme in da-li grozi nevihta s točo, katere se najbolj boje. Toče se zlasti boje oni obdelovalci, ki so nasadili mnogo paradižnikov, računajoč, da jih bodo lahko spravili^ denar in da bodo napravili tudi mnogo paradižnikove mezge. Paradižniki na splošno prav dobro kažejo.
*ffg3
Suhe gobe
najvisji dnevni ceni upu j« Bever_ & Komp.
R.R. POSTE
-tSSfcOU
s'
SABATO 31IDGLIO SOBOTA 31. JULIJA
te ZADNII DAN
e tunino
6I0RN0
per rinnovare l’abb on amento semestrale alle radioaudizioni s e n z a dover p a g a r e la
SOPRATTASSA
ko morete obnoviti semestralno naročnino za radio brez doplačevanja
DODATNE TAKSE
• •§§6«§§$08«9m®@®@®§@^
i
Razdelitev nagrad zmagovalcem pri pokrajinskih delovnih tekmah
V nedeljo ob 11 dopoldne so bile na sedežu pokrajinskega Dopolavora razdeljene nagrade prvim trem zmagovalcem od vsake skupine, ki so tekmovale v okviru delovnih tekem v Ljubljani. Tekme so potekale v mesecu aprilu in maju in so bili izidi že objavljeni.
Predsednik izvršnega odbora inž. C ar ra je nagrajencem ob tej priliki sporočil pozdrave Visokega komisarja in Zveznega tajnika za Ljubljansko pokrajino ter je nato orisal potek tekem. Pohvalil je tekmovalce, kj so 6e vsi izredno potrudili, poudarjajoč pomembnost delovnih tekem kt nai pomagajo mladim uslužbencem doseči potrebno spretnost in strokovno dovršenost.
Važne določbe glede podnajemnin iz stanovanjske uredbe s 27. IX. 1941, št. 115
Čl. 5. podnajemnina, v kateri je uračuna-na uporaba, pranje in likanje posteljnega perila z brisačo vred, kakor ludi čiščenje, ne sme presegati sorazmernega zneska, ki ga plačuje najemnik sam, kateremu je prištet še primeren znesek za uporabo pohištva in za postrežbo. Osnova za podnajemnino mora biti celotna najemnina, ki je prijavljena davčnemu uradu za vse stanovanje, vštevši pritikline, toda razdeljena s številom sob, ki jih celo stanovanje premore. Kuhinja in drugi prostori, ki služijo v gospodinjske namene se računa kot ena soba.
Za tako izračunano podnajemnino je dovoljeno povišanje:
a) v iznosn do 100% za sobe, ki so najmo-derneje opremljene s kavčom ali naslonjačem in s souporabo kopalnice dvakrat na teden in s telefonom:
b) do 90% za sobe, ki so dobro opremljene in s souporabo kopalnice enkrat na teden;
c) do ?0% z enostavno opremljenimi sobami in i souporabo kopalnice.
Za sobe, ki so bile podnajemnikom oddane že pred 13. marcem 1941, se višje najemnine ne smejo zahtevati.
Čl. 6. Pri eventuclnih sporih glede določanja podnajemnin, O katerih govori gornji člen, bo odločala mešana komisija, ki bo ustanovljena pri vsaki upravni oblasti prve stopnje. V komisiji bo zastopnik najemodajalcev (iz Društva hišnih posestnikov), dalje zastopnik stanovanjskih najemnikov (iz Društva stanovanjskih najemnikov) in predstavnik upravnega oblaetva prve stopnje, ki bo komisiji predsedoval.
Čl. 7. Kršitelji gornje odredbe bodo kaznovani z globo do '5000 lir in v hujših primerih z zaporom do treh mesecev.	j
S štajerskega
Novi opat v Celju. Po odhodu celjskega opata g. Petra Juraka v Zagreb je prišel v Celje in pre-vzel njegov službo g. Klobasa, duhovnik iz št. Jur-ja ob Ščavnici.
Huda toča je bila 1. julija v Slovenskih goricah in napravila posebno škodo v župnijah Kamnica, zlasti v okolici Sv. Urbana, kjer ni ostalo niti listje na trtah, v Svečini, hudo prizadela pa je tudi kraje Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Jurij ob Pesnici in Sv. Ano pri Krambergu. V teh krajih tudi ne bo sadja, dočim kaže v Posavju in v Savinjski dolini zelo lepo.
V Mariboru sta umrla: 15 letni hlapec Rudolf Iskrač iz Poljčan in 52-letni knjigovodja Rudolf Erhart. Na Dunaju je umrl vojak Jožef Regoršek, čigar truplo bodo prepeljali v Maribor. V Spodnji Polskavi pri Pragerskem je umrla 60-letna Ivana Špes, v Inovi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah pa 33-letna Ana Kralj.
