Poštnina plačana v gotovim. Leto XXI. Posamezna fitev. Din L^ št. 46, Upravništvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo >Domovine< — Knafljeva ulica štev. 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. Zamudni naročniki, storite svofo dolžnost do »Domovine Ko smo te dni pregledovali seznam svojih cenjenih naročnikov in naročnic, smo opazili, da jih je med njimi dolga vrsta, ki še niso izvršili svoje dolžnosti nasproti »Domovini«. Ne razumemo tega. Ne razumemo, kako morejo biti naši prijatelji in prijateljice tako malomarni do svojega lista in ostajati dolžni neznatne zneske, ki pa seveda skupno pomenijo za »Domovino« precejšnjo vsoto. Zal nam je, da moramo ugotoviti to žalostno dejstvo na tem mestu. Malomarni zamudniki se ne zavedajo, kaj je njihova častna dolžnost do lista, ki prinaša kljub temu, da je cenen, obilo poučnega in zabavnega štiva. Ali se zamudnikom ne zdi, da to nehvaležno početje do lista tudi ni čisto pošteno? Kakor moraš plačati vsako reč. ki jo kupiš v trgovini ,tako tudi ne smeš ostati dolžan naročnine na list, ki lahko izhaja le iz dohodkov naročnine. Naše staro geslo je: Naročnik za »Domovino«, »Domovina« za naročnika! Če »Domovina« stori vse, da ste z njo zadovoljni, pač tudi ne sme biti naročnika in ne naročnice, ki bi se potuhnila in počakala, da bi mi pozabili nanju. Saj potrpimo, če kdo ne plača takoj. Toda če se nekateri kljub vsem opozorilom in pozivom ne zganejo, se nam to zdi za malo in ne moremo dugače, kakor da te nehvaležne naročnike z obžalovanjem oka-ramo. Koncu leta se bližamo, zato vsaj zdaj nemudno sedite za mizo, napišite na položnice dolžne zneske in nesite na pošto! Pokažite se, da ste resnični prijatelji in prijateljice »Domovine«, pokažite se, da ste nam res zvesti. Ne dopustite, da vas zapišemo v »črne bukve« kot nezanesljive plačnike. Vaša čast to terja od vas. Vzemite si za zgled večino naših neomajnih prijateljev in prijateljic, ki ne zaostajajo z naročnino niti en sam mesec, ker v svoji vestnosti in poštenosti n" marajo biti listu nehvaležni. velikega državnika Kemala Atatnrka Pretekli četrtek je umrl v Carigradu predsednik turške republike Mustafa Kemal Ata-tiirk, nedvomno eden izmed največjih sodobnih državnikov na svetu Mustafa Kemal se je rodil v Solunu 1. 1879 Njegov oče Ali Rasa je bil carinik Mustafa Kemal se je posvetil vojaštvu in prišel v vojaško akademijo Ko je štel šele 15 let, je v Damasku ustanovil tajno zvezo Domovino, kasneje pa v Solunu, kamor se je vrnil, podružnico istega tajnega društva. Gibal se je izključno v vrstah revolucionarnih mladoturkov Kot generalštabni stotnik je bil leta 1908 med tistimi voditelji mladoturkov, ki so pod vodstvom Enverja paše prisilili sultana Ab-dul Hamida, da je dovolil ustavo in potem odstopil. Za časa balkanskih vojn je bil Mustafa Kemal v generalnem štabu poveljnika turške dardanelske vojske Fekri paše, ki se je borila proti četrti bolgarski armadi. Od 1. 1913. do 1915. je bil turški vojaški odposlanec v Sofiji, kamor je tega tedaj že znanega moža poslala turška vlada s posebnim namenom, da bi ga namreč odstranila. Ko je nastala svetovna vojna, se je boril na darda-nelskem bojišču. Bil je poveljnik tiste skupine, ki je pri Galipoliju premagala Angleže. Takoj nato je postal poveljnik Djarbekirja, 1. 1917. pa poveljnik druge kavkaške armade. Kasneje je bil dodeljen nemškemu generalu Falkenhaynu. Ker so ga hoteli prisiliti, da se udeleži napada na Sueški prekop, se je temu uprl in je svoje poveljstvo odložil. Ko je s tem dosegel, da so te načrte opustili, se je Mustafa Kemal spet vrnil v vojaško službo ter se udeležil vseh bojev v Palestini, kjer je prevzel vrhovno poveljstvo nad vso palestinsko vojsko. Po vojni je njemu pripadla dolžnost, da bi moral na osnovi premirja zbrati vojni mate- rial in ga izročiti zmagovalcem, toda Kemal tega ni storil, marveč se je s svojimi četami umaknil v Anatolijo, kjer je v najkrajšem času zanetil mogočno ljudsko gibanje proti zmagovitim državam. L. 1919. je bil že tako pogumen, da je v Erzerunu sklical narodno skupščino, ki je izvolila narodno vlado. Nova vlada je v oktobru 1. 1919. pretrgala vse zveze s Carigradom in se je v decembru preselila v Ankaro v Anatoliji. V marcu 1. 1920. so Angleži zasedli Carigrad. Takrat je Kemal izdal razglas na narod, naj gre v borbo za svobodo. V marcu 1. 1920. je šlo posebno Ke-malovo odposlanstvo v Moskvo, kjer je s sovjetsko Rusijo sklenil prijateljsko pogodbo. S tem je bila dana podlaga za nadaljnje Ke-malove zmage. V mirovni pogodbi, podpisani v Sevresu pri Parizu, so dobili Grki nalog, naj ugonobijo Kemalove Turke in zasedejo Smirno. Boriti se je moral na treh bojiščih, proti Armencem, proti Francozom v Siliciji in proti Grkom, ter zmagal. Junija 1. 1921. je Kemal postal vrhovni poveljnik vse turške obrožene sile z diktatorskimi pooblastili. Kmalu nato je Grke še enkrat potolkel. V zahvalo za tako velike zasluge ga je narodna skupščina v Ankari imenovala »Zmagovitega«. Zatem je še Angleže vrgel iz Bruse. Turki so spet stali na obali Sredozemskega morja. Treba je bilo pognati še Grke, kar se je zgodilo v strašni bitki pri Enski Šehirju. Kmalu so bile podpisane nove mirovne pogodbe, ki so turško zmago tudi pravno potrdile. V oktobru 1. 1923. je bila Turčija razglašena za republiko in Kemal Zmagoviti je bil izvoljen za prvega predsednika. Ko je svojo domovino rešil, se je Kemal vrgel na delo. da državo notranje preuredi in napravi sposobno za življenje. Iz Turčije je sklenil napraviti prosvetljeno državo v polnem pomenu besede. Gradili so ceste, tvornice so vstajale kar čez noč iz tal in pro-sveta se je širila z bliskovito naglico. Prevrnil je stare turške navade, prepovedal mno-goženstvo in hareme, prepovedal nošnjo fesov moškim, ženskam pa nošnjo obraznih tančic, uvedel je latinsko pisavo in vse Turke do 40. leta starosti prisilil, da so se je morali naučiti. Uvedel je tudi družinska imena. Narodna skupščina mu je v priznanje za edinstvene zasluge, ki jih je imel za obnovo turške države in za ustanovitev Turčije kot spoštovane velesile, priznala družinsko ime Atatiirk, to je oče Turkov. S posebnim zakonom so bila odpravljena vsa druga imena in vsi naslovi. Velike uspehe je dosegel tudi v zunanji politiki. Njegova zamisel je bila zveza, ki jo je Turčija sklenila s Perzijo, Irakom in Afganistanom. Njegova zasluga je, da je Turčija dobila spet v lastne roke dardanelske ožine, da je stopila v. Balkansko zvezo in navezala tudi prijateljske stike z Jugoslavijo. Kemalova zasluga je, da je Turčija zdaj v veliki meri prosvetljena država, da je gospodarsko razmeroma močna, da je turška ženska, ki je bila za časa sultanov skoro. brezpravna sužnja, danes tako rekoč enakopravna z moškim. Pravičen in pošten mož je bil Kemal Atatiirk, ki je prenesel Evropo v Turčijo, med tem ko Evropa sama čedalje bolj pada v nazadnjaštvo in neprestane vojne napetosti zavirajo njen gospodarski razvoj. Zgodovina bo Kemala postavila na odlično mesto. Kemalov namestnik v Turčiji je po želji rajnkega postal Ismet Ineni, ki bo dalje vodil Turčijo po Kemalovih poteh. Med slovenskimi rolaki v Bosni Na svojem potovanju po Bosni sem naletel te dni v Slatini pri Banji Luki na naselbino Slovencev, ki je naši širši javnosti najbrž še neznana. Slatina je zdraviliški kraj z vročim vrel-, cem in vrelcem kisle vode ali slatine, po kateri ima svoje ime. Leži nekako severovzhodno od Banje Luke, od katere je oddaljena 16 km. Pokrajina okoli Slatine je podobna po svoji legi nekaterim dolenjskim pokrajinam. Vtisk kraja se našim občutkom lepo prilega zaradi svoje skladnosti. Svet je mehko valovit in ni nikjer v bližini kakih višjih gora. Zato se mi ne zdi čudno, da se naš slovenski človek kar nekako znajde v teh krajih. Podnebje je prilično milo. Do Martinovega še ni bilo slane in cvetele so še vse jesenske cvetlice, tudi dalije, ki so sicer občutljive za hlad. Našim naseljencem uspevata v teh krajih razen vseh vrst poljskih pridelkov in vrtnine zelo dobro tudi trta in sadno drevje. Letos je bila posebno dobra letina breskev in češpelj. Nikakor pa ni treba misliti, da komu kaj samo zrase. Treba je delati, celo trdo delati. Naši rojaki so nakupili od domačinov slabo obdelan in delno neobdelan svet s praprotjo in robido. Ni jim preostajalo torej nič drugega kakor krepko pljuniti v roke. Danes že zadovoljni uživajo plodove svojega dela. Po tej deviški zemlji se je razprostiral še pragozd, ko je po naših p&ljih že zorelo žito. Kmetijstvo domačega prebivalstva je v teh krajih za naše pojme še na zelo nizki stopnji. D0 prihoda Slovencev so poznali v S'atini baje le turščico in pšenico. S krompirjem niso znali ravnati. Pravili so mi, da ga je neki domačin začel izkopavati, ko je še cvetel. Živino imajo podnevi in ponoči kar na prostem Ovce in svinje se pasejo po gozdovih v ograjenh prcistorh. Volkov baje ni blizu, razen ako je zima huda. Me.i-vedje pa so le še v notranjosti, v pragozdovih. Naših ljudi je v siatin.ski občini za kakih '40 družin. Naseljeni so delno strnjeno, delno pa pomešani med domačini Med njimi sta. dva trgovca. Po večini so to naši rojaki iz Julijske Krajine, tako iz Vipavske doline, s Krasa, s Tolminskega in iz Notranjske. Priselili so se nekateri semkaj že pred kakimi 15 leti. Njih z opeko krite in zidane hiše s senčnimi trtnimi latniki v okolici se že od daleč spoznajo, čigave so. Prav tako njihova polja, vrtovi in vinogradi, ki Sadje |e odlična Nekdaj so trdili, da je sadje težavno prebavljivo. Danes pa vemo, da to ni res. Sadje ima mnogo koristnih snovi, zato je priporočljivo živilo Sadje ima ogliikove hidrate, ki so zlasti lahko prebavni. Razen tega vsebuje še dragocene rudninske snovi, vitamine, sadno kislino in nekaj drugih pomembnih snovi. Soli je v sadju tako malo. da je prehrana s sadjem isto kakor prehrana brez soli. Sadje torej ni dražljivo. pa je hkratu okusno Taka hrana ie na mestu pri boleznih srca in krvnega obtoka, dalje pri ledvičnih boleznih in če prebava ni v redu. pa tudi če ima kdo kožne bolezni in izpuščaie Sadie je tudi primerno za shuišanie Po vrhu tega zbuja sadje tek do drugih jedi. saj se človeku kar »sline pocediio«, ko zagleda kak lep sad Če zrelo sadie dobro prežvečimo in počasi pojemo. vedno dobro dene telesu Toda na sadje ni dobro piti vode, ker se z; vodo prehitro izplaknejo prebavne kisline v želodcu, tako da sadja potem ni mogoče do-i bro prebaviti. To neprebavljeno sadie nride v tenko črevo in zavoljo tega začne boleti trebuh. Sadni sokovi, ki jih bolj in bolj uporablja-j m« " bolniško hrano, so laže nrebavni ka- »Da, prav imaš! Pametno žensko boš dobil v hišo Kako pobožno se je držala, ko jo je preiskovalni sodnik izpraševal ln domačega hlapca je tako lepo izlagala iz kaše. da je bil nedolžen kakor jagnje Seveda če jo človek pogleda si ne bi mislil. koliko jih ima za ušesom « To je bilo mišljeno čisto resno in kot poklon Pametna ženska v hiši. — to je za kmeta najboljši blagoslov Toda Janezu je kri zalila obraz in vzrojil je »Julki le nič ne očitaj! To ie bilo prvič in zadnjič!« Vrgel je prestrašeni natakarici denar na mizo Ko je stopil v večer se je uiedliivo zarežal in pogledal prot- hribom »Tam gori sem imel vsai mir' Zdai se bo pa spet začel hudič!« Pospešil je korake, kakor bi se mu iznenada začelo muditi Čedalje temnejše je postajalo nobo Tako je Janez ki je stopil v domačo izbo, lahko pozdravil: »Dober večer oče.« Miza je bila pospravljena, ker so vsi že po-večerjali Samo Janezov krožnik je še čakal Za mizo je sedel Gozdnik in bral svoj dnevnik Kc je pogledal Janeza je snel naočnike »Dober večer, fanti Kako je v hribih?