Poroke.'V Mariboru so se poročili: Jožef Murko, avtomehanik, in Marija Javšovec, gospodinja, Leopold Kolar, kleparski pomočnik, in Terezija Golob, Bernard Knez, delavec, in Irma Pecold, vrtnarica, Ludovik Kranjc, skladiščni delavec, in Elizabeta Kramberger, delavka, Rajko Mahar, žel. kurjač, in Jožefa Pivec, šivilja, Štefan Lahm, upokojenec drž. železnice, in Katarina Čeh, postrež-nica, Ivan Vogrin, polir, in Pavla Marondlni, tovarniška delavka, Jožef Javk, delavec, in Ljudmila Gundelj. Pri sv. Beneditku v Slovenskih goricah sta 6e poročila Franc Krambergar in Helena Pliberšek, oba iz Zgornje Ročice.
S Srpom si prerezala žilo. Na Pohorju se je vračala 22-letna delavka Marija Peruš s svojimi tovarišicami z njive, kjer so želi pšenico, proti domu. Mahala je z obema rokama in ni mislila na to, da ima njena tovarišica v roki srp. Nenadoma je z roko močno zadela, ob srp in si prerezala žilo na desni roki. Prepeljati so jo morali v mariborsko bolnišnico.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici meseca julija je bilo v Mariboru 99/rojstev (60 dečkov in 39 deklic), in 45 smrtnih slučajev (25 moških in 20 žensk). Poročenih je bilo v tem času 33 parov.
Ljubljana
iioledur
Torek, 20. malega srpana: Česlav, spoznava-lecj Marjeta, devica in mučenica; Hieronim, Emil., spoznavalec in ustanovitelj reda.
Sreda, 21. malega srpana: Prakseda, devica; Julija, devica in mučenica; Angelina, vdova.
4)l:v«>etlla
Na klasični gimnaziji bodo sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol dne 23. in 24. julija v novem uršulinskem gimnazijskem po«lopju v Šubičevi ulici št. 1. Učenci naj se zbero ondi oba dneva ob 8 zjutraj in prineso orodje za pisanje in risanje, papir dobe v šoli. Izpiti bodo trajali oba dneva do 6 (18). Oni, ki se vozijo, bodo pa prej na vrsti, da se bodo lahko pravočasno vrnili. Kdor še ni poslal ali oddal spričevala 4. razreda ljudske šole, ga mora prinesti s seboj k izpitu. Ravnateljstvo.
O Življenju na lodlah skozi tehove m ra » ■ Hii(
boste brali v
MITU
— Na Državni dvorazredni trgovski ioll v Ljubljani je bil završni izpit od 28. junija do 17. julija 1943. K izpitu je prišlo 66 kandidatov in kandidatinj. Izpitnemu odboru je predsedoval g. inšpektor Francesco Spazzapan. Kandidat (inje) to opravili izpit a) z odličnim uspehom: Hubad Darja (opr. ustn. izp.), Hubad Slava (opr. ust. izp.), Soline Marija, Hajnrihar Jelka, Kislinger Sonja, Lumir Tatjana; b) s prav dobrim uspehom: Ber-
fant Anton, Kavčnik Ivan, Košmerlj Franc, Kump rane, Šircelj Franc, Verlič Janez, Bač Viktorija, Bojc Pavla, Hribernik Vida, Korenčan Vida, Kosec Božidara, Kovačič Cvetka, Krušič Ivana, Merčun Majda, Miklavčič Marija, Sipelj Emilija, Ček Štefanija, Čuš Milena, Habjan Zofija, Hvastje Marija, Jereb Stana, Jug Mira, Macarol Slavica, Obrano-vič Marija, Okretič Ivana, Oven Amalija, Steiner Vida, Škerjanc Draga, Upiek Romana. Žabkar Jožica; z dobrim uspehom: Cerk Ivan, Jakop Vinko, Krajc Viljem, Levstek Jože, Svetlič Stane, Bohm Marija, Juntes Draga. Krže Ema, Lavrič Ana, Pezdir Angela, Sedej Vekoslava. Šinkovec Blanka, Trampuž Amalija, Zor Marija, Eržen Marija, Glavač Zvonka, Jalove Vera, Jerman Amalija, Maurer Editha, Slapar Valentina, Mergenthaler Dora; z zadostnim uspehom: Šavs Jože, Vadnal Kazimir, Breceljnik Veronika. Lenče Ana, Skubic Antonija, Šušteršič Draga. Tri kandidatinje so bile odklonjene za 3 mesece. — Delodajalci, ki žele dobiti dobre nove pisarniške moči, naj te obračajo na ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. — Prijave za L in II. razred šolskega Uta 1943-44 sprejema ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani v teku avgusta 1943 med 9. in 11. uro. Natančnejša navodila to objavljena na razglasni deski.
Ljubljansko gledališče
Drama:
20. julija, torek, ob 19.30: »Stari in mladi* — Red Torek.
Zaključek dramske sezone.
Opera:
20. julija, torek, ob 19: »Tiha voda.« — Red B.
21. julija, sreda, ob 19: »Mrtve oči.« — Red Sreda.
22. julija, četrtek, ob 19: »Madame Butterfly. — Red Četrtek.
Anton Medved: »Stari in mladi.« Drama v treh dejanjih Priredil Milan Skrbinšek. Slika iz našega; kmečkega življenja. Drama prevžitkarja in otroške nehvaležnosti. Stremljenje mlade kmečke generacije po lažjem življenju, proč od dela na polju, ki jo privede do prestopkov. — Režija Milan Skrbinšek. Zasedba vlog običajna, le vlogo Lene igra to pot gospa Mira Danilova. '
Uprava Državnega gledališča javlja p. n. abonentom:	dramska sezona se bo zaključila z da-
našnjo abonentsko predstavo za Torek, »Stari in mladi«. Ostale obveznosti do abonentov bo izpolnila uprava v novi sezoni.
O 2tvl|en!u no ladjah skozi vckoie
Ki KJ n
boste brali v
,ŠIITU*
Dolenja vas
Vsi naročniki »Slovenskega doma«, ki dobivajo list ali po pošti ali po raznašalcu, lahko naroče po znižani ceni roman »Quo vadiš« pri g. kaplanu v župnišču ali pri g. Francetu Klunu, Dolenja vas št. 106. Za naročnike je cena: 25 lir; za vse ostale pa navadna izdaja 32 lir, v pol platnc vezana 45 lir. Pohitite z naročilom. Pozneje bo knjiga dražja.
JL.
Kolumb odkriva Ameriko
4?
Pozneje je Kolumb, kolikor je pač	mogel razumeti, zvedel,
da je kralj po svojem bratu zaznal o	podatkih, katere je dal
nečak in je zato dal tega mladeniča prijeti. Že 'večkrat je bil Kolumb zapazil, da se je Guakanagari na vse pretege trudil, da Kolumb ne bi izvedel kje se zlato nahaja in pridobiva, to pa iz razloga, da bi ga kristjani ne šli kupovat drugam, pač pa bi morali trgovati le z njim samim.«
Ko je padla noč, mu je kralj poslal veliko zlato krinko, v zameno pa je hotel imeti umivalnik	za umivanje rok in en
vrč. Kolumb je- bil mnenja, da ga kralj prosi zn te predmete zato, da bi dal podobne sam izdelati. Zato mu jih je takoj poslal.
Nedelja, 30. decembra. — Kolumb je šel na kopno, da bi kosil, prišel pa je tja ravno v trenutku, ko je prispelo pet drugih poglavarjev, podložnih kralju, ki se imenuje Guacanagari, Vsi so na glavah nosili krpne in vzbujali vtis, dn so možje boljšega rodu. Kolumb pravi svojemu kralju in kraljici, da bi bila bržkone močno vesela, ako bi videla lepe navade in vedenje teh krajevnih veljakov.
Čim je Kolumb stopil na kopno, mu je kralj takoj prišel naproti in ga pod roko peljal prav do iste koče, v kateri je bil dan poprej. ,Tam je bila preproga in nekaj stolov. Na enega izmed njih se jc vsedcl Kolumb. Kralj je snel z glave svojo krono in jo položil Kolumbu na glavo, Kolumb pa je snel svojo ovratnico, okrašeno s karneoli in drugimi silno lepimi močno bleščečimi kamni pisanih barv in jo obesil kralju na vrat. Potem je slekel svoj škrlatno obrobljen suknjič s kapuco, katerega je bil ta dan oblekel, in ga nataknil kralju. Dalje mu jc obul par barvanih čevljev, katere je dal izdelati na ladji, končno pa mu je nataknil na prst velik srebrn prstan, kajti vedel je, da je Guacanagari, cim je zagledal podoben prstan pri nekem mor-
narju, stavil več ponudb, da bi ga dobil. Tako jc bil kralj silno zadovoljen in radosten. Dva od onih poglavarjev, ki sta zjutraj prispela, sta se približala Kolumbu in mu izročila vsak po eno ploščico zlata.
Tedaj pa je prispel nek Indijanec in povedal, da je pred dvema dnevoma videl ladjo Pinta v nekem pristanišču, ležečem i na vzhodni strani otoka.
Kolumb je takoj odšel ua Nino. Čim je prispel tja, mu jc I Vincenc Yafiez Pinzon, ladijski kapitan, zatrdit, da je videl rabarbaro, ko je bil na otoku Amica ob vhodu v morje sv. Tomaža, šest milj stran od trenutnega sedanjega bivališča in dn je prepoznal njene liste in korenino. Pripovedoval je, da odganja rabarbara iz zemlje vejice in sadeže, ki so bolj zelepi kakor fige. Drevesce, ki raste zraven korenike, je tako rumeno in fino kakor najboljša barva, korenika, ki je pod zemljo, pa je podobna veliki hruški.