« »Ni slabo. Štirideset sežnjev smo napravili « Oče ga je pogledal »Precei zdelan si To Bi bilo potrebno. Tistih štirinajst dni, do- jih pred njimi ni bilo. Domačini jih imajo radi. Sami pravijo, da so Slovenci njihovi učitelji, ker jim radi pomagajo s potrebnimi nasveti Ostalo bo storil naraščaj bosanske kmetijske šole v Banji Luki ki je za te zapuščene kraje gotovo velikega pomena. V vsej okolici vlada varnost Naši naseljenci v Slatini b iradi videli, da bi se priselilo še več slovenskih družin. Želijo imeti tudi učitelja Slovenca, ker je njihovih otrok za en razred. Upajo, da bodo našli na pristojnem mestu razumevanje za svojo težnjo. Pred kratkim so ustanovili na pobudo naših ljudi sokolsko četo. ki šteje približno 60 članov in že mar'jivo deluje Zeljno prebirajo tudi slovenske časopise Manika iim pa knjig in bi storil celo dobro delo kdor bi jim jih kaj poslal za sokolsko knjižnico. Mladina naših naseljencev bi jih rada prebirala. Vrbovšek Jože. bolniška tiran« kor presno sadje. Važno je pa, da niso preveč osi a jeni Jabolko pa ima še posebno zdravilo, in sicer tako zvani pektin ki dobro učinkuie proti črevesnemu kataru Če si kdo zdravi črevesni katar z jabolki, ne sme pri tem ničesar drugega uživati če je sadie odlična hrana za bolnike, ne smemo že misliti da ie tudi zdravilo Sadie je le važno živilo, ki pomaga pri zdravljeniu te ali one bolezni Zdravi liudie zlasti pa otroci, naj bi redno uživali sadje pri zajtrku, kosilu in večerii Politični preštet! Med pomembne dogodke preteklega tedna spada smrt predsednika turške republike Ke-mala Atatiirka. Bil je že dalje časa oolan Pod Kemalom Ata-tiirkom je bila Turčija postopno preurejena v prosvetljeno državo v pravem pomenu besede Dvignilo se ie kmetiistv<- m*.«?! -ri kler ne bo Peter spet dober, bi drvarji ostali lahko brez nadzorstva « Janez ie jdkimal »Je že tako da bom moral iti drugj teden spel v hrib « Segel je z roko v lase in sedel za mizo »No kakor misliš' Sa' mi ie še všeč da st brigaš za dom « ^tarer se ie oosme.ial »To da ker ni več dolgo do velike noči bi že imel turi' še kakšno pametnejše delo kakoi sekanje « Fantu ki je segel po hlebcu so zadrhtele roke »Delr ie prvo « Dekla ie nrinesla jed Gozdnik ii je naročil »Prines- fantu stpkipnico vina iz kleti Pa naibolišega Danes ga ie zas'užil!« »Pa soanie sem tudi zaslužil.« se ie po-smeial Janez Začudeno ga ie oče ooglpdal »Soanie' Spal bi bil lahko tam gori! AM te ie delo tako utrudilo9« »Pa pošteno!« fe izdavil Janez iz sebe »Kako oa ip kai doma'« »Hvala bogu zdni ie soet mir « Starec ie vstal »P^t^r sp tiH* nonrwhi in 7dqi bo molčal Zdai mu jp glavarstvo poslalo žabico da si z^nre usta « »Pa mora biti močna drugače ne bo držala!« Janez s' ie natopil ko7RT-pr \7 stpV'->-nice. ki io jp bila dekla pHnosla in si z vi-n0rr. nataknil usta. »Ali je res, oče?« »Kaj?« dustrija, gradile so se prometne zveze, nepismenost je nazadovala. Odpravil je mnogo-ženstvo, odpravil turško obleko in uvedel latinico. Ataturk je imel ob strani nekaj zvestih sodelavcev, med njimi dolgoletni ministrski predsednik, vojskovodja in državnik I smet Ineni, ki je postal zdaj A ta torkov naslednik kot predsednik republike. Kaže, da bo Turčija pod Ismetom Inenijem nadaljevala politiko Atatiirka Kriza bolgarske vlade je rešena Novo vlado je ponovno sestavil dr, Kjuseivanov Od bivših ministrov so v vladi zastopani samo trije in sicer minister za vojsko, za trgovino in za javna dela V nedelio sta odpotovala v London rumunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihail v spremstvu zunanjega ministra Comnena Petresca Rumunski tisk piše o velikem pomenu tega ootovania Listi naglašajo da prisrčni sprejem ki ga ie angleški narod pripravil kralju in orpstoln-naslpdniku zbuia zaupanje šp vpčio DOg,r,bHpv angleško-ru-munskih od noša je v Rumunski narod bo ctrppip' 'o ct»w i ang'p'kirn naj- širše kulturne zvp^e Poudarjajo tud da gre obisk kralja Karola v Angliji orpko okvira Kici>-otj Tj-o-)a pvrooskpga mn > n zadnji hudi pretresi so fzrvaH vpliko zaskrbljenost T'^ti ki strni na fpln 'Ir^jrve iv vndi usodo svojega naroda smatra za botrpbno, da zagotovi npoviran nanrprlpfe cvojp -fr^ave iT vsph k' so 'n octpnpjc. r>Hi-a+olv romunskega naroda Rnm linija ?n Anaiij? sicpt nista med seboj zvezani s pmgodHomi toda rr^d obema narodoma ie ve^no vladalo veliko ori-ratpJi«?fvo Pogajanja o končni razmeptvi med Češkoslovaško in Nemčijo ki trajalo že skoro mesec dni *e ms> dovedla do spo—zuma Mnogo od Nemcev zaspdpnih nbčm tp poslalo komisiji za razmejitev orošnio in sp obrnilo na kancelar^a Hitlpria da se pri razmejitvi ozirajo tudi na niih ?elie m potrebe ter jih spet prikliučijo Češkoslovaški Po časopisnih vesteh zahteva Nemčija nad 100 čeških občin na hifu iv n« »Da je Du JeziuKuv. .viina med tistimi, ki so pobili okna v župnišču?« »Ljudje pravijo tako Tvoja- Julka pa je pričala da ie nedolžen « »Ali je rekla resnico ah pa le —« Janez ni mogel dogovorit V zadregi Si ie nalil vina da ie teklo čez rob na mrzo Vendar pa ni Dil Nekai časa ie bilo v izbi tib< m slišalo se je sam- tjktakanie urp na steni Tedaj ie Go^dnit d*-p"-nil fanta v hrb®t. »Kai oa misliš norec' Kako moreš o Julki kaj takšnega misliti1 Saj jo ie, t-<=hq samo oogiedati oa —« »Pa človek ve da —« spet je J-anez požrl kone< stavka »Nikari sp tako ne otenaj!« ie zagodel starec. -Sai vem kaj je'* Prpplašpno ga ip Janpz pogledal »Kai'« »Spri si se z nio ln krivico si ji moral delati Drugače ne bi zdai že štiri vp*pt-p do vrsti hodila k nam « »Tako'« »Da tako1 Popusti zmerom tisti ki ima prav Kdor nima Drav ie trmast kakor is**--ski ospI 7ato np rtelai kompdii jp glpi da se z nio pobotaš Surov bo* lahko še takrat, ko bosta 7p mož 'in *ena Po H n hi jo na bo vsp dobro « Janez sp ie hripavo posmpial' in izoiT vino. »Očp sp na dohro sr>o7n°tp na t.akp r^'- »Pri tvoii rfcini mato>" ip noTmb zračiti pomac-aV« S+arpr ip dhV Fanta za lase. »Pameten bodi' I'i1ka prijavna in dobra. Pa nori nalopm ima tudi'« ,I»T1P7 si ip obrisal č°'o »Boljše, kakor je samo naredilo, mi nihče ne bi bil mogel svetovati.« VAŠKI APOSTOL '. ——— PO L. UANGHOFEiUli PRIREDIL K H - STRAN S ■p— —— Iz okolice Dornažlic je prispelo v Prago večje odposlanstvo v narodnih nošah in pri političnih činiteljih zahtevalo, da ostanejo njihove občine pod Češkoslovaško. Gre za vasi Češko Krupico, Babilon. Tršanov in Klenec in za več vasi južno od Domažlic, kjer je češka meja ostala skoro taka, kakor je bila poprej. Na severu zahtevajo Nemci več občin, kjer prebiva okrog 20.000 Čehov. V zameno za to ponujajo Nemci Čehoslovakom dva premogov nika v okolici Mosta. Prav tako zahtevajo Nemci novo ozemlje okrog Plzna, tako da bi se bolj približali temu središču češke industrije. Zaradi tega so nemške zahteve izzvale v češki javnosti veliko razburjenje. Zunanji minister dr. Chvalkovsky bo odpotoval v Berlin, da bo skušal s pogajanji doseči sporazum Iz Rima poročajo, da je podpisan angleško-italijanski sporazum, Listino sta podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in angleški veleposlanik lord Perth Po vesteh iz Berlina zahteva nemška vlada vse nekdanje nemške kolonije in še nekatera druga kolonijska področja. Po nekaterih vesteh naj bi nove nemške kolonije obsegale milijon kvadratnih milj. "Angleški listi obširno obravnavajo izjavo, ki jo je podal na seji spodnje zbornice ministrski predsednik Chamberlain o nemških kolonijalnih zahtevah. Neki opozicijski poslanec je stavil vladi vprašanje, kakšno stališče zavzema k izjavam, ki jih je glede kolonij nedavno podal kancelar Hitler, češ da mora Nemčija dobiti kolonije za vsako ceno. Če pa jih ne bodo dali, si jih bo sama vzela. Chamberlain je v imenu vlade izjavil, da Anglija ne more nikomur odstopiti kolonij, ki jih je dobila v mandatno upravo od Društva narodov. V političnih vrstah je ta izjava odgovornega angleškega državnika izzvala tem večjo pozornost, ker so se zadnje dni širile vesti, da je Chamberlain pripravljen ustreči nemškim kolOnijalnim zahtevam. Urednik italijanskega lista »Gazetta del Popolo« Giovanni Ansaldo je objavil zanimiv članek o češkoslovaški krizi, v katerem zanika trditve tujih listov, da je postopek »Vidiš, tako je! Zdaj pa skoči še malo k Petru!« Janez je šel k vratom. »Saj je zdaj sam, kaj? Ali mar ni?« / Tedaj je Gozdnik planil v smeh. »Ali zdaj še ti verjameš v čarovnice? Dekla se sploh več ne upa iti tja Vsak večer zapahne vsa vrata in kar poliva blagoslovljeno vodo po hiši. No, je pač ženska! Toda. da se ti bojiš!« »Tako neumen pa spet nisem!« Janez je odločno stopil čez prag. Ko je šel skozi vežo proti Petrovi čumnati, je zavohal iz kuhinje močan vonj. »Hudiča, kaj pa je?« Stopil je v kuhinjo. Pri ognjišču je stala dekla. Zaradi ostrega dima je bila vsa v solzah. Nad plamenom je sukala majhno, rdečkasto vejo, ki se je strašno kadila, zraven pa je mrmrala nerazumljive besede, »Kaj pa počenjaš? Ali si ponorela?« »Ne, ne. Ze vem, kaj delam.« S prosto roko si je obrisala solzne oči. »Ponoči hočem imeti mir. Za tako reč je pa najboljše brinje.« Tedaj ji je Janez potegnil rdečo vejo iz roke. »Gos opuljena! Še perja nimaš!« Pokazal je zabavljajoči dekli hrbet in šel iz kuhinje. Ko je stopal po dolgem, temnem hodniku, ki je držal do Petrove spalnice, je iznenada obstal, kakor bi se bil z glavo zaletel ob tram, ki mu je zapiral pot. Vrata v bolnikovo sobo so bila samo priprta in medla svetloba je silila skozi zev na hodnik. Janez je zaslišal utrujen, tih ženski glas, ki je menda bral sveto pismo. »Moj Bog, podnevi kličem k tebi,« se je slišalo iz čumnate, »ti pa ne daš odgovora. In kličem k tebi tudi ponoči.« Nemčije nasproti Češkoslovaški presenetil Italijo. Ansaldo trdi, da češkoslovaško vprašanje ni prišlo v mednarodno razpravo šele letos, temveč se je o tem razpravljalo že na sestanku med Hitlerjem in Cianom v Berchtesgadenu leta 1936. Po tem sestanku se je urednik lista razgovar-jal z grofom Cianom v Berlinu in je vprašal Ciana, koliko časa bo še trajala Češkoslovaška, ki je tvorba versajske mirovne pogodbe. Ciano je zamahnil z roko in odvrnil: »Trajala bo še malo časa, manj časa, kakor se misli!« V zvezi s tem vprašuje Ansaldo, zakaj češkoslovaška vlada ni pravočasno preprečila akcije, ki se je pripravljala, čeprav je bila o tem točno obveščena od svojega takratnega rimskega poslanika Chvalkovskega in tudi od pariškega poslanika dr. Osuskega. »Zdi se«, niše Ansaldo. »da češkoslovaška vlada in dr. Beneš nista poklanjala dovolj pažnje obvestilom obeh državnikov, temveč sta se pri vodstvu češkoslovaške zunanje politike naslanjala na razne podatke, ki so bili tem nasprotni Nemški propagandni minister Gobbels je sprejel zastopnika Reuterja ter mu dal daljšo izjavo o zadnjih protižidovskih izgredih v Nemčiji. N.aglasil je, da je Nemcem vseeno, kako stališče zavzemajo glede tega druge države, nemška vlada bo šla svojo pot in izdala ukrepe, ki jih smatra za potrebne, da se Židje docela ločijo od Nemcev. Za prihodnje dni je napovedal 'Gobbels vrsto novih ukrepov proti Zidom, ki bodo bistveno gospodarskega značaja. Vlada hoče odstraniti Žide iz vsega javnega in gospodarskega življenja, da se ne bi ponovili slični spopadi, kakor so se odigrali pretekli teden. Na vprašanje, ali bo z novimi zakoni židovsko vprašanje v Nemčiji dokončno rešeno, je Gobbels izjavil: »To je odvisno predvsem od Zidov samih. Židje se morajo sprijazniti s položajem, ki jim ga priznavamo, a to je položaj tujega plemena, za katero vemo, da je sovražnik nemškega naroda. Zidov, ki niso nemški državljani, se ukrepi nemške vlade seveda ne tičejo. Francoski službeni list je objavil 32 zasilnih uredb gospodarskega značaja, ki jih je sklenila Daladierova vlada na predlog finanč nega ministra Reynauda ' Težko sopeč je Janez pokimal samemu sebi. »Naši očetje so zaupali v tebe in ti si jim pomagal. Jaz pa sem črv in ne človek, ljudem v zasmeh.« Lizika je umolknila. Tedaj je zaslišal Petrov glas. »Beri dalje, otrok! Tu si našla psalm, ki je zame pravi. Ljudem sem v zasmeh, da. In kaj še vse?« »Ne, Peter, drugega ti bom prebrala. Glej, boljšega imam tu: Molitev za rešitev nedolžnosti. Davidov psalm, ki se poje.« »Ne tega! Ne tega! Petje je za gostilno. Prejšnjega mi preberi do konca!« Janez je zaslišal vzdih in potem spet utrujeni glas, ki je bral: »V zasmeh ljudem in od ljudstva zaničevan. Vsi, ki me vidijo, se iz mene norčujejo in odpirajo usta na stežaj.« »Pa tepejo me in vihte nože! Ali ni tako zapisano?« Peter se je zasmejal. »Sveti David se je spoznal na ljudi! Že v tistih judovskih časih so morali biti takšni, kakršni so zdaj. Ni jih pač mogoče spreobrniti. Saj je bil še Elija, pa sveti Janez s tistimi lepimi besedami. Pa naj bi jih češki Peter poboljšal? Ha, paragraf ima prav, pa adnota tudi. Le beri dalje, otrok! Sveti David se spozna na ljudi!« Dekle je bralo: »O. gospod, ti si. bil moje pribežališče, ti si moj bog že od materinega naročja.« »Res je, res!« Bolnikov glas je drhtel. »Že od matere.« »Ne hodi daleč od mene, zakaj strah je blizu in tu na zemlji ni nobenega rešenika več. Veliki liki so me obdali, mogočni vali so me zajeli v svojo sredo.