Ponedeljek, 31. decembra. — Ta dan je Kolumb določil za nakladanje vode in lesa za povratek v Španijo. Rad bi svoja vladarja takoj obvestil o uspehih svojega rziskavanja in jima predlagal, naj pošljeta nove ladje, da bodo odkrile še tisto, kar je treba odkriti. Pristavlja, da bi sicer nerad odpotoval prej, preden ne bi preiskal vsega področja, ki se vleče proti vzhodu, in obredel vse obale, istočasno pa poiskal najprimernejšo točko za ustanovitev postojanke, kamor bi lahko uvažali goveda in druge pridelke. Ker mu je preostala le ena sama ladja, se mu ni zdelo pametno Izpostavljati se nevarnostim, ki bi se utegnile pojaviti, če bi z raziskovalnim delom nadaljeval. Pritožuje se, da je vsega tega zlo in nevšečnosti kriv pobeg ladje »Pinta«.
Torek, 1. januarja. —- O polnoči jc poslal Kolumb enega svojih čolnov na otoček Amica, da bi tam pogledal za rabarbaro. Mornarji so se pod večer vrnili in prinesli veliko košaro, niso pa mogli prinesti več, ker so pozabili vzeti s seboj lopato, da bi mogli izkopati korenike. Navzlic temu je Kolumb sklenil to malenkostno količino vzeti s seboj« da bi jo kot vzorec pokazal kralju in kraljicL	/
Kralj te pokrajine, tako piše Kolumb, je poslal ven veliko število čolnov iskat zluto.
čoln, ki je bil odposlan poizvedovat o »Pinti«, se je vrnil, ne da bi ladjo našel. Mornar, ki ga je vodil, je povedal, da jc 20 morskih milj od tod videl kralja, ki je nosil na glavi dve 'veliki plošči zlata, pa ju je takoj snel, čim so ga Indijci s Čolnov nagovorili. Mornar je pristavil, da je videl tudi druge domačine, ki so nosili zlate okraske.
Kolumb je mnenja, dn je kralj Guacanagari prepovedal vsem svojim podložnikom prodajati zlato kristjanom, da bi sc vsa kupčij razvijala le skozi njegove roke. Nvzlic temu pa se mu jc posrečilo izvedeti za dva kraja, kjer se pridobiva zlato v tolikšnih količinah, da za domačine ni pomenil prav nič. Tudi jedilne dišave se dobe tukaj v velikih količinah in so nekoliko dražje kakor poper in cimet. Kolumb je naročil možem, ki jih jc mislil pustiti v tej deželi, noj si tega blaga nabavijo, kolikor jim bo mogoče.
Slovo od Guacanagari ja in naselnikov.
Sreda, 2. januarja. — Zjutraj je Kolumb odšel na suho, da bi se poslovil od kralja Guacanagarija in potem odplul v božjem imenu. Podaril je kralju svojo srajco, pokazati pa mn jc hotel tudi silo bombard in njih učinek in je zato ukazal, naj eno te ga orožja nalože in privedo ob bok ponesrečene ladje. To je storil zavoljo tega, ker je pogovor nanesel nn Karibijce, s katerimi so bili Indijanci v vojnem stanju. Kralj Je tako lahko videl, do kod sega lučaj bombarde in kako daleč je potem izstrelek padel v morje. Kolumb je dalje uprizoril tudi navidezen spopad med oboroženimi možmi svojih Indij in povedal kralju, nuj se nikar ne boji Karibijcev, če bi kdaj prišli sem.
Yse to je priredil, pravi Kolumb, zato. da bi Guacanagari živel v dobrem prijateljstvu s kristjani, ki so ostali tukaj, in da bi njegove odnošuje do njih vedno prevevalo čustvo zdrave bojazni.
Topništvo - »kraljica bitk«
Nekaj številk, ki kažejo, kako učinkovito je to orožje
Nato je težka kletna vrata odklenila: 7,Tu so moje vinske kleti! — Ne bi malo pokusil, kakšno vince imam v teh sodih? Malo limbuščana ali pa pekrčana? To je vino, je samo zlato; sama moč, da še najmočnejšega vrže, ali pa kot bi namesto svoje glave nosil težko bikovo bučoU	>
Drvarček je menil, da ga je boj z zmajem v resnici utrudil in da je zdaj hudo žejen: vina da se ne bo branil.
92.
Limbuška graščakinja je. radostna stopila k vinskemu sodu, natočila vina in polno lončeno bučo ponudila drvarčku:
»Na, pij malo limbuščana, da si pogasiš žejo!*.
Najmlajši drvar je prijel vinsko bučo ter vino o dušku izpil do dna.
>Res, božja je takale kapljicaI Dušo sem si z njo privezal, žejo pogasil; zdaj pa naprej v — ječe N je odločno zahteval.
93.
VS- „ -p ^ vr
Ona pa ga je zadrževala ter vabila, naj izpije še eno bučo pekrčana, češ čemu bi toliko silil v neprijazne in kaj malo vabljive ječe.
>Ali ni pred leti pri tebi služil moj brat? Izginil je in jaz ga iščem. Zato hočem pogledati v ječo, če v njej morda ne trohni živ ali mrtev. Kar nič se ne obotavljaj/«
Zgrabil jo je ter jo s silo potiskal preč seboj. Ona ga je ledeno pogledovala.
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent.
Kakor v prejšnji svetovfti vojni, tudi v sedanji topništvo znova postaja »kraljica bitk«. Medtem ko bliskovito vojno vprizarjajo predvsem letala in tanki, temelji tako imenovana pozicijska vojna v glavnem na dvoboju med artilerijo. Ta dvoboj — kakor se je pokazalo v zadnjem razdobju prejšnje svetovne vojne v Franciji — lahko spremeni najrodovitnejše in najbolj cvetoče dežele v pokrajine, kakršne so na luni, suhe, polne žrel, pokrajine, kjer ni nobenih rastlin in nobenega življenja. Toda, kako je vendar mogoče, da imajo topovske granate tako strahoten učinek? Da boste to razumeli, moramo navesti nekaj primerjav in številk.
Živa sila granate kalibra 150 mm se lahko primerja z živo silo dveh pehotnih divizij, ki sta na pohodu — pravi neko poročilo iz Berlina. Takšna granata prodre 4.10 ih globoko v zemljo, v železo-beton pa 39 cm. Kosi granate se lahko razlete 1700 | metrov daleč in je teh kosov lahko tudi 2030. Gra-
Vojna, ki divja danes na tako imenovanem Daljnem vzhodu, je med drugim imela za poštarji-co tudi to, da je svet znova spomnila na številne otoke v Tihem oceanu, ki so bili že nekako na pol pozabljeni. Celo po imenih jih marsikdo, čeprav se je morda prišteval med zemljepisne strokovnjake, ni več poznal. Salomonske otoke, Karoline, Novo Britanijo in še številne druge je žele sedanja vojna, ki se je raztegnila tudi daleč v južni konec Tihega morja, spet priklicala iz pozabljenja.
Svet se je spet začel zanimati za skrivnosti Tihega oceana, tudi za vprašanje, kako je nastalo to ogromno, največje morje naše zemlje, morje, kjer se danes odigravajo bitke povsod, od Aleutov na visokem severu, kjer se morajo ljudje tudi poleti toplo" oblačiti, pa do peskovitih pustinj Avstralije s tropskim podnebjem. Danes temu neizmernemu morju običajno pravimo »Tihi ocean« in vedno manj jih je, ki ga imenujejo še s prejšnjim imenom »Veliki ocean«. Južni njegov del, kjer so posejane po njem številne otoške skupine, pa je še vedno obdržal ime »Južno morje«. Pod tem imenom so prej razumeli ves Tihi ocean. In to ime se ga je prijelo zato, ker je sloviti pomorščak Vasco Nutiez de Balboa leta 1513. odkril najprej njegov južni del in ga zato temu primerno tudi krstil.
Tihi ocean .meri skoro 3 milijone štirijaških milj, kar se z drugimi besedami pravi, da je
znatno večji kakor vseh pet celin skupaj
saj vse te celine merijo komaj 2.3 miljona žtirija-ških milj. Res ni nič čudnega, če je vprašanje nastanka tega neizmernega morja od nekdaj zanimalo znanstveni svet, ki se bavi z zemljo in vsem dogajanjem na in v njej.
Najvplivnejši geologi so danes mnenja, da je Tihi ocean nastal tako, da se je del, in sicer zelo velik del suhe zemlje pogreznil in je nastalo kotanjo potem od vseh strani zalila voda. Zemeljsko površje v tem delu sveta je izginilo pod morje, iz katerega danes gledajo samo še najvišji vrhovi nekdanjih gora v obliki večjih ali manjših, a po veliki večini zelo strmih otokov. Gotovo je pri tem nekaj presenetljivega, da te »gore«, ki se ponekod dvigujejo iz globin do 8.000 metrov pod morjem, še vedno obstajajo. Ponekod jih je morje obrusilo, da so danes njihova pobočja tik nad morskim površjem še bolj strma, druge pa je spet že tako »obdelalo«, da se niti ne zde več kot gore, pač pa precej položni svet. Gore, ki bi se kot kak steber dvigala v višino 8.000 metrov, si je na sedanjem zemeljskem površju kar težko predstavljati.