« v svrho oživljenja gospodarske delavnosti in ozdravljenja državnih financ v Franciji. Med najvažnejšimi je uredba o delovnem času. 40urno delo na teden ostane še nadalje v veljavi, vendar pa bo dvodnevni počitek postopno ukinjen. V splošnem se spet uvaja 6dnevno delo na teden. Vsa podjetja smejo uvesti 50 nadur dela na teden in jim zato ni treba več dobiti posebnega dovoljenja, pač pa morajo ministrstvo za delo obvestiti o izvršenih nadurah. Če izrabijo omenjenih 50 nadur, morejo razpolagati še z nadaljnimi 50 urami. Mezda za nadure je za 10 odstotkov višja od običajne plače, in sicer do 250 nadur. Nato se postopno povišuje do 25 odstotkov pri 400 nadurah. Na drugi strani bodo morali delodajalci plačevati poseben davek: 10 odstotkov od dobička, doseženega z delom v nadurah. Delavski zastopniki v posameznih obratih morajo biti v nasprotju z dosedanjimi določbami francoski državljani in še nekaznovani. Tujci nimajo več pravice voliti delavskih zastopnikov v obratih. Za delavce, ki se branijo nadurnega dela v industriji, potrebni za državno obrambo, so določene stroge kazni. Za hujskače, ki bi pozivali delavce naj ne delajo v oborožitveni industriji nadur, so določene ječa in globe. Nadaljnje važne odredbe se tičejo davčnih ukrepov. Kakor poročajo iz Hongkonga, so Kitajci na jugu začeli protiofenzivo. Severnozapadno od Kantona so kitajske čete že pred mestom Sanšuiom, ki je v zadnjem času večkrat menjalo gospodarja. Dve veliki kitajski koloni se približujeta Kantonu s severa in za.pada. Japonci prodirajo dalje ob železniški progi Hankov—Kanton in so zavzeli utrjeno mesto Jočov ob Jangceju. V Nemčiji so bili pretekli teden veliki protižidovski izgredi, ob priliki katerih so Nemci požgali večino židovskih svetišč (sinagog) in razdejali vse židovske trgovine, banke in tudi zasebna stanovanja. Več desettisoč Zidov so zaprli. Izgredi so se začeli zaradi tega, ker je mlad žid izvršil napad na tajnika nemškega poslaništva v Parizu. Pri izgredih je mnogo Židov izvršilo samomor, kakor poročajo nemški listi. Vsi židje bodo zavoljo umora skupno plačevali eno milijardo mark odškodnine. Odslej Židje v Nemčiji ne bodo smeli stanovati po mestih. Preseliti se bodo morali v okolice. Orožja ne bodo smeli nositi. Dekletov • glas se je stopil s Petrovim suhim smehom. Potem je iznenada oboje utihnilo in slišalo se je škripanje postelje, kakor bi bil bolnik skušal vstati. »Lizika, ali pojema luč, ker je tak dim v čumnati?« »Luč že dobro gori. Dim prihaja iz kuhinje, vsak večer. Morda so vrata slabo zaprta.« Lizika je vstala, da bi šla pogledat. Tedaj je stopil mladi Gozdnik čez prag. »Dober večer obema!« Obstal je in pogledal Liziko, ki je preplašena stopila nazaj. »Dober večer, je tiho rekla. In kakor bi se ji bilo iznenada zazdelo, da res svetilka ne more biti v redu, kakor je Peter trdil, se je obrnila proti oknu, privila luč in obrisala cilinder. V neizmernem veselju je Peter pomolil Janezu obe roki. Mladi Gozdnik mu jih je stresel in dobil v zahvalo tak stisk, da ga je kar zabolelo. »No, vidim, da nisi več prav slab!« »Janez!« Petru so se v solzah zaiskrile oči. »Tako čuden se mi zdiš! Dosti si se moral trpinčiti zaradi mene! Vidiš, samo v nadlego sem vam vsem.« »Kaj pa govoriš!« Janez je pogledal proti Liziki, ki je bila rdeča kakor rak. »Samo, da je pri tebi vse dobro. No, dobro varstvo imaš.« Iskal je novih besed. »Kar je res, se mora povedati. Lizika, hvala lepa, za Petra.« Lizika je odkimala. »Res je, Janez«, je začel Peter. »Veš, Lizika je toliko —« »Saj vem«, mu je Janez hitro odrezal besedo. Potem je povohal po sobi. »Vražji dim, že sem je prišel. Ali je dekla danes obesila meso v dimnik in zažgala brinovo vejo, ker Nedavno je predaval na londonskem radiu znani angleški publicist Seton "Watson o sredozemskem vprašanju. V svojem predavanju je ugotovil, da je danes v Sr.f dozemlju poleg Italije .ena najvaž-nejšiij činiteljev Jugoslavija, ki ima v rokah ključ vsega položaja. »Jugoslavija ni samo sredozemska, temveč tudi glavna balkanska država. Samo preko nje je mogoče priti v stik z ostalimi ibalkanskimi državami.« •TefcettsSs> (ns»i pregled GOVED .in SVINJE. V Dolenjem Logatcu so _se za kg ži-ve teže trgovali: voli I. po 6, voli II. po 5, voli III. po 4; telice J. po 5.5.0, telice JU. .po 5, telice III. po 4; krave I. po 3.50, krave II. .po 3; teleta I. po 7, teleta II. po 6; špeharji .po ll, pršutarji po 9 din. — Goveje meso je bilo po 8 do .12, svinjina po 14 do 16, .slanina po 17, svinjska mast po 18 din. KROMPIR. Na ljubljanskem trgu so cene malo popustile in se gibljejo med BO in 75 parami za kg. ZELNATE GLAVE se trgujejo v Ljubljani po 25 par vza kg. MED. V Dolenjem Logatcu se je trgoval čisti med ipo 16 din kg. Enaka cena je v Mariboru in .Črnomlju. V Kranju pa se mu je gibala cena med 22 in 24 din. KRMA. V -Mariboru so bile cene senu 70, slami pa 30 din; v Črnomlju senu 50, slami 30; v Knanj.u pa senu 75 in slami 50 din za 100 kg. JABOLKA. Cene so v raznih krajih zelo različne. Med tem ko «e v Okraju Mariboru za »desni breg trsgujejo po 150 do .300,, dose-zaio v sčrmamlju tudi ,350 din ;za .100 kg. Za Kranj so .zabeležene še višje oene. VIN©, Pri dolenjskih vinogradnikih se je prodajalo navadno mešano vino po 4, finejše sortirano na pe ,5 din liter. HMELJ, vfft zatkliučkov. Gene -so fčvrste in se je asa .najboljše .blago plačevalo do .23 din za kilogram. VOLNA. V Kranju je bila oprana po .34 do .Ifi, neoprana pa po 24 do 26 din za kg- SIROVE KOŽE. V Dolenjem Logatcu so se trgovale: goveje po 8, telečje po'7 in svin'Ske po 6 din-; v Mariboru: goveje po 14, telečje po 15 iin -svinjske: p® 12 din; aperirama. Kakor poročajo iz Beograda je bila .Nj Vel. kraljica Marija te dni operirana on je 'operacijo dobro jprestala. -* Nov ateVresniški direktor w Ljubljani. Na predlog prometnega ministra -je z tukaanm kraljevih namestnikov upokojen direktor železniške direkcije v Ljubljani Fran Btaušina f Na njegovo iraesto je imenovan .za direktorja inž. Rudolf Kavčič, doslej pomočnik -at*®ktor-ja, za njegovega pomočnika pa dosedanr na- čelnik prometnorkomercialnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani Fran Hojs. * Opozorilo državnim upokojencem. Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci in upokojenke, ki so zase in za svoje rodbinske člane .dobili železniške "legitimacije od dravske 'finančne direkcije, naj jih zaradi .podaljšanja veljavnosti za prihodno Jeto predložijo tej direkciji že v drugi polovici meseca decembra, da jih bodo lahko uporabljali za vožnjo takoj v začetku leta 1939. Vsaki legitimaciji .je treba priložiti železniško znamko za '2 din, ki se kupi pri blagajni železniške postaje ZnanVke ne sme nikce .sam nalepiti v legitimaciji. Predložene poštne' znamke ali kdlke bo:ffifekcija' upokojencem vrnila, ker jih ne more uporabiti Prav tako ne bo direkcija sprejemala gotovine, ker nima železniških znamk v zalogi Razem železniške znamke mora vsak upokojenec predložiti odrezek čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za zadnii mesec. Brez tega dokazila se veljavnost legitimacije ne bo podaljšala, "ker se sicer ne more ugotoviti pro-silčeva istovetnost Prav tako mora poslati odrezek čekovne nakaznice, kdor prosi za novo železniško legitimacijo Kandidatura Ivana Prekorška .za celjshi srez pot\ jena. Na državni kandidatni listi ctr. Vladimira 'Mačka kandidira v celjskem srezu \van Prekoršek dosedanji narodni -poslanec, kot njegov namestnik ipa -fekdb J^eram. en* karpiški delav.^c on predsednik Organizacije kovinarjev v Celju, fresko sodišče v Cd ju je te dni n otrdijo Jtc ^kandidatno listo za celjski srez * Volitve v .Raiit^niasbi /.a vod. Glasilo Zveze dr.uetev • privatnih nameščencev ^Organizator« .opozarja, da je potekla v ponedeljek 14. t na. .petletna funkcijska daba .zdajšnji samoupravi P&k^inin^kfjga -zahoda v Ljubljani, izvoljeni 1. 1933 Ker zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameSčenrev ne omogoča odgotfitve volitev in ne njih-»nadomestila z imenovanjem novih članov, je pričakovati, da bodo v najkrajšem -času razpisane -nove volitve, M bodo -za samostojni ljnblianski Pokojninski zavod četrte ;pr msdu Minister aa socialne politiko in narodno zdravje je dobil v ."sedanjem finančnem asakorai pooblastilo rta more izdati uredbo z zakonsko močjo o spremembi .načina volitev za člane zavodove samouprave Ta ure Iba doslej še ni izšla pa z; še ni jasno ali .se bodo nove volitve izvršile še po starih predpisih, ali pa bodo ti Sp r^rorf raznisom volitev izoremenieni. Ak- misli, koza, da daje ,ta najboljši dim!-« Poskusil se je .smejati deklini neumnosti. » Vsa hiša je zasmrajena, me pomaga rpa nič. Res me!«< Počasi .je Lizika obmila glavo. Potem se je nasmehnila in hotela nekaj reči. Toda Peter jo je jprefaitel: -»Kajne, Lizika? Zdaj slišiš?« Potaepljal je Janesia po roki. .»Vež, Janez —w »Peteri« je aajedljabi lizika. »Vež,, Janez, časih zvečer, kadar je bil takšen dim, «i jje dekle domišljalo, da —« Se preden je mogel Peter povedati, iaj si je Lizika mislila, se je začel Janez smejati. Pisav -vedro .pa ta smeh ni z«enel. In Peter je debeli® (pogledal. »Saj vendar nisem nič takega rekel!« ae dobro, dak je zajacljal Janez. »Toda veš, Liza, potrebno bi pa bilo, da bi te izlenduli. da iti prišla spet za kakšno uro domov An da bi se vsaj odpočila. Tudi spanje je človeku potrebno!« Njegov glas je nastal miren in topel. .»Potrebna si .počitka! Saj se .ti na obrazu vidi, kako si utrujena. Sicer sem pa še jaz tu, da bom pazil na Petra —« »Ne, ne, bom že jaz ostala!« mu je segla Lizika v besedo. »Zdaj si ves teden trd® dela! iin se moraš naspaiti Meni .bdenje rte Škoduje.« »Zdaj me -tfbogaj, liiza, to pojdi domovi* je odločno rdkdl Janez. »TO pcrfcretmo, da M nazadnje ,še ti zbolela. TdHko -uvideven bo pa Veter že —« »Seveda«, se je hitro qglasil bofefflk, -feprarv so njeRore visele ra "Liziki tako poželjivo, kalsor «či lačnega na kruhu. -»Saj sem ji ie sam veScraft i^kel'!« Mdče, kakor \A se nfedemu Gozdniku ne smela upirati, je Lizika zavezala ruto in začela zbirati svoje drohnarije. Polena je povedala Janezu vse, kar bi moril sedeli o negovanju bolnika. »Tule je .steklenica zdravil. Vsako drugo uro mora dobiti zvrhano žličko. Ob sedmih sem ,mu jo -zadnjikrat dala. Ko bo devet, dobi spet zdravila. Tamle je voda z limono. To dobi, kadar je .žejen Po -potrebi, je rdkel zdravnik če -pa zaspi, ga je treba -pustiti v miru, je rekel gospod zdravnik. Dejal je, da je spanje najboljSe zdravilo.« »To pa že verjamem!« je -zastoka'1 Janez »Dober -spanec! "Takrat človek na vse drugo .porab?!-« S svojo žala po Tieu »Pozdravljen Peter! Glej, da se hitro popravi®! Pa praeveič i*e smeš gerooriti, kajne? Pazi. da boš -zatefltn spali'!«« SSdlonaila «e je k irjema ra m« tih® aekia: »Ha nakar si ne beli .gteveH Ljudje asa sodni ji rpač vedo, kdo si "Dru-gaioe bi tke potovaMld, me pa, da ti Eroze s ^a-Tagraffi.k< Z vlažniami očroa jo je Peter gledal »Ba, da, ipuistmnKD vse t«! Tisočkirat hvala, otroki Pa tmaiter pondiavlU Ko je Lizika stopila proti vratom, «e je Ja®ec zdrznil kakar .človek, ki se je iznenada prebudil. Iztefanl Je en' odposlanec v obSiri zbor Pokojninskega zavoda Z edino izjemo-zavodovega predsednika-, ter ga- kot. svojega zaupnika; imenuje minister za soaialho< p«lith-ko; se fun-krronarji zavoda; izvalijo na občnem: zboru^ * Bi&n BSBtt kandidatov naj listi ete Mafika^ »Skmouprsva« poroča, dai bo na> državni; kant-didatni listi dr Mačka kandidiralo v 371 sre-zih. hlizUi 1500 kandidatov ki so pripadniki Hrvatske saljačke str.anke. JugosTovenske nacionalne stranke,. Samostojne demokratske stranke beograjske: združene, opozicije in socialistov Pri' volitvah* X maja leta 1"935 je bilo na Mačkovi, državni! listi' 439 sreskift' kandidatov. ** Vgt. Vidu pri Stični bodVi imeli vodtrvod in sicer ga. gradi, higienski zavod Iz studenca j pri" Makifenovcu- zdai napel ju i ei o vodo Čez* ( 90TF m je zf položenih cevi Etelcr počasi na- j prednje: ker je skoro povsod' treba- razstre-lievHti: skale zh i a rek: kamor polagajix cevi: Mbrdir brrdb ob novem 1'ettr že pili vodo- iz* MVH^novra- *^7?drtrvl jenje-v~ Bolnišnicah za- duševne* bolezni. Da bi se izpopolrrtiispdšlo^ v Brelrrišnrrcatt' za; dnševne-bofeani.j zlasti: dat bi' se azdcavLjivi duš«wn.i: bolniki, zdnasrilii n vsemi, sadebnimr srodstari. ki! so- se.