Otoki — vrhovi potopljenih gora
Nasprotno pa vlada med strokovnjaki prepričanje, da so takšne gore v zemeljski predzgodovini tudi na kopni površini obstojale, da pa so pozneje
nata, ki jo izstreli top kalibra 305 mm, tehta 324 kilogramov in je njena eksplozivna moč enaka sili najhitrejšega brzovlaka z desetimi vozovi, od katerih tehta vsak po 50 ton, vlaka, ki drvi s hitrostjo 85 km na uro! Takšna ogromna granata se razleti na 8110 kosov in se lahko zarine 8.80 m globoko v zemljo. V železobeton prodre 90 cm globoko. Granata lahkega topa kalibra 75 mm ima silo, ki jo je mogoče primerjati s silo avtomobila. Zarine se v zemljo lahko 1.80 m globoko, v železobeton pa 12 cm, razleti se pa na 508 kosov. Drobci granate kalibra 150 mm se gibljejo s hitrostjo 1500 metrov na sekundo in lahko prodro 15 mm debel jekleni oklep na razdaljo 10 metrov. Ti drobci kaj iahko prebijejo 20 cm debele lesene tramove, iz katerih je zgrajeno zaklonišče. Granata kalibra 420 mm prodre 12.25 metrov globoko v zemljo ter 1.30 m v železobeton. Tono težka bomba, vržena z letala, pa se zarine v zemljo komaj kakšne štiri metrel
pod vplivom velikih razlik v toplini preperele, nekako razpadle, dočim so se takšne visoke gore pod morsko gladino lahko ohranile, ker je tam temperatura stalnejša in ne niha tako naglo, da bi se hribine krhale in »gore podirale«. Na tem pomisleku temelji trditev, da otoki Tihega oceana niso nič drugega, kot gore potopljen' celine.
Za to naziranje govori tudi okoličina, da na Polinezijskih otokih, ki imajo skupno tako veliko površino kakor vsa Azija, živi
eno samo pleme
ki kaže čisto določne lastnosti, drugačne, kakor jih imafo sosedni Papuanci in Melanezijci, in da njihovi prebivalci navzlic ogromnim razdaljam med posameznimi otoškimi skupinami, razdaljam, ki zelo otežkočajo vzdrževanje kakšnih rednih medsebojnih zvez, govore sicer različna narečja, toda ta narečja očitno pripadajo enemu in istemu jeziku. Na vsem področju Polinezije, tako na Tahitih kakor na otokih Samoa, na Tongi kakor na Pomatu, imajo ljudje isto izročila, iste šege in navade. Zato vlada v znanstvenem svetu prepričanje, da je bila nekoč na področju, kjer se danes razlivajo neizmerne vode Tihega oecana, širna celina, na kateri je prebivalo eno samo pleme Maorijcev, ki je nad to nekadnjo celino tudi gospodovalo.
Edinstveni spomeniki na Velikonočnem otoku
Središče te celine je moralo biti nekje na področju sedanjega Velikonočnega otoka, ki je še danes takorekoč posejan z orjaškimi kipi, za katere doslej še niso našli nobene zanesljive razlage. Ti kipi so izklesani iz ogromnih skladov, ki so jih dobivali na ognjeniku Paraku in so postavljeni ob alejah, ki gredo v obliki zvezde na vse strani. O njih domnevajo dvoje: ali da so to kipi bogov, ali pa spomeniki, ki so jih tamkajšnji prebivalci postavljali zaslužni mljudem. Najbrž sedanji Velikonočni otok m bil glavno mesto dežele Maorijcev, pač pa le neke vrste »otok mrtvih«, kakršne imajo Benetke še danes. Zdi se, da je to deželo Maorijcev, ves ta nekdanji »kulturni svet« potem zalilo morje ,pri čemer je ostalo od vsega prebivalstva le nekaj Polinezijcev, ki so kmalu povsem pozabili na prejšnjo omiko in padli spet na stopnjo na pc divjakov.
Drugo življenjsko območje
se zdi, da je bilo tudi v .severozahodnem delu današnjega Tihega oceana, nekako tam, kjer leži zdaj otoška skupina Karolinov, zlasti pa še v bližini otoka Jap, ki pripada tej skupini, ter otoka Po-nape, kjer še danes najdemo sledove cvetoče kulture: Na površini kakih 20 štirijaških kilometrov, na majhnih otokih, ki so ločeni med seboj po umetnih prekopih, kakršni spominjajo na beneške la-
gune, 6e dvigujejo orjaški spomeniki iz bazalta in koraljnikov. Ti spomeniki so še danes, čeprav jih je zob časa glodal že tisoče in tisoče let, visoki nad deset metrov in so zgrajeni iz tako ogromnih skladov, da ob pogledu nanje nehote pomisli«"' na zgradbe v Mykenah in na tako imenovane »ki-klopske zidove«, o katerih nam poroča grška zgodovina.
Bojevita in pogumna ljudstva
Obe ti dve »državi«, če jih smemo tako imenovati — morda jih je bilo še več — sta bili gotovo bojeviti. Polinezijci so znani kot najboljši pomorščaki na svetu, in jih lahko vidiš celo na Madagaskarju, ko se tja pripeljejo s svojimi malimi jadrnicami Tudi v Južni Ameriki so že bili, zaradi česar nekateri mislijo, da so bili vprav Polinezijci tisti, ki so zgradili iz velikanskih kamnitih kvadrov neko trdnjavo v Peruju, in da je bila to njihova glavna utrdba na južno-ameriški celini. Dalje opozarjajo na sorodnost med umetnostjo Polinezijcev in umetnostjo ljudstva iz rodu Inkaster. V zvezi s tem nekateri trdijo, da je polinezijska umetnost imela zelo močan vpliv na južnoameriško. Vsekakor pa kaže, da so bili nekdanji Maori že na izredno visoki stopnji omike.