-z ,-uspabfiMR izkazala, je minister za. saeialno. pelitiJ«)' in. najrndno- pisarna VMniitove draržbe vr Ljubl jani' 2J> dim. b©vpre?isl štiri ''Tonetinor. aaidrrrive< in sterilne orfTffnriitraiE 'krriTga itn airear V leten lSfi® Zromnfev »aHtetjis rada*, izredno* napeto> pavestr p» voiTOMra-; radtc ife;n»--š^Hn obraumh* kaštesakiti kmajasR, Sarti*«*' »Veeir«p veaa din: dobite- tona j- oMh? zaninai— vegt šttoa se ste tete 2« diir. nwwJ«T; '»rn'*!™^ -n« iTJV" Dajte nam, dajte nam.. • dagjte- nam: tot. kar nam je vaea,. kar tras« iiauava. zahteva, Nam-je treba- čiste1 kopeli v nežnii peni, kafer škio daje- terpentino-vo- milo »Oven-«-. Pterite nas z milom »Oven«, ki nam daje svežost prijetnega, vonja. EW na Cajera. aadiijp maša> zralasfc i m našo' moč: Vsem, ki se še- nišo- do - danest odločili ten še: vedno- odiafejo- z. razdičnimi. izgovori- s; pristopom k Vodnikovi družbi;, veljaj, ta) naš poziv; Ne. odlašajte? a, £lana»inm Stopite brž v pmssvectne «rste Vodnifeovcev! * Sarrf. je kopal; in; topil železno/ rudlr. V var sii Saanuu hiizai.- Sanskega. mcesta živi 801e±ni Mamjam Lovrinia? ki j« ruck«}si{-i; podjetnik, delaveir in tudi: topilničgr vser v eni oaabi Na posestvu,, kh ga; je; podedoval ie- izsledil železncD rudni, katero■ je začel: sam, kopati; in. na> preprost; način ttldi- topiti. Taka/ obnaiuje. že- vafi desetdetii a!žoao> braa pamožnikov/ itu proda sunifp ^lez® , * Žrtve davice. V mežiški dairni sta se raz;-širili davica in škrlatinka Sflmrr v GUštanj.u,. Frevai ju. ih1 Mtežicr je žae= n»£ obeienj: Z"a-■radii prepnaaae- zdrsvmšker- pomrači- htdo žer nefeiji sntrtliiir pTimerosv. Šaveng^caška. iza» j) »koiog: 4&' bsdhikov' in jft- ,takop- pnanapsinjena^ dai marate ležati per- dva bainikai v eni p»stol'jii I m Simrttra«- nesreča m» tt-žiškii železni««.. Vlak, jkir odftaja afero)® 1® une iz 1ftšača> irr. prihajat tv' Eranrf okrog' pol1 18*. ure1 je? te dte težfcone-izarradi na^taftro' pouttHidjeuB leretoice. zapazili m. napw9na pamrgcM kjer jjr. ated! va«DH, UL vsa-Eiifrr je»m±ariF w vagon; im ga vngsil st tira TSuii lokomotiva sa» ja zaradi htutesat udarca, iztfc-riite! 2&av«nr zadetega vaRortas jm toterat. stedt neki-, masanskh vasjenac TEr Duplegat Tega. je ivataurUatera n«sračhn> zafek din ga. je-, ubili, * Skiati pari anrtam^Haim. Te dni . ser je pri1-paSfiliB bdizru- VraaakBgat goazna asaamS^ ka-fBBBt žnfJEW."?9>tWKtal? Anten: SshsotešgeK usinafr- benee pri Kovaču Joaetu-. v, Tržiču. ffio> stsa sa-peljala a; tovornimi avto mi skoeii Vransko- jima« je nagajal motor. Ustavila sEta ae iži matoR pregledalai. Šofer- Schweagpr je,- šel: pad! avtoj^ naenkrat, pa je šio čezenj; kolaj ins mui zlomila' desna- nago; v stegmu Nfeaaveatnagm so. pne^-peijali v' celjsko' bolnišnun»j ZiEradi hudifc pašk-oelhi. zlasti' zaradi) močne ktrvaKntvff pa jes SohweigEr že etezs pol ura izdiiini£ Sefeveigpff zapušfia žsnsr- in: (sferoke.-. Hiuia> pršzafefefc i"odi-bmi- isknena) sažalje!; V vodnjak jr padlU* im utonila! 81 letna. Manijaj Miheioičevat v Baljias pam Rditenhei-kn, je p»f iresaiafii! padiat v va«toijak: Ko sai domas-čim: pnihitelt na pumož, je; bila; že pmepajatot * SarasitM) r mlade; Slavenka- w Zagrebiu Ne— davn& so) našli: rta, obadi S«ie' biizui saHskag« mostov neza»aatnD imisdo^deMEe.- Zaudarjalo je, pai lizolu;. Kmalu; ao < ugotovili:, da. je hateiat napuaiviti. samomoK Izpila je vaKjp> kodičin* lizal&i Nenrudna. sco poklicni reševalce kx a» ja» prepeljali v b»lciinie»,. trada nesueonar mian-dfintar: je že med- pnev«z»mi ifedihmi« Iz: naj»-denih listin so ugotovili, da gre za 181eten* Dcagjca Padežirikavo, ki. j? bila uslužbenk r ZiMpabu., Dcanai je bila iz. Eisankalavegp^ gtfc CfijU-. Zapustila, je dvaje*piaemi. V emem. :si svajjt matec,. naj. jji odgnati ta kaaark,, kar je- godb življenje tako. težfco». da veft, gBBnaiati. Druga; pisma- je naslawila i« snaiag«-iza»li«ica, k&teremu, zagptaevijfi ljubezen« M, .jp p»nas«. nensliSana- s seho.j * Nobana g^s)|B.]xst sme pozabiti} dai je adliS«> IS8P tengantinavtt; milOf »O-veni- domaž LzdElafefc Zate ga vedno^ zehtevaj/tie pai: SMejpmi trgpvcuft Po Hineiu^i —A M.; K a a v ffi jo> jaz vrgel* v jezera?? Ne4? TfSfteffO' zEsuma* me-rae smerte daigHaJ^ je vzMilimiK mi'sEdi mož ini pl&ni! pokonča Spriete1 isftresrosti; M je zveneftp fe taga ne*-penarejene^H oaorčferrja. sta Rtatar in Mifieons osupnila- Spsgiedfeto' sta- se ii» aroiskavaiWi sodnik je rekel z milejšim glasom: »-Dajanja ste izvrgli. preBČ- v paloviotoi; irepri§eawitaoati in- ste- ga? taltof oMafovali'. ka- je bilos storjeno. Že dbli^B- šasee, vaete' dtifevna stenje' ni bii je biiia naparjana manj! proti Veri, kakor pa. prolfi: tšsftbirt, 14® sw mi zaroeenfto s- spletkartrh ukradir. če bit v tistem času prišteli predi mene- rawnateiti< Košutoift. all> pe viS^i svattiife IL®kan, ne- vem; kaj' bi. fcai storrl'...« Mirkov bledi obraz je bil spet. lahne zatrdel. njegove oči; s®; gledale' taesn® in vse njegovo telo je trepetale Miftorr je lataio. suni! Rutacja. Pred: njnaa je vendar stal človek, kakršen je bil v tne-rnitku, lbo je storil! zložin, »SSfer je usoda- oba omenjena aospoda, obvarovala; wšega maščevanja- je . manala postati vaffa žrtev vaša bivša? zaročenka,«' j.e menil' Rtrtacir. »Ko; vašim zatinjevaanjem ni hotela verjett, ste zagrabili njena lahko; posta*--va, p»...-« i »Sfe -zmacoiir mistette, <žaa sam. rassl? Vtea> w jesenaf «i gai je preksiirii' N&nke žarač; od jeze. »<£fc bk bili zblaraiHk ia bi tai atariH, bi bat že naslednji tKenatek stoail, za ngpi w voda ia bil j od hsbl reSib ali pa skimptasji z a j« utonii « »TSka> b« bili jasa stbrik na va&emi mEsiui. Toda dejatacD kaže. da tegav niste starali,« je zasmeMJjivo; dajal- Rubac: » Vaša uboga žrtev leži v mrtvašnici, vi p» stešiste živ®: preti nami. Fo> zločinu ste: praMirin® ukajeniM vse, da bi- se bili posledicami zločina umaknili, r hegorai vr tujine « »PBnavijanifuami da je vne dru^afes, kakon menita; viv i® da> tirupio v mctrwaža»iBi ni Ver raro; « je rekel Micka Njegov glas je zvenel zdajr mrtvoi Vas-- i®-munera j» stpiasfc sadel na» atei Katar mu: je? priMOŠčii* nekaj mimtt oddiha nato pa ja- rekel: »Vaša trditev je v papali-nem naspnobju. s trditviaa> njisatihi bližnjih so-rsairrikov.. Ali ša- zmerom; tajite. da» v jezeru najdena tura ni last gospodične: Oaprelčeva?« »Ne,« je dejpl Micko, »vedel, sena, da je morala njena' ura- pasti, v- voda, Vera je j®; pogrešila,, ko sem jo. bil potegnil iz. jezera;«. »Kaj?«- Rutar in Mihon sta presenečena hkcatu. planila pakanea. »Zdaj priznate, da je bila v vadi?«. »'Day priznam,,«, je odgfiv.ocil Mirka »-Prosim. was„ d® vam. vsa- rež natančneje obrazložim.«; »Govorite,,«, je rekel preiskovalni sodnik ia se naslonil na stolu*, med tem k©- je policijski. nadzaornik Mihan; vr nekatera prixhricovanj|K. obatai za njim. Mukat je nadaljeval:, »PratekLa- sceda pepaldne ,aemi scečal,. ka^ kar vami jp- 2e 2njflna». \fesa- v gjradut Ptijrff. sem.., j.* z2K uoka- ini jo* unwilv naj; ma pesltiša OdgHvarila« ni. niia; basedaae,, temvež mi j® sama mignila a roka), naj; »dademi Vzteajat sem na tem, da me mora poslušata, ker nisem. zakrisdl. Tada Vena se- mi ie strgala ia; rok irt zhažaiai. ča&. ,Ne l^riMižai ser mk sicer-se zgsdi, kajj hudega'., Neto, je: izginila v goščavi Hotel sem. iti z*, nj^, tada^f pa. jft' nakaj, za. menaj zašnštelafc. Obrnil sam ae ia virial stare Betcačevka iifc nj^a^g. vnuka Jurčka. Sla . Sta v- smeri,. * kateri je bila izginila Vera Ker nisem maral, dte br začeli rjoetje- gervoriti; kako- sem-v gozAt zčBl«fcrval gaspodiSno; sem- zapusttt go«d. Cb-p pal ure sem se vrnil in.', hoteli mi« nw gra jsfega jezera domov; Pti: tem sem veda upal, da bero kje naletei' na Vero:« _ >w%ll ste ib naS^T«- je Mhon; M nt- moge? premagati svaje nestrpnasti, in 3e- v opravičujočim pagledom- nai Rutarja1 vsedel. »Našel sem j«, toda d migale, kakor, domnevate- vk. Bilo. je okoli pol osemnajstih, ko, sera sa približal jezeru. Skril: sam. se v grmovje ia zrl, okoli, da, bi je neopazen kje zagledal« Pa je nišam nikjer opazil, Zdajci: pa sam zat-slišai klic na pomoč. Planil sam k jezeru i» videl,, kak® a« je rreka mlada ženska; borila z valovi To je vendar Vera sam 3i mislil* vendar nisem o tem mnogo razmišljal.. Človeško- življenja je bilo, v nevarnosti, hitre sem-, odveza 1 čoki ter zaveslal k prostoru, k jer aem. bil videl izginiti patapljajpžo se. .Vera^ Vera'„ sem vpil. Goto var, me j/J slišala da. se je s pojemajočo močjo, ša enkrat pognala ks»» * Utopljenec v Pšati. Te dni so nad vasjo Poženkovi našli v potoku Pšati utopljenca, v katerem so spoznali 621etnega posestnika Petra Frantarja, po domače Flegarja, s Tabra. Okolnost, da je mož na obrežju odložil palico, suknjo in čevlje, je zbudila sum, da je šel prostovoljno v smrt. To misel je še bolj potrdila vest, da je dan poprej sam pripovedoval, da bo šel v vodo, ker svoje bolezni ne more več prenašati. * Avtomobil dvakrat povrsti treščil v drevo. V Tremerju pri Celju se je nedavno ponoči pripetila huda avtomobilska nesreča. 28 letni Golob Andrej iz Maribora je odpeljal z avtomobilom nekega zagrebškega profesorja na Zidani most, da bi ujel še brzi vlak. Golob ga je na Zidani most pripeljal kljub gosti megli brez nesreče. Ko se je vračal ob Savinji pri Laškem, je megla že postala tako gosta, da ni videl niti deset korakov pred seboj. Zato se je tu ustavil in šel večerjat. Seznanil se je z 281etnim Vovkom Andrejem, ki je bil v okolici Laškega po opravkih. Ker je bil namenjen v Celje na vlak, ga je Golob povabil v avtomobil, š katerim sta se odpeljala proti Celju. Na nekem ovinku pri Tremerju pa je v gosti megli avto treščil v drevo s takšno silo, da so se zbile vse šipe. Vovk je dobil hude poškodbe, avtomobil pa je bil tudi precej poškodovan. Golob si je zlomil nogo bil pia je še vedno toliko pri moči, da je takoj odpeljal Vovka naprej v celjsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zatem se je Golob odpeljal v Maribor. Izlegla je bila še vedno zelo gosta. Nekako proti polnoči se je na ovinku pri Gornji Hudinji spet zaletel v drevo. Avtomobil je vrglo v jarek— Hudo poškodovanega Goloba so našli v jarku, ko je krčevito stokal zaradi bolečin. Celjski reševalci so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Krivda za to nesrečo ne zadene Goloba, ki je bil čisto trezen, temveč jo je treba pripisati megli. * Otrok se je do smrti opekel. V Pesjah ---i Velenju se je dogodila nesreča, ki je terjala življenje dve in pol leta starega rudarjevega sinčka Ivančka Javornika. Mati je odšla na dvorišče krmit kokoši, fantek pa je s štedilnika vzel tlečo tresko in se z njo igral tako dolgo, da si je zažgal obleko. Ko se je mati po kakih desetih minutah vrnila v kuhinjo, se ji je nudil grozen prizor: njen sinček je bil ves v plamenih. Pogasila mu je takoj obleko, vendar je bilo že prepozno. Otrok je dobil tako hude opekline, da je kljub zdravniški pomoči izdihnil. * Domačija je zgorela. V Plužnah je pogorela hiša Josipa Kravanje, oskrbnika planinske koče na Kaninu. Zgoreli so tudi vsa oprema in vsi poljski pridelki. * Trije požari na Goriškem. V Bovcu je zgorela domačija 641etnega posestnika Matije Klavore. Požar mu je uničil tudi vso stanovanjsko opremo, seno, oves in vse poljsko orodje. — V Grudenci pri Sv. Luciji je nastal požar v hiši 65 let starega Petra Mraka. Ogenj mu je močno poškodoval hišo in uničil hlev. — Tretji požar je nastal v Vojskem nad Idrijo v domačiji Josipa Podobnika. Hlev je pogorel do tal in tudi hiša je nekoliko poškodovana * Neznan utopljenec. Pri vasi Budini v ptujski okolici je Drava naplavila truplo 40 let starega moškega, ki je ležalo v vodi najbrž kakih 14 dni Utopljenec je bil okrog 170 cm visok, precej močne postave, okroglega obraza, kratkih pristriženih rjavih brk in kratko ostriženih črnih las. Na levi roki je imel tetovirano srce in črki L. K. * Dve smrtni prometni nesreči V Rojanu, tržaškem mestnem okraju je neki kolesar povozil lOletnega Fulvia Božiča, ki je nekaj ur kasneje umrl Kolesarju samemu se ni zgodilo nič hudega, ker je takoj po nesreči odbrzel dalje, ne da bi se zmenil za fanta — Huda nesreča se je zgodila pred dnevi tudi na nevarnem cestnem ovinku pri Zalogu nad Tol minom Tam je neki vojaški avto povozil 15-letnega čevljarskega vajenca Franceta Leba-na. Fanta so sicer z istim avtomobilom odpeljali v Tolmin k zdravniku, ki mu pa ni mogel več pomagati * Smola mariborskih tihotapcev. Finančna oblastva so v Mariboru bila te dni opozorjena, da bo poslal neki trgovec iz Špilja čez mejo večjo količino tihotapskega blaga. Zaupnik je tudi sporočil da bodo prenesli to blago čez mejo nemški železničarji, ki vozijo nočni tovorni vlak in ga bodo zmetali nekie ob progi z vlaka Zaradi tega so naša oblastva vzdolž proge postavila straže. Domnevali so. da bodo železničarji metali blago iz vlaka kje v bližini predora v Košakih pa so bile zlasti na tem mestu zasede na gosto postavljene Malo pred prihodom tovornega vlaka te dni je pridrčal iz Maribora avto in se ustavil v bližin; predora Bilo je jasno, da je bil avto v zvez: s prihodom vlaka K0 je privozil mimo vlak se je prikazal iz teme moški in planil iz gozda čez cesto na travnik. V trenutku, ko ie preskočil cesto, so sa videli iz zasede in so se tiho napotili za njim. Moški je obstal pod železniškim nasipom poleg večjega zavoja. ki je ležal na travniku. V tem so ga zgrabile trde pesti orožnikov in finančnih stražnikov. Prijeli So nato še šoferja, ki je sedel v avtomobilu. Mož, ki so ga prijeli na travniku, je bil Rudolf Šum, šofer pa lastnik avtotaksija Friderik Riedl. Poleg nasipa so ležali trije zavoji, ki so prileteli iz vlaka. V zavojih je bilo 837 vžigalnikov, 255 izvodov igralnih kar tin 37.380 vžigal-nih kamenčkov. Vrednost tega blaga je znatna. * Ker je lepil številke na tombolske karte. Julija je bila v Guštanju soko'ska tombola. Med igralci je bil tudi 29 letni delavec Josip Ošlovnik. Imel je še stare karte, s katerimi je zaman poizkusil svojo srečo nedeljo poprej v Slovenjem Gradcu. Sredi tombole je Ošlovnik poslal nekega dečka k prireditvenemu odboru da bi mu prinesel glavni tombolski dobitek to moško kolo. Odbornik' pa s0 kmalu opazili, da so bile številke na dečkov: tombolski karti prilepljene Deček se ie izgovarjal na Oševnika, ki pa se je med tem izgubil v množici. Orožniki so ga kmalu iztaknili Mariborska sodniki so obsodili Josipa Ošlovnika na dva meseca strogega zapora * Na zatočenje obsojen. Odkar ie tod leta 1930.) uveljavljen pri nas enotni kazenski zakon, si. redki primeri ia t b'1 kak lunak noža obsojen na zatočenje to >e kazen da obsojenec preživlja i&oor v po-o'm m- zavodu, kiet ims rt se olaišave Ta* ->r>mer obso.ibe o zatočenju je bil te dni pred malim kazenskim senatom v Ljubljani Letos 25 marca je prišlo ob policijski uri v gostilni Jerneia Cerarja v Volčjem potoku blizu Kamnika no izgredov, ki jih je izzval samski mizarski moi-ster Egidij Kavčič iz Volčjega potoka Ta e prišel v Cerarjevo gostilno in začel sitnariti. Domači so ga skušali odstraniti iz gostilne. Kavčič pa je potegnil iz žepa revolver te-začel streljati Z enim strelom je pogodil Ivana Cerarja v levo bedro in ga lahko ranil z drugim strelom pa je zadel Jakoba Cerarja v leva prsa tik pod srcem Krogla je Cerar u obtičala zadaj in jo š do danes niso mo^li izvleči. PCkodba je bila smrtno nevarna. Egidij Kavčič se je pred malim senatom branil, d? je streljal v silobranu naposled se je zatekel k izgovoru, da je bil že več let v umobolnici in da za kaznivo dejanje ni odgovo- "or T^rt^rli-? ip I—,»T pli-^ien rY-} QK i »IptO šku in potisnila roko iz vode. Prijel sem ro-ko in potegnil onezaveščeno iz vode. Bila je res Vera. Najprej sem se bal, da nisem potegnil že mrliča iz valov. Nisem utegnil razmišljati o tem, kako je bila prišla v jezero, ker je pri utopljencih pač vsaka sekunda dragocena. Priveslavši do obrežja sem jo položil na mah in jo nemudno začel oživljati. Bilo je vse tiho okoli naju, saj je to čisto samoten kraj. Poiskati pomoči nisem mogel, ker ni bilo časa. Dolgo časa sem se trudil z umetnim dihanjem. Pri tem sem bil sklenil, da pojdem še sam v smrt, če se mi ne posreči oživeti jo. Pa mi je bilo to prihranjeno. Naenkrat sem začutil, da ji srce lahno bije. Toplota se ji je začela vračati v telo in zdajci je malo odprla oči. Najprej je čisto motno gledala okoli sebe, počasi pa ji je spomin vrnil Oklenila se me je z rokami okoli vratu in njena bleda ust so mi zašepetala na uho: ,Ali si ti pri meni. Mirko? O. potem je vse dobro'. Neizrecna blaženost je pri teh njenih besedah vzvalovala v meni. Odkrito vam to priznam. Zdaj sem vedel, da je podrta stena, ki naju je ločila Vera mi je spet zaupala Pa nisem utegnil vdajati se tem občutkom, zakaj Vera je bila čisto mokra in je bila nevarnost. da se močno prehladi. Hitro sem jo nesel v lovsko kočo, ki je tam blizu, in jo poprosil, naj me počaka, dokler ji ne prinesem suhe obleke i? kakšne bližne kmečke hiše Vera mi je ugovarjala ,Idi k svoji materi', me je prosila, .in prinesi obleko svoje sestre Nič mi ne bo škodovalo, če v tej vročini malo čakam Povedati oa ne smeš nikomur, da si me dobil v vodi in me rešil. Mirko, nihče ne sme tega vedeti razen tebe in tvoje matere!' Njeni zahtevi sem se čudil toda m bilo časa, da bi na te njene besede kaj pripomnil. In tako sem storil, kar je želela Ker sem poznal bližnico. sem bil kmalu doma Z dvema, tremi stavki sem zgodbo povedal materi. Obložena z obleko in vinom sva se mati in jaz napotila po isti poti v lovsko kočo Čez eno uro je ležala Vera zavita v odeje v naši hiši. Bila sva sama z njo. kajti učitelj Oreš-nik je bil odpotoval, hlapec in dekla pa sta bila pri svoji bolni materi. Vera je bila hvaležna temu naključju Ko me je mati pozvala, naj koga pošljem v gradič Gozdnik h gospe Košutnikovi z obvestilom kaj se je pripetilo njeni sestri, se je Vera odločno postavila po robu Nihče da ne sme ničesar vedeti, kaj jo je doletelo Posebno njeni svoici ne. češ da se ne namerava več vrniti k njim « »Kak o pa je gospodična utemeljila to čudno zahtevo9« je vprašal preiskovalni sodnik. Mirko je. iz niegovega glasu prav dobro spoznal. da mu sodnik prav malo verjame »Z nenaklonjenostjo nienega svaka, njene sestre, ki je čisto pori moževim vplivom, in njenega varuha naiini zvezi Enkrat se jim je že posrečilo ločiti naiu. Mirko' mi je rekla Čeprav zdaj snoznavam. da sem ti storila veliko krivico, in ti obliubljam. da ne bom več zdvornila o tebi vendar ne vem. kako bi se mogla braniti dve dolgi leti do svoje polnoletnosti proti vsem napadom na naiino ljubezen Izo)?niva se tem mukam Poidi z menoj v Ameriko, tam se poročiva in izvršeno deistvo snoročim v Evronn Naihuiše. kar se j nama zgodi, je to. da bi se moj varuh branil I izročiti mi moje premoženje Do moje polnoletnosti boš pač že sam zna) preživljati svojo ženo'« »To bi bila odvedba nedoletnice. kar 'e tudi kaznivo.« je pripomnil preiskovalni sodnik »Toda pustimo to Pojasnite mi najprej, kako je mogla gospodična Ogorelčeva tako nenadno izpremeniti svoie mišlienje o vas. Sami ste priznali, da malo prei ni hotela z vami niti govoriti Samo okolnost. da ste jo rešili iz vode ji prepričanja še ni mogla izpremeniti « »Pa vendar je najbrž to vzrok Trenutki, ko je človek v največji nevarnosti, so čudni. Takrat baie človek s čudovito jasnostjo presodi vse dogodke iz svojega življenja.« je odgovoril Mirko »Ali res niste od svoje neveste terjali da bi se bila opravičila, ker je bila tako grdo ravnala z vami9 To je vsekakor velikodušno.« je posmehljivo menil Rutar »Ne nisem bil tako velikodušen.« je odvrnil Mirko »toda prosila me ie. naj ne silim vanjo in naj se zadovoljim samo s priznanjem resničnega kesa Pozneie da mi bo vse povedala « »In vi ste ustregli njeni prošnji?« Mirko je nemo prikimal »Ali je tudi niste vprašali, kako je prišla v jezero7« »Seveda sem jo vprašal, toda « Mirko je vidno okleval. ». . izvedel nisem od nje ničesar jasnega Tako zdaj niti ne vem. ali je padla v vodo ali oa ie sama skočila vanjo« »Vas ni prav nič zanimalo kako se ie vse tisto zgodilo? Vs*a ljubezen ie torej tako slepa. da že niste več radovedni.« je pripomnil sodnik skomignivši z ramami. in dva meseca zatočenja, na plačilo 500 din povprečnine in mora nlačati obema poškodovancema primerno odškodnino za bolečino in stroške. Sodišče je upoštevalo obtoženčevo veliko razdražljivost, vendar je smatralo, da je bil kljub temu odgovoren za dejanje. * Velika tatvina pri Brežicah. Te dni je bil izvršen velik vlom v Župeljevcu, občina Kapela pri Brežicah. Neznani vlomilci so vdrli ponoči v trgovino Ivana Verstovška ter so pokradli okoli 150 kg kož in usnja, večjo množino cigaret in cigar, mnogo moškega in raznobarvnega ženskega blaga, 50 moških srajc, 8 moških trikojastih srajc, 40 otroških oblek, 60 svitrov, zaboj mila in mnogo drugih predmetov. Trgovec Ivan Verstovšek je oškodovan za približno 55.000 din. Tatovi so imeli s seboj voz, na katerega so naložili ukade-no blago ter nato izginili. Ljudje domnevajo, da so bili to cigani. Nekaj dni prej pa je bilo vlomljeno v stanovanje učitelja g. Viljema Vaniča v Boštanju pri Radni. Vlomilci so o nesli rrdijski aparat, črno moško suknjo, rjavo moško obleko, črn ženski plašč, šest ž .skih Mek r.ecej perila, par moških čevljev, pižamo, več otroških oblek in igrač in drugih malenkosti. Škoda je ocenjena na 9000 din. Možno je da je ta vlom zagrešila prav ista tolpa * Vlomilci s tovornim avtom. Na Hrib ob Loškem potoku so se nedavno pritepli vlomilci, oplenili prodajalno Kmetiiskega društva, nato pa obiskali še gostilno Franceta Bartola. V trgovini so vzeli velik kos karirastega moškega sukna, kos bele konte-nine, več moških srajc, več parov moških nogavic, črn moški dežnik in še nekaj druge drobnjave Pri gostilničarju Bartolu so se dobro pogostili, nato pa odnesli siv zimski kožuh. V času. ko so bili vlomilci na dCTlu. je skozi Loški potok vozil tovorni avtomobil, o katerem sumijo, da je bil tolovajem na razpolago. Kakor sodi orožništvo. so tatvino izvršili najbrž neki krošniarji z manufaktur-nim blagom, kakršnih hodi dandanes mnogo po deželi * Roparski napad pri belem dnevu. Posestnik Samšek iz kolovraške župnije se je vračal z moravškega sejma po bližnici čez hribe V samotnem gozdiču nedaleč od Limbarske gore pa ga je ustavil neznanec ter ga močno udaril po glavi Nato mu je vzel iz notranjega žepa pri suknjiču usnienn denarnico, v kateri je bilo kakih 1000 din gotovine Obenem mu je izpulil iz telovnika srebrno uro z verižico, 17nnfl r>q7Hnbo na Hlngn 7a Obleko. Napadenec se je vrnil ves preplašen nazaj v Moravče in javil napad orožnikom. * Obilen plen v vili dr. Frana Mayerja. Šaleška dolina že dolgo ne pomni vloma, kakršnega je neznan storilec izvršil v času od junija do oktobra v stanovanje odvetnika dr. Franca Mayerja v Šoštanju. Iz blagajne je izginila cela zakladnica zlatnine: stara zlata moška enokrovna ura z arabskimi številkami, gladka moška zlata ura z monogra-mom F. M., dolga zlata damska verižica z zaponko, v kateri sta vdelana smaragd in briljant, damska zlata ogrlica z obeskom, v katerem so prav tako majhni briljanti in smaragdi, starinska zlata zapestnica z briljanti in smaragdi, starinska zlata broša, obrobljena z majhnimi briljanti in smaragdi, dva moška prstana, zlata kravatna igla z orlovo glavo in z briljanti v kljunu, starinska damska verižica z obeskom, trije ženski prstani s smaragdi, briljanti in diamanti, tanka zlata damska zapestnica, votla damska zapestnica v obliki vrvice in velika tanka starinska rozeta. Pokradena zlatnina ima predvsem veliko starinsko vrednost in je cenjena na okoli 40.000 din. V juniju je bil ves zaklad še v blagajni, te dni pa so domači opazili, da je izginil. * Usnje so ukradli V skladišču šoštanjske železniške postaje je bila precejšnja množina usnja Woschnaggove tvornice, pripravljenega za izvoz v razne kraje. Ko pa je te dni zjutraj prišel v skladišče skladiščnik Pejovnik, je opazil, da manjkajo trije zavoji usnja. V kotu stoječi sod z vinskim moštom je bil odprt pod sodom pa mlaka. Bilo je jasno, da se ie izvršila tatvina. Obveščeno je bilo orožništvo, ki je s pomočjo železniških uslužbencev začelo preiskovati okolico postaje. In res so ukradeno usnje kmalu našli. V bližini stoji lesena baraka, katero uporablja občina kot shrambo za orodje. Pogledali so tudi tja in našli vse tri zavoje pogrešanega usnja. Bili so pokriti s papirjem in cunjami. Tia so jih znosili tatovi, ki so jih pozneje hoteli odnesti domov ali na varnejše skrivališče. Preiskava pa jih ie prehitela. Vina pa ie manjkalo 50 litrov. Ali so si tatovi kar v skladišču napravili nočno gostiio ali pa so vsega odnesli s seboj še ni dogn^no. Verjetno je. da ga je precej izteklo iz soda * Tri cerkve oropane. Škofija v Šibeniku ie prejela poročilo, da so bile na področju okraja Biograda r>n mn-rj cerkve oro-p„xie, in sicer v Pašmanu. Tkonu in v cerkvici fran*i'*1r'>ir"!rke<"i snmoctima v Krai\j ori Tkonu. Vse