O tem, kako je prišlo do propada, oziroma, kako je nekdanja ogromna celina med današnjo Azijo in Ameriko izginlia pod morje, se nam je ohranilo
le tu pa tam kakšno skopo ustno izročilo
Gotovo je le to, da je ta ogromna katastrofa prišla nenadno in nepričakovano. To dokazuje na
I primer dejstvo, da so med tistimi Ripi na Velikonočnem otoku našli tudi takšne, ki so bili šele na pol izdelani. Kiparji so očividno morali svoje delo nenadno in ne da bi bili na to kaj pripravljeni, opustiti. Pravljice govore o veliki deželi, ki so jo požrli morski valovi, ter o strahotnih vodnih vrtincih, ki so pogoltnili cela mesta. O starodavnih socialnih organizacijah se je ohranila ena sama sled: Na Karolinah živi majhen plemenski poglavar, h kateremu prihajajo poglavarji ostalih polinezijskih plemen in mu vsako leto prinašajo svoj »davek«, zakaj karolinški poglavar velja za naslednika zadnjega skrivnostnega kralja, ki je vladal nad deželo Maorijcev.
EIAR — Radio Ljubljana
Sreda, 21. julija 1943: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini —12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 14 Poročila v italijanščini
— 14.10 Simfonična glasba — 14.20 Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme — 14.40 Koncert $ramla Ljubljana — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.35 Koncert pianistke Giovanne Busatta — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini-— 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.30 Radio za družino — 21.15 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 21.40 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22 Moderne pesmi vodi dirigent Zetne
— 20.30 Valčki in mazurke — 22.45 Poročila v italijanščini.
Četrtek, 22. {ulija 1943: 7.30 Operetna glasba m
8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12 20 Plošče — 12,30 Poročila v slovenščini — 12,45 Pesmi in papevi — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šija-nec, lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročita v italijanščini
— 20.20 Simfonični koncert vodi dirigent Rito Sel-vaggi. V odmoru: predavanje v slovenščini — pl.30 Pesmi za vse okuse, orkester »Armonia« vodi dirigent Segurini —	22.10 Orkester vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročita v italijanščini.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
		
	Vohunski spomini i* prve svetovne vojne	
20
Nepričakovano srečanje.	|
Pred nekaj dnevi sem sc odpra-na pot, da bi poiskal primeren j za svoj poletni oddih. Pri tem mju sem pa doživel srečanje, ki ne bi bil nikdar pričakoval, tako no in osupljivo je bilo.
Ko sem se pripeljal v kraj, kjer i nameraval prebiti počitnice,
l s postaje takoj krenil na ogled, bi kje iztaknil primerno pribe-išče za tiste tedne, ki scni jih nenil za dopust.
Ko sem že nekaj časa hodil, so mi oč: ustavile na majhni vili, iani z živo mejo, tako gosto, da znjo ni bilo moči videti kaj laz-ueišega. Zato sem šel do kovanih nih vrat. Skozi vrata »sem zagle-precej postarno gospo, ki je se-d v pletenem naslanjaču in se anjtila nad neko ročno delo.
Ker je bila pot, ki je držala in;: h"še, posuta s peskom, so moji raki precej glasno hrešČaii. _Ko je gospa zaslišala, je počasi lignila glavo od dela ter se ozrla, d se je ustavil pri vratih. Ko me zagledala, se je pa zazdelo, da n ji vzbudil zanimanje, zakaj jčnike, ki jih je im'ta nntaknje-je pomaknila na čelo ter me premično gledala, kot da ?e hoče šesa spomniti, ali ko da bi hotela imniti mene na nekaj. Miicla na-kdo vet	•,
A treba je bilo še precej casa, sden 6em se mogel domisliti, da je tisti obraz znan in da sem ga nekje videl. Nisem se pa mogel jmniti, kje je to bilo in kdo je ma, ki je strmela z one strani at vame.
Zdelo se je, kot da čaka, kdaj jo m spoznal. Ko pa le ni bilo nič, bruhnila v smeh, da mi je bilo r nerodno in sem se ozrl naokoli, me morda kdo ne gleda. To bi no bilo nič povšeči, zakaj zdelo
n risa trtrl nlrnli Ipn.nfi lovim.
Še preden se je gospa nehala smejati, je vstala tako naglo, da bi ji na pogled ne bil prisodil, potem pa stekla proti meni ter odprla vrtna vrata pred mano. Z roko je namignila tako, da sem v njenem gibu videl povabilo, naj vstopim.