tri vlome je zagrešila najbrž ena in ista vlomilska tolpa. * Vlom v učiteljevo stanovanje. Učitelj g. Vanič Viljem v Boštanju ima smolo. V enem letu so ga dvakrat obiskali vlomilci in mu odnesli skoro vse obleke in perilo, radijski aparat in še mnogo drugih stvari. Lani so mu napravili škode za 8.000 din, letos pa 10.000 din. Varnostna oblastva v Radni so ukrenila potrebno, da pridejo vlomilci čim prej v roke pravice. Splošno se domneva, da so vlomilci domačini, ki so jim razmere v stanovanju učitelja Vaniča dobro znane. * Begunova usoda. Pred tremi leti je pobegnil preko meje 311etni Franc Zoreč, ki je služil pri vojakih v Kruševcu. Vojaški begun je tri leta živel v Nemčiji, dokler ga niso nemška oblastva izgnala in izročila naši državi. * Dva dolgoprstna potepina. V okolici Medvod je bilo oni dan več vlomov, ki jih imata na vesti neki Aljančič in Čerin. Vlomilca sta najprej vdirala v samotne hiše v škofjeloških hribih, nato sta pa prišla v dolino, kjer sta vdrla v hišo Ivane Bečanove v Seničici. Odnesla sta vrečo moke, šest litrov žganja in električno svetilko. Stikala sta tudi za denarjem in obleko, pri tem sta pa preveč ropotala in ju je čul hlapec. Ko se je ta pojavil na pragu, sta vlomilca brž skočila skozi okno in zbežala v noč. Aljančič in Čerin sta vlomila tudi v hišo posestnika Ivana Kosca na Golem brdu nad Medvodami, kjer sta odnesla siv površnik, nekaj perila, britev in hlače. * Vlomilski klatež je Ivan Unučič, pristojen v občino Škocijan na Dolenjskem, rojen pa v Nemčiji. Najprej je pričel krasti okrog Kostanjevice, kjer je vlomil v več hiš. Zdaj pa je spet na delu v krški okolici, kjer je na-kradel pri raznih posestnikih mnogo obleke, perila, precej gotovine in nekaj dragocenosti. Tatinski plen je odnašal k neki ženski v Zagreb, zato so ga lovili tudi zagrebški detektivi. Te dni pa se je zlikovec pojavil v Brezju nad Leskovcem, kjer je vdrl v hišo posestnice Jožefe Rožanove in odnesel razno obleko, perilo, nahrbtnik in nekaj gotovine n\e ne. goiovu sem oil radoveden. Silil j sem vanjo, naj se mi-zaupa, toda moja mati me je pregovorila, da ie nisem več mučil Mati mi ie zatrdila, da Vera ne more za enkrat več povedati « »Torej se je zaupala vaši materi?« »Ne vem Moja mati je tudi hitreje pristala na Verin načrt pobega v Ameriko. Izrekel sem "voje pomisleke, zlasti ker sem tik pred končaniem študij, toda obe sta mi zatrdili, da ne gre drugače. Vojak nisem, zato s te strani ni bilo ovir za izselitev Naposled smo sklenili, ker je Vera brezpogojno vztrajala na svojem načrtu, da se Vera takoj odpelje v tujino in sicer v Trst, kamor je tako že nameravala za nekaj dni in je imela zadevne listine v redu Jaz pa naj bi ji čez nekaj dni sledil Prej pa naj bi še uredil doma vse svoje zadeve Takoj se tudi zato nisem smel peljati z njo. da ne bi bil morda pozneje obtožen odvedbe nepolnoletnice.« »Aha, na to ste tudi mislili?« je pripomnil sodnik »Prosim, dalie Da bi bili nesumljivi, ste se še nekaj časa kazali v okolici?« »Tako je.« je odvrnil Mirko »Tisti večer, ko ie gozdniški vrtnar potrkal na naše okno in povprašal mojo mater po Veri, sem bil tudi jaz doma Spravljal sem njene reči v potni kovčeg « »Nieno mokro obleko tudi?« »Moja mati jo je posušila in zlikala. Kar ji je manikalo, je dodala iz zaloge mojih dveh sester. Mati ji je dala tudi denarja, kolikor ga je bilo doma Oblekla se je čisto preprosto Nato sva šla na postajo, kier si je kupila vozni listek tretiega razreda. Med potjo sva srečala več ljudi, pa Vere zaradi njene preproste obleke niso spoznali: »Kaj pa uradnik, pri katerem je kupila vozni listek?« »Prav tako ni mogel niti slutiti, da je bila mlada ženska s kmečko ruto na glavi Vera. Jaz sem se peljal z njo do Ljubljane. Ko ste me vi, gospod policijski nadzornik, drugo jutro posetili. sem še spal, ker sem se šele zjutraj vrnil iz Ljubljane. Iz Trsta bi se potem z Vero odpeljala v Ameriko Dogovorila sva se tako, da bi se sestala šele na par-niku »Veroni« »Zakaj pa ne prej?« »Ker sva se hotela izogniti vsega, kar bi moglo dovesti do odkritja najinega bega. Zdaj pa nesrečnica čaka v Trstu name!« Mirko je planil pokoncu in začel obupno viti roke. »Le bodite mirni. .. No, povejte mi, kako se imenuje tržaški hotel, v katerem prebiva. Bom tjakaj brzojavil.« »Ne vem.« »Vam ni nič pisala ali pa brzojavila?« »Ne, nič!« »Seveda, ker ni mogla,« je trdo rekel sodnik, »ker je ležala mrtva v vodi, ker je vaša zgodba od konca do kraja zlagana. Res, prav bujno domišljijo imate in bi znali pisati odlične romane. Vaši zgodbi bi moglo verjeti le mnogo lahkovernejše občinstvo, kakor smo mi.« »Vi mi ne verjamete? Prisegam vam ...« »Molčite. Ne nakopljite si s krivo prisego še novega zločina na grbo!« ga je nahrulil preiskovalni sodnik. »Nikakega zločina nisem storil, Bog mi je priča!« je vzkliknil Mirko. »Ne tajite še dalje! Vaša obžalovanja vredna žrtev leži tam v mrtvašnici!« je nadalje- val sodnik »Truplo ki ste mi ga pokazali, ni Verino. Ona živi. Ugonobili pa jo boste, če me boste še dalje obdržali v zaporu.« Ves onemogel se je Mirko zgrudil na tla. Silno razburjenje in dolgotrajni post v zaporu sta mu izčrpala moči. Ko se je Mirko Jug spet ozavestvil, se je zna šel v samotni celici, ki je bila le malo razsvetljena 8. »Ali je gospod preiskovalni sodnik doma?«, je vprašal ravnatelj Košutnik čedno oblečeno služkinjo, ki mu je bila odprla vrata Rutarjevega stanovanja. Služkinja je prikimala in vprašala prišleca, koga naj javi gospodu sodniku »Recite mu, da se želi od njega posloviti ravnatelj Košutnik, ki ga ne namerava dolgo časa motiti,« je odvrnil Košutnik ljubeznivo in stopil v lepo opremljeno sobo V naslednjem trenutku so se odprla druga vrata in vstopil je preiskovalni sodnik Rutar, pozdravil živahno gosta ter ga povedel v svojo delovno sobo. Komaj se je Košutnik vsedel ,je prišla služkinja z vinom in kozarcema. Rutar je nalil in ponudil pijače. »Prvič imam čast, pozdraviti vas v svoji hiši,« je rekel sodnik, »in če sem služkinjo prav razumel, boste za dalje časa odsotni. Rekla mi je, da ste se prišli poslovit.« »Tako je,« je odgovoril ravnatelj z resnim obrazom in žalostnim glasom »Saj razumete, da po tem žalostnem dogodku nima moja družina več obstanka na Gozdniku.« Dalje prihodnjič. * Hude preglavice dela orožnikom pobegli . kaznjenec Jože Bradeško. Zadnje tedne se ie I skrival v hribih nad Polhovim Gradcem, zdaj ' je pa krenil v Poljansko dolino in v Zrnmcu vdrl v čebelnjak čevljarja Franca Križišni- i ka. Poprej je poizkušal vlomiti v neko drugo i hišo, kjer ga je pa prepodil pes V Križišniko-vem čebelnjaku je razmetai precej satia in se očitno lačen nasrkal medu, ki ga je gospodar j pustil čebelam za zimsko hrano Pred odho t dom je Bradeško narisal s kredo na leseno steno čebelnjaka mrtvaško glavo in spodaj pripisal: Bradeško vas pozdravlja. * Nevaren vlomilec prijet v Ljubljani. Ljubljanska policija je aretirala bivšega pekovskega pomočnika Josipa Turnerja iz Do-brovnika pri Dolnji Lendavi; ko seje pravkar ; pripravljal na vlom v neko trgovino in trafiko. Turner je priznal že vrsto večjih vlomov v Mariboru, Celju, LjuMjani. Na dan pa bodo prišli kakor kaže še nekateri njegovi grehi v Zagrebu in po drugih večjih mestih/, j * Med večerno molitvijo sta biU okradena. Janez Lušnik in Roman Ambrož v Janžev- j skem vrhu pri Sv. Lovrenc« naj Pohorju sta bila zatopljena v večerno molitev, ko se je neopazno vtihotapil v njuno stanovanje zli-kovec in jima odnesel obleko, čevlje in druge' reči. Orožniki poizvedujejo za storilcem, ki so miu že na sledu. * Prosil je za podaljšanje kazni, da b» lahko umrl v ječi. Te dni je bil v Mariboru' obsojen 33 letni požiralec Anton Kocbek na« tri mesece strogega zapora. Ko so razglasili sodbo, je Kocbek prosil sodnika, naj bi mu prisodil čim daljšo kazen, ker ne ve kam na stara leta. Zdaj se mu je izponda njegova želja in je Kocbek v ječi umrl * Drzen rop v Kandtški dolini Povše Franc iz Kostrivnice se je pozno zvečer vračal s sejma. Večji znesek denarja je oddal nekemu upnik«, domov je nesel manjši znesek in v zavitku nekaj novega, perila in obleke. Naenkrat pa je planil vanj neznanec in zahteval denar. Povše sa ja močno« prestrašil in zatrdil, da nima denarja. Tujec pa je vrgel Povšeta po tleh, pokleknil nanj, izvlekel iz žepa dolg kuhinjski nož in mu zagrozil, da ga bo pri priči zaklal, če se le premakne. Povše si niti dihati ni upal. Napadalec mu je pobral denar, uro- in drugo ter izginil v noč. Prestrašeni mož je; tekel domov in prijavil dogodek orožnikom. Na sumu imajo nekega fanta iz okolice, ki je dajal prijateljem za pijača Fant je bil že večkrat v zaporih. * Delavec je ustrelil dekle. Tvorniški delavec Janez Vilman, mlad fant iz Borovelj pod Koroško Belo, je bil v nedeljo, zvečer z Marijo Jekovčevo z Jesenic in z večjo d.už-bo v Mulejevi gpstiim. Družba je šla pozno zvečer na Vilmanov dom v Borovljah in so bili še naprej veseli pri pijači. Zdajci pa je Vilman kar na lepem segel pod, odejo, potegnil izpod nje revolver in ustrelil Jekovčevo. Zadel jo je v srce in v četrt uret je Jekovčeva izdihnila. Vilman se je na policiji delal, kakor da se ni ničesar več spominjal. Vilman je bil sv©3 čas uslužben t Martinar-ni. Možno je; da je Vilman strašno dejanje? izvršil v trenutni zmedenosti: Odkar se je bil pri delu v železarni opekel i® je pohabljen, je vedno nekoliko potrt. * Ženo je devetkrat zabodel. V brežiški bolnišnici leži vsa orremegia posestni ca Marija Lapuhova iz Brezine pri Brežicah: Lastni mož Jože jo je, ko je prikolovratil pijan domov, zabodel z nožem trikrat v glavo, trikrat v prsi in trikrat v levo ro-ko. Na vpitje otrok in ranjene matere so pritekli sosedje in ukrotili podivjanega moža. Ko so Lapuhov© za silo obvezali, so jo odpeljali v bolnišnico,-kjer se bo morala dolgo zdraviti. * Dva požiga v enem dnevu. Te dni kmalu, po polnoči je začelo goreti pri Okornovih v Velikelh. Gabru. Vnelo se je s slamo krito gospodarsko poslopje. Naglo so prihiteli na pomoč gasilci in omejili požar. Zvečer pa je spet gorelo. Ogenj je nastal v svinjaku kmeta Načeta Hribarja. Prva je opazila ogenj dekla Roza Kraljeva in poklicala domače. S svinjaka je ogenj preskočil na šUpo, kjer je bilo precej sena, otave, slame in detelje. Požar je uničil tudi veliko drvarnico. Pre- iskava je vrgla sum na dekio Rožo Kraljevo, ki so jo orožniki aretirali in zaslišali. Po dolgem, mučnem zasliševanju je I91etna Roza. priznala, da ie hotela iz maščevanja zažgati p ca vi za prav Glihovim. Ker se. u to ni posrečila, je spravila v nesrečo, druge Vse kaže. da je Roza, ki je zaradi potepanja že bila gost - zaporov, zažgala tudi iz bolestnega nagnjenja do požiganja. * Z. želeanim drogom ga je ubil. 551etni delavec Franc Satler iz Cerovoa pri Rogaški Slatini je šel k svoji ljubici Tereziji. Galuno-vi.pri Sv Flori janu. Ko je stori al mimo Dro-ifenikove hiše blizu Sv Floriiana. je pričel na vso moč kričati in Drofenika zmerjati, češ da je on kriv, da ie imel opravka z. orožniki zaradi Terezije. Kmalu je privabil iz hiše Drofenika, s katerim se je začel prepirati. Ker je bil zaradi vinjenosti na vso moč siten, ,je Drofenika silno razkačil. tako da je ta rffltajjfl 'a ž^ezni 1 in trikrat mahnil po tilniku, Sutler se je takoj zgrudil mrte.v (na tla Orožniki so Drofenika aretirali * Strašna smrt pijanca. V Osijeku je 33 letni zidarski pomočnik Ivan Trajčak te dni rekel svoji ženi, da si bo končal življenje, kakor si ga ni še nihče končal Zato ie vzel steklenico bencina in šel z doma. Zena je mislila, da se je šalil, ker je bil pijan Čez nekaj dni so pa našli blizu mesta Trajčka ! mrtvega Iz suhih tuisšeičnib stebel je bil j zloftl armado io polil z bencinom in zažgal, ,' potem ie skoči) v ogenj Njegovo truolo je ; vse ožgano Zapustil je r>oslov;mo pismo v katerem prosi svoje otroke, nai mu oaroste in naj nikoli v življenju ne pijejo alkoholnih 1 pijač * Tuj les so prodajali F red sod'ščem v ; Mariboru sta bila ohseiena Anton Kop. sin prevoznika na mesec dni zapora. 47 l*tni delavec Ivan M ar oh oa na dva meseca strogega zapora m izgubo častnih pravn: za dve leti. Soobtožen ie bil tudi 47 letni dn:nar Josit> Belec, proti kateremu pa se ie postopanje izloči1 o in se bo moral zagovariati pozneje. 2J letni prevoznikov sin Anton Kop bi moral namreč voziti les za tesnega trgovca Petra Jelertca iz Peker Pri nakladanju lesa sta mu pomagala J®sip Belee m> Ivan Maroh; ki sta začela mlademu Koou; prigovarjati naj pelje les drugam, ker bo-lahko zaslužil- nekaj lepih sfotakov Nekajkrat je Kopr res zapeljal les namesto v Pekre v Zgornje Radvanje, kjer ga je prodal raznim posestnikom po zelo nizki ceni Lesni trgovec Jelene pa je kmalu orišel zadevi na sled. Pri razpravi je mladi Kop priznal krivdo, skliceval pa se je na to, da sta ga k temu nagovorila Maroh in Belec* kr jima. je izročil tudi del izkupička.. Peter Jelene je oškodovan za preko 4000 din. Tatovi konjskih repov Žabnica. novembra. Te dni je neznana tatinska, družba porezala večjemu številu konj repe v Gostečah, Dragi, na Suhi in v Žabnici. Kolikor jp do-gnano, je oškodovanih 12 posestnikov. Ni pa izključeno, da jih je še več. Konjske repe so-kradli ljudje, ki se na ta, posel dobro razumejo, kajti bili so odrezani naravnost moj-i strsko. Repi so bili porezani živalim prav do korena in bo trajalo tri, štiri leta, preden bodo zrasli novi. To pa je dolga doba, zlasti še*, ako imaš konja naprodaj, a. konj brez repa. je na deželi manj vreden,. tudi kar za tisočak, manj, Tatovi- so- zlahka prišli, v hleve, ker ni navada, da bi se hlevska, vrata, zaklepala. Bolj, čudno se sliši,, da jih. nikjer niso nagnali psi.. Bržčas so tatovi pse podkupili z mesom. Najbolj je oškodovana posestnica, Danica Kuraltova v Žabnici. Repe so porezali vsem trem njenim konjem. Tatinske, goste sta imela v Žabnici tudi hleva posestnikov Pavla Logondra in Antona Šilrerja. V vsakem, hlevu je zmanjkal po en rep. Na Suhi so porezali repe trem konjem. Pri kmetu Hartmanu Andreju dvema živalima in pri posestniku Andreju Pretnarju eni. Draga, vasica v zrpinški občini, je imela obisk pri štirih gospodarjih. Repi so bili postrižem pri Pavlu Frlicu, hivšemu zminškem županu, pri Janezu J-^u, pri Jožefi -išarievi in pri Andreju Svoljšaku. Kot poslednja vas so prišle aa vrsto; Gosteče, Porez-ni so bili v Gostečah trije repi: konju posestnice Frančiške Kala-n-,ve in dvema konjema bivšega župana sorske občine Franca Lušine. Orožniltvo marljivo išče zlikovce. Najti oa jih ne bo lahko, čeprav so trgovine in industrije. ki žimo kupujejo, o tatvinah obveščene. Upati je, d_ ' ^do podjetni kradljtvci padli v roke pravke. kar ie t.emboTf želeti, ker korist od ukradenega repa nikakor ni tolika, kolikršna je škoda, ki jo trpi lastnik na konju. Otrok je zažgal viničariio Ivanjkovci, novembra. Predzadnji ponedeljek zgodaj zjutraj ie nastal ogenj v viničariji ljutomerske cerkvene nadarbine. oddaljene 450 m od tukajšnje železniške postaje na sredi hriba Viručarna. je bila gotovo mnogo nad 100 let stara Pokrita je bila s slamo m stene so bile spletene in ometane z blatom Hlevi so biK zavoljo bližajoče se zime že s koruzn^co ob>o-ženi. Tukajšnja gasilska četa ie takoj nastopila in ogenj pogasila, tako da v stanovanjskem delu še stro-p ni pogorel Več ko dve ari -e motorka neprestano črpala vodo iz doline. Vrednost viničariie je bila majhna Ji je škoda poravnana z zavarovalnino V^rika škodo pa ima viničar. ki je imel ves žive? za zimo na podstrešju ki je zgorelo. Žrtev ognja je nostalo tudi precej sejia Kakor se je ugotovilo ie zažgal, polštirrlet-ni vi iv carjev fantek Deček 'e zgodai vstal, prišel do vžigalic in zažgal koruznico S3tr ni bilo. blizu nikogar, ki bi ogenj oogasil, se je vžgala še viničarija. Razbojnik je vdrl v hiša Polzela-, novembra. V Savinjski dolini do nedavnega kronika i ni zlepa zabeležila zločinov. Zadnje čase pa so vlomi in napadi kar na dnevnem redta. Tako so bili v zadnjih treh tednih zabeleženi kar trije primeri. V Založah pri Polzeli živi posestnica Frančiška Vašljeva. ki je po svojih starših podedovala posestvo in dve hiši v Braslovčah. izmed katerih je eno odstopila Prosvetnemu društvu. VaSljeva živi na precej samotnem kraju, kar je te dni izrabil neznan nepridiprav. Pozno ponoči je Vašljeva zaslišala ropot. Takoj si .je mislila, da so vdrli v hišo vlomilci. Vstala je in poizkusila pobegniti iz. hiše. V tem pa ji je neznan možak na hišnem pragu že posvet?! v obraz- ter s samokresom v roki zahteval denarra Vašljeva se ie ustrašila ter mu dala dve sto dinarjev Potem mu • je ponudila še hranilno knjižica, ki je pa vlomilec ni hoteT sprejeti. V tem je zaslišal ropot tudi naiemnik. ki stanuje v gospodarskem poslopju Pritekel je k hiši in pogledal skozi okno Neznanec ie dvakrat ustrelil proti oknu. k sreči pa ni nikogar zadel. Vašljeva je tedaj pobegnila iz hiše, neznanec pa je še nekaj časa brskal do hiši, nato pa izginil v noč. Orožniki so uvedli' prpiskavo BA**KA *S4»««J4:it 1 ■■" U Roe Auber Pariš <9*V odpremlja deoar v Jugoslavijo; najhitreje in po- rtaibolišem denarnem kuczu VHH vse bančne oasler raajkulantneje PoSrtsil uradi v Belgiii Franciji Hnlandijl in Lussetitburgu sprejemajo plačila na- naie čekovne račune: •Belgila ?t 3064-64 — Rnixellps. Ftaftcna: §t 1117-94 Parisr Holandija. Stev 145R fi« Ned Diensfl: LB\sanabura; št. 5881, Luxem-bours Na zahtevo ooifienvv ^r^tstafrio r>a- Po Slovenili are glas s »Domovina« ie za nas Umocienka ob Veglafm žrtev repa?] a Nedavno šino poročali, da so našli v Čre-tu pri Celju neznano žensko umorjeno. Sprva je vse kaza;o,'da' je bila umoorjenka po-sestnikov-a i žena Naša Vrbovškova iz Ra-tanjske vasi pri Rogatcu, saj so razni ljudje in celo mož Vrbovškove spoznali v' sliki umorjenko Vrbovškovo. Toda naslednje dni se je pojavila živa in zdrava v Celju. S tem je postala" zadeva še zagonetnejša. Policijski agent Rupert in orožniki iz Štor pa so v zadnjih dneh Izvedeli, da je okrog 50 let stari brezposelni zlatarski pomočnik Jurij Sabukošek pogosto obiskoval posestnico Apolonijo Sovinčevo v Zepini ■pri Vojniku in da je imel mnogo denarja pri sebi. Te dni so šli trije orožniki iz Štor v Žepino. da bi poiskali Sabukoška v hiši Sovkičeve. ki je ločena žena in katere mož živi v Mariboru. Ko so zločinca pri Sovm-čevi prijeli, so ga odvedli v Ropanovo gostilno na • L.jubečni. Pri njem so našli 16.000 d:inarjev. Začeli so ga zasliševati in so mu pokazali sliko umorjene ženske. Ko je Sabukošek -pogledal sliko, je močno prebte-del, segel v žep po mišnico in je večjo količino zaužil. Zastrupljenega zločinca so morali prepeljati v celjsko" bolnišnico, kjer so mu' izpirali želodec in mu rešili živ'jen je. En orožnik je ostal pri njem v bolnišnici, ostala dva pa sta se vrnila v Žep no. da sta zaslišala Sovinčevo. V njeni hiši so našli dva kovSega, v ^katerih je bilo polno ženskih oblek, ki jih je bil prinesel Sabukošek pred dnevi v hišo. Kovčeea in njuno vsebino so orožniki zaplenili. Sovinčeva je izjavila, da ji je pr;-nesel Sabukošek na praznik vseh svetnikov žensko ročno torbico. 3G0 din in zlato zapestno uro ter ji vse to poklonil. Ohljubil ji je, da ji bo dal v kratkem še več. V zadnjih dneh sta se večkrat pogovarjala, da pojdeta v Francijo, kjer se bosta poročila. V nedelj® poprej sta se peljala na Brezje, kjer sta bila oba pri spovedi in obhaijlu. Ko so ■ Sabukoška dalje zasliševali, je naposled priznal, da je umoril tudi žensko, ki So jo naš"ii v Čretu ob Voglajni. Nesreč-. ,nica je Ivanka Zakrajškova, ki je živela zadnji čas pri svoji poročeni sestri v Raj-henburgu. S Sabukoškom se je seznanila po časopisnem oglasu, v katerem je zločinec iskal dekle, ki bi imelo 10.000 din dote. Rajnka je imela 15.000 din s seboj, k0 se je sestala s Sabukoškom; ki je svojo žrtev Zastrupil in ji vzel denar. Oblastva so aretirala tudi Apolonijo Sovinčevo, ker je skrivala ukradeni denar. Sovinčeva zatrjuje, da ni imela pojma o Sa-bukoškovem zločinu. Novice iz Amerike. Ameriški Slovenci so ddbili novega zdravnika dr. Franca Gradiška, ki je dovršil študije na vseučilišču v Chicagu. 'Njegovi starši žive v Lorainu. — V Clevelandu sta umrla Marija Simenčeva, rojena •Slevirjeva, stara 44 let, doma iz Stranj pri 'Kamniku, in Andrej Moži-na, star 57 let, do-'ma iz Rudnika pri Ljubljani. — V Pueblu 'sta preminila Fric Roje vn Ježe Delej. — Pa-lisadi je izdihnil Jože Oražem, star 47 let, doma iz Raplave pri Dobrem polju. —* V Frontanacu je umrl Jože Krevs, doma iz Briške vasi pri Mirni peči, v Silvisu pa Fr.-mc Pencs. Padel je po stopnicah in se ubil. Star je bil 52 let in doma iz Cerovega loga pri Št. Jerne.:u. — V St. Louisu je umrl Ignac Trost, star 60 let. doma iz Ložic nad Vipavo. u n 1 m X Madžarski regent Horthy je nagovoril Slovake v srbohrvaščini. Ko je madžarski regent Horthy prijezdil v Košice, ki jih je morala Slovaška odstopiti Madžarski, je pozdravil tamošn.je prebivalstvo najprej madžarski, nato pa- je dejal da ne zna slovaški m da bo zaradi tega Slovake nagovoril v srbohrvaščini. Res je nadaljeval svoj govor srbo-hrvatski in obljubil Slovakom, da bodo uživali v okviru madžarske kraljevine v bodoče vso jezikovno in prosvetno svobodo. Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da bodo Madžari podprli z vsemi sredstvi razvoj slovaškega naroda X V Italiji so uveljavili protižidovski zakon. ki zelo omejuje pravice Židov, ki ne smejo biti člani stranke, ne sme.io služiti v vojski, ne smejo imeti več posestva kakor za 5000 lir vrednosti na deželi in 20.000 lir vrednosti v mestih. Ženitve med državnimi uradniki in Židinjami so prepovedane. Novo prise-lievanie Židov je prepovedano. Oni, ki so prišli v Italijo v zadnjih 10 letih, se morajo izseliti X Radijska postaja na truplih kitov. V kratkem bodo radijski poslušalci lahko poslušali poročila, ki jih bo oddajala čisto svojevrstno zgrajena postaja v pokrajini okoli južnega tečaja. Tam se mudi namreč nemška odprava ki raziskuje te kraje Ta je nalovila tudi večje število kitov. Na njihovih truplih je zdaj postavila zasilno radiisko postajo, ki bo v kratkem izpregovorila. Ta zanimiva posta ia plava za ladjo Ladja .namreč vleče za seboj ujete kite v Za??al je srečko, ki je zadela milijon. V Franciji tudi po radiu objavljajo izide žrebanja državne loterije Ko je bilo te dni žrebanje. je nekdo sedel pri svr jem radiu in z vso napetostjo pričakoval, kdaj bo napovedovalec razglasil, da je prav njegova srečka zadela. Tedaj pa je stopil v sobo njegov prijatelj in se začel norčevati iz njega, češ, kako je neumen, da misli na kak dobitek, ko so vendar takšni srečniki tako redki. Res je pripravil svojega prijatelja do tega, da je v jezi raztrgal svojo srečko. Na kose raztrgano sreč- ko je nato še vrgel na ogenj. Ko pa je to storil, je radio razglasil, da je njegova srečka zadela milijon. Lahko si mislite, kako je bilo možu v tem trenutku pri srcu. i Za smeh !** kratek čas LAŽNIVCA Tnček in Tonček gledata na stolp župne cerkve. k vidiš muho na križu?« Jaz jo debro vidim!« . j Tonček: »Jaz je pa ne vidim, .slišim pa, ka-j ko brenči!« HUDA KAZEN Prijatelj, sreča prijatelja, ki se vrača iz zapora: »Zakaj so te zaprli?« J "r-,*- - Videl sem na tleh kes stare vrvi in jo • pobral«. j pr-.jatefj:.'»Ziato so te zaprli?« i Tat:. »Da, zato Tmel sem pač smolo. Po naključju je bila na vrvi privezana krava ...« od 20. do 27. novembra Nedelja, 20. novembra: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.15: Prenos cerkvene glasbe šolske službe božje iz frančiškanske cerkve. 8.45" Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) 9.00- Napovedi, poročila. 9.15: Radijski šramel. 10.00: Koncert radijskega orkestra. 11.90: Solistične točke lahke glasbe (plošče). 11.15: Predavanje ob 701etnici grafične organizacije. 11-30: Pevski in orkestralni koncert društva »Grafike«. 13.00: Napovedi. 13.20: Operni spevi ob spremljevanju klavirja (Gostič in prof. Lipovšek). 14.00: Kar želite to dobite (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Zakon o pridelku in njegova praktična uporaba (inž, Pahor Bogdan). 17.30: Vesel popoldanski spored (Poldka Zupanova, Stanko Avgust in radijski orkester). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Razvoj naše industrije (dr. Milan Lazarevič). 19.50: Klavirski koncert: Plesi raznih dob in narodov (prof. Pavel Šivic). 20.30: Koncert (Nada Udovič-Brejčeva, prof. Lipovšek — spremljava in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 21. novembra: 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13:20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravniška ura: Želodčne bolezni (dr. Božena Zajc-Lavričeva). 18.20: Nekaj hrvaških pesmic (plošče). 18.40: Ob stoletnici Avgusta Šenoe (prof. Fran Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna-ura: Orpotrebi tvor-'nice avtomobilov v Jugoslaviji (Leon Barič, 'Zagreb). 