Tedaj, ko sem jo videl tako blizu pred sabo, se mi je pa na mah posvetilo.
»Patricia \Vatson?< sem vzkliknil vprašujoče, pa že prepričan, da bom od nje dobil potrdilo.
Dama je vsa vesela odgovorila: »Tako je! Ona, nihče drugi.«
Pri teh besedah je zardela, ko da bi jo bilo nečesa sram, in je vprašala:
»Ali sem se kaj hudo spremenila? Povejte! Kajne, da sem se?«
No, petnajst let, to res niso v človekovem življenju mačkine solze. Kdo so ne bi v takem času postaral! Ženska pa še zlasti. Toda kar je res:*Patricia Watson se je bila spremenila neznansko, da bi je ne bil v tej poštami, osiveli gospe plenjenih slovitih oči. _	.	,
Ta ženska z lasmi, skoraj čisto osivelimi in s široko obrobljenimi, debelimi naočniki, to naj bi., bi a Patricia? Človek, ki jo je kdaj poznal, bi ne bil mogel tega mU J snniah trditi. In kakor sem rcKei,
“I?b! M& H-Ul «a, kjJV M
niso več zastirali naočniki, bil v tei poštami, osiveli gospej pre-poznal dekleta, ki je pred dmjseti-mi leti na lovih pri lordu llerung-tonu. jezdarilo kakor liuzar in ki je v hudih vojnih časih tako uspesno pomagalo pri delu v nasi skrivni obveščevalni službi.
*
Povabila me ie na vrt Sedla sva v senčnat, oddaljen kotiček ter si povedala nekaj tistih prvih, vsakda-njih stvari, ki so pri takih snidenjih no doleem času običajne. Ko je po-
dan s tistim vprašanjem, kakor že
Eri celi vrsti svojih nekdanjih služ-enih tovarišev. Rad bi bil zvedel za najbolj čudni in zanimivi dogodek, ki ga je doživela v evojem službovanju.	.	.
»Moja nujbolj čudna prigoda l-tjstega časa?« je zamrmrala ratr-cia in nu ustnicah se ji je P,® otožen smehljaj. Zmignila Je ‘ meni in molčala, kakor da
k,iJ«	«Uj.	„,,.1
»Slišal sem, da ste dosti delali
in skoraj same pomembne stvari. Ne vem pa natančneje prav ničesar. Zelo sem radoveden in zanimalo bi me, če bi hoteli... Saj sva bila tovariša... mar ne?«
»Oh, to ne bo držalo, da bi bila delala kaj posebnega ali kaj dosti. Če se mi je pa včasih kaj posrečilo, je bilo čisto po naključju. Jaz sama nimam pid tistih rečeh nič posebnega zasluženja. Verjemita mi, da ne .. .<
Seveda nisem hotel verjeti, saj sem vedel, da govori iz nekake napačne skromnosti, ki je lastna ljudem, ki so dosti delali in dosti dosegli.
Cez čas je dejala:
»Mojo rodbino poznate, kajne?«
Prikimal sem in odgovoril:
»Vem, kako junaško je umrl vaš brat. Slišal sem, da je tudi vaš oče mrtev.«
Njej se je obraz ob spominu, ki so ji ga vzbudile moje besede, zresnil. Senca ji je legla na čelo in uno je rekla:
»Zdaj sem sama, čisto sama...
Zavzdihnila je tako, da sem čuti h da ji prihaja iz dna srca, potem je
Vi me lahko razumete, saj veste, kaj se to pravi.«	.	„.
Nisem rekel ničesar, toda iz oci mi je lahko brala, da mi je njena usoda segla do 6rca in da socustvu-
Najbolj izvirna in najbolj zanimiva knjiga letošnjega leta
QUO VADIŠ
ROMAN V SLIKAH
ki bo Izšel v začetku avgusta.
Oblfka: četrt strani »Slovenca« ali »Slovenskega doma« ali pol strani »Domoljuba«. Velikost: 216 strani s 420 slikami na dobrem, debelem papirju.
Cena:
Mehko v karton vezana 32 lir Trdo v polplatno vezana 45 lir Trdo v celo platno vezana na najboljšem
papirju.............85	lir
(Samo nekaj izvodov)
Za naročnike »Slovenskega doma« velja mehko vezana ... 25 lir Po tej ceni jo dobe tudi vsi novi naročniki. - Mesečna naročnina za »Slovenski dom« znaša 11 lir.
čas za prednaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta.
Naročila sprejema: Uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA«, Ljubljana, Ljudska tiskarna.
jem z njo kakor bi morda le malo-
Potem je začela pripovedovati: »Moj brat je bil med prvimi, k’ so odgovorili na klic domovine. Šel je v vojsko in ostala' sem sama z očetom.	(Dalje).
Nekoč je bila suha zemlja...
Ugank?. Tihega morja, ki so nanjo znova spomnili sedanji boji na Etaijnem vzhodu, čeprav z njim nimajo nobene zveze