19 50: Zanimivosti 20.00: Nekaj zborov (plošče). 20.30: Koncert na flavti ob sodelovanju radijskega orkestra (Filip Bernard). 22 00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert radijskega orkestra. Torek, 22. novembra: 11.00: Šolska ura: Rudarski otroci iz Srbije v Sloveniji (Julija Šušteršičeva). 12.00: Naši pevci, naše pevke (plošče). 12 45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šramel »Škrjanček«. 14.00: Napovedi. 18.00: Koncept radijskega orkestra. 18.40: Psihološki problemi, malega naroda (prof. dr. Fran Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura: Djura Jakšič kot slikar (prof Branko PopovičV 19.50: Dvoržak: Slovanska rappodiia (plošče). 20 20: Rosenfeld: Lorenzo de Medici, drama (izvaiali bodo člani gledališča v Ljubljani). 21.00: Cimerma-nov kvartet.'22.00: Napovedi, poročila. '22.15: Koncert radijskega orkestra. Sreda, 23. novembra: 12.00: Valčki, polke in koračnice (oloSče). 12 45: Poročila. 13,00: Napovedi. 13 20: Uverture in fantazije (p1©-šče). 14:00: Napovedi. 18.00- Mladinska ura: al Prvo potovanje okoli sveta (dr Valter Bohinec); bi Pomoč otrokom v obmejnih krajih 'Pavla Kočevarjeva). 18 30: Udovičeva irt! Lov?etoVa 'folbšče). 18 40: Vzgojne težave (dr. Stanko Gogala). 19 00: Napovedi, poročila 19 30: Nacionalna ura: Meštrovičeve Madon.e (Branko Mašič, Zagreb). 19.50: Pri-rodoT>isni kotiček (prof Fran Peneov). 20.00: Samospevi Ladislava Rakovca (pri klavirju prof Lipovšek). ?0 45: SaJonski kvartet. 21.30: Angleške skladbe (plošče) 22.00: Napovedi, poročila. 22 15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emone Četr/eb, 24. novembra: 12.00: Vsakemu nekai f plošče) 12 45: Poročila. 13 00: Napovedi. 13,20: Tvan Magister bo igral na harmoniko 14 00: Napovedi. J8.00: Vsakemu nekaj (igral bo radirki orkester! 18 40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) 19 00: Naoo-vedi poročila. 19 30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 1.9 50- De^et minut zabave 20 00: Skladbe Antona Jakls. fizvaial boradiiski orkester): vmes Jožek in Ježek 22.00: Napovedi, tioročila. 22.15: Duet citer (Mezgolits in H>bfiin). Petek, 25. novembra: 11.00: Šolska ura: Naši izseljenci po Evropi (Julija Šušteršičeva). 12.00: Iz naših kraiev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20. Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Žena v kiparstvu (Mara Kraljeva). 18.20: Šramli igrajo (plošče). 18.40: Francoščina tdr. Stanko Leban). 19.00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura: Pogozdovanje v Jugoslaviji (dr. Josip Balen). 19 50: Zanimivosti. 20.00: Koncert radijskega orkestra. 21.10: Klavirski koncert. 22 00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 26. novembra: 12.00: Po tekočem traku plošče zdaj hitiio. 12.45: Poročila. 13.00:. Napovedi. 13.20: Po tekočem traku plošče zdaj hitijo. 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi; povest v nadaljevanjih, b) Striček Matiček. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust bo igral radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19 00: Napovedi, poročila 19 30: Nacionalna ura: Gospodarski pomen železnice Črnomelj—Vrbovsko '.Tanko Hafner) 19.50: Beseda k prazniku (Finžgar). 20.00: O zuna-nii politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Jože Vombergar: Muhasti Amor; vesela zvočna igra iz živlienia Jake Smodlake in njegovih; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodil bo inž. PengoV). 22.00: Napovedi, poročila. 25 15: 7,a dober konec (igral bo rar dijski orkester). NAPISAL MIRKO BRODNIK 2 rce v okovih EOMAft Branko bi se bil skoraj izdal, toda pogled na notarja ga je osvestil. »Hvala bogu ni bilo hudega. Upam, da gospodični ne bo škodovalo.« Tisti trenutek sta stopila v sobo gospa in Kregar. Potem so sedli za mizo. Pri večerji je Kregar neprestano zatrjeval, da še ni tako dobro jedel, in delal poklone gospe, ki je vsa žarela od sreče. Notarju to ni bilo po-všeči in Branku, tudi ne. Ni maral hvalisa-nja, čeprav je bila večerja res dobra. Razen tega pa se je še spominjal, kako je pred letom Kregar enako govoril, ob povratku pa je potem čez notarko zabavljal. Toda molčal je. Njegove misli so se vrnile k Zori. Bog ve, ali bo lahko še govoril z njo pred odhodom? Ali je ne bodo zadržali v postelji? Kar bal se je te misli. Po večerji so še nekaj časa ostali pri mizi. Kregar je govoril, kakor bi bil imel jezik z medom namazan. O vsem, največ pa o svojem junaštvu. Branku je bilo tega kmalu dovolj. Rekel je, da ga boli glava in je šel iz sobe Zunai v veži je bilo vse prazno. Odprl je hišna vrata in stopil na prosto. Še zmeraj ni bilo nevihte, toda Branko je čutil, da se mora kmalu vliti. Tako soparno je bilo, da ga je kar dušilo. Hudo mu je bilo pri srcu. Počasi je stopal po dvorišču, nenadoma pa je obstal. Nad njim je bilo Zorino okno. Prav tiho je poklical. Z naglo kretnjo je odgrnila zastor. »Počakaj, Branko.« Nato je izginila. Kmalu je začul tihe korake na stopnicah. Ko je stopil k vratom, je stala Zora že tam. Šla sta v vrt. in se obrnila h klopi v kotu. S ceste je svetila slabotna luč in Branko je videl njen obrazek, ki je bil še zmeraj bled, tako bled, da se je skoraj prestrašil. Sedla mu je na kolena in se privila k njemu. »Vedela sem, Branko, da me pokličeš. Dobro sem vedela. Kje so drugi?« »Vsi so v salonu. Kregar jim nekaj pripoveduje,« se je nasmehnil. »Tvoja mama ga je strašno rada poslušala.« »Jaz ga ne maram. Ne vem, zakaj. Nekaj me odbija. Morda zato, ker tebe sovraži.« »Sovraži me? Kdo ti je to rekel. »Nihče mi ni rekel. Srce mi tako pravi in vem, da se ne motim.« »Utegneš imeti prav,« je rekel tiho. »Nevoščljiv mi je. Zaradi tebe. Morda naju je takrat zasledoval, ko sva se vračala s hriba.« ''Boj se ga,« je odvrnila Zora. kakor da ni čul a njegovih zadnjih besed. »Nekai mi pravi, da se ti bo poskusil maščevati.« »Maščevati? Ne bojim se ga, čeprav je moj poveljnik. Znal se bom braniti.« »Pazi, Branko,« ie rekla boječe in naslonila glavico na njegovo lice. »Umrla bom, če Be ti kaj pripeti.« »Nikar se ne boj,« jo je tolažil, toda še zmerom je drhtela. Vroče jo je poljubil in stisnil k sebi. »Saj ne bo dolgo in vrnem se k tebi.« Z muk0 je govoril te besede. Zdelo se mu je, da vede laže samemu sebi in njej. Skrivnosten glias mu je prišepetaval, da je ne bo videl dolgo, dolgo, morda celio...' Kakor bi hotel izbrisati te misli, je skril glavo v njenih mehkih laseh in zdrknil s čelom do njene rame. »Žalostno bo nocoj najino slovo,« je rekel tiho. »Kar bojim se ga. Sam ne vem, kako bom mogel strpeti tam gori brez tebe.« »Saj bom zmeraj pri tebi, Branko...« Samo to mu je rekla, toda čutil je, da je V teh besedah vse, da je v teh besedah njena duša. ; Tedaj je opazil v odprtem oknu Kregarja. Naglo je skočil pokoncu. »Zora ... Kregar me išče...« i Kakor blazna mu je padla okrog vratu, i »Branko, nikar še ne pojdi! Ostani pri ! meni...« Nežno je razklenil njene roke. »Saj se vrnem! Kmalu se vrnem.« »Ne, ne, Branko... Vsaj poljubi me!« Kakor bi se bil v njem utrgal vihar, jo je zgrabil in stisnil k sebi, da je skoraj zavri-snila. Poiskal je njene ustnice in jih jel poljubljati, vroče, divje, kakor poljublja le tisti, ki ve, da ga v prihodnjem trenutku čaka smrt. Na licih je čutil solze in za trenutek se mu je zdelo, da bo tudi on zajokal in iz-jokal vso svojo bol. Toda mahoma se je osvetil. Vedel je, da mora napraviti konec, da mora zbežati odtod, dokler ni prepozno, dokler ga ne zgrabi obup. »Kaj ti je, Branko?« Nemo se je zazrla v njegov obraz. »Zora!« Vrgel se je na klop in si zakopal obraz v dlani. Čutil je drhtečo roko, ki mu je šla po laseh in po čelu. Potem je ni bilo več. Ko se je trenutek nato ozrl, je opazil belo senco, ki je hitela proti vratom. »Zora!« Zaman je bil njegov klic. Bela senca je izginila v temni veži. Ko se je malo nato vrnil v salon, se je Kregar že pripravljal na odhod. Naglo se je poslovil tudi on in oblekel svoj vojaški plašč. Na cesti je čakal voz. Ko je šel čez dvorišče, se je ozrl na Zorino okno. Kakor prej, je tam slonela in videl je, kako je senca na zastoru krčevilo drhtela v nemem joku. Tretje poglavje ZA FRONTO Trije meseci so minuli, kar se je Branko vrnil na fronto. V teh treh mesecih se je dosti izpremenilo. V Rusiji je prišlo do prevrata. Rdeča zastava je zavihrala nad Krem-ljem in s krvjo zalila vso Rusijo. Čete, ki so bile še zmeraj na meji, so to najbolj občutile. Namestu miru, ki je prej tako dolgo vladal, so se morali zdaj skoraj vsak dan boriti in odbijati močne napade čet, ki jih je vodil slep fanatizem. Ni ga bilo dneva, da ne bi imeli izgub, ki So začele iti v stotine in tisoče. Kakor bi rasle iz tal, so se dan za dnem pojavljale čete kozakov in ogražale sovražnika, da ni bil nikdar varen. Napadale so samotne oddelke, ki so se jih le s težavo in velikimi izgubami rešili. Na meji je za vojake nastal pravi pekel. Tudi Branko je to čutil. Mesec dni je že bilo tako. Skorai vsako noč. Preden je dobro zaspal, ga je prebudil krik vojakov, ki so opazili kozake. In potem pokanje pušk in strojnic in oglušujoče grmenje topov. Vsak dan. Vsako noč. S stotnikom Kregarjem se nista dobro razumela. Ni čudo. Branko je zaslutil, da je tudi on zaljubljen v Zoro. In zdaj, ko je videl, da je odletel, da je imel Branko več sreče, zdaj se je znašal nad njim. Kjer je bilo le količkaj nevarno, tja je poslal njega, in zmeraj je imel Brankov oddelek največ izgub. Vsako najmanjšo reč mu je očital, nič mu ni bilo prav. V teh težkih dneh so ga tolažila le Zori-na pisma. Prav danes je dobil spet eno, pa ga še ni utegnil odpreti, ker mu ie bil Kregar ves čas za petami. Šele zdaj je imel priliko. Sluga Janez, ki ga je imel že kar je bil na ruski fronti, mu je pravkar- povedal, da so Kregarja poklicali k štabu in da ga nekaj časa ne bo. Janezu je naročil, naj mu prinese večerjo, sam pa se je vrgel na slam-njačo in raztrgal ovitek. Naglo je preletel pisano in prebledel. Črke so mu zaplesale pred očmi in moral je zbrati vso svojo voljo, da se je malce pomiril. Potem je planil pokoncu in še enkrat prečital pismo, to pot zbrano in s preudarkom. Zora mu je pisala: Branko! Težki so dnevi in noči, ko sem sama tu, daleč od tebe, daleč in sama. Ne moreš si misliti, koliko trpim. Doma ne vedo, kaj je bilo tisti večer med nama, Branko. Nikomur nočem povedati. Samo najina tajna je, in najina tajna naj ostane. Preveč sveta je najina ljubezen, da bi smel kdo zanjo vedeti. Niti materi nisem hotela povedati, čeprav nekaj sluti in me neprestano izprašuje. In zdaj, Branko, ti moram nekaj zaupati. Morda veš, kaj? K0 sem snoči legla v posteljo, me je obšlo. Sladka utrujenost, ki je prej nisem poznala, ki mi je bila tuja. Omotična sem postala in nekaj se je zganilo v meni. Zdaj vem, kaj je, Branko, in vso to noč sem molila in rotila Boga, naj me ohrani tebi in njemu, ki je na potu. Branko blagoslovi me... blagoslovi... da bi srečno pričakala trenutka, ko se izpolni, kar mora priti. Vrni se, Branko. Zora te čaka. Čaka in hrepeni po tebi, kakor popotnik v puščavi po kapljici vode, ki ga bo rešila smrti. Vrni se, Branko, da odvedeš pred oltar svojo Zoro, ki koprni po trenutku, ko bo tvoja, samo tvoja za vselej... Potem so se odprla vrata. Janez se je vrnil z večerjo in jo postavil pred en j na mizo, ki je bila zbita iz surovih, neobtesanih desk. Branko je bil tak0 zatopljen v svoje misli, da ga je komaj opazil. Samo odmahnil mu je z roko, naj odide. Spustil se je na slamnjačo in si podprl glavo s pestmi. Premišljal je. Kaj nai stori? Ali b0 dobil dopust v teh težkih časih, da se vrne za nekai dni domov in obvaruje Zoro sramote? Ta misel mu je razjedala dušo kakor črv, ki ga ne more ubiti. Nem0 je strmel pred se. Zunaj je čul svoje vojake, ki so se pogovarjali. Ni jih poslušal. Čul je strele, ki so pričali, da so spet kozaki v bližini, a se ni menil zanje. Mislil je samo na njo, na Zoro. Janez je. stopil v sobo. Videl je, da se Branko ni pritaknil večerje. Vprašal ga je, kaj naj stori. »Vse skupaj odnesi,« je dejal Branko nejevoljno. Kadar se stotnik vrne. mi povej.« »Stotnik se je pravkar vrnil,« je odgovoril Janez. »Pravijo, da bomo imeli spet opravka s kozaki.« »Brigajo me kozaki!« je jezno zagodrnjal. »Kje je stotnik?« »V svojem šotoru, gospod.« Poročnik je vstal in odhitel ven. Pri vhodu se je zaletel v vojaka, ki je bil namenjen k njemu. Slišal je samo, da je zakli-cal za njim: »Gospod stotnik vas želi videti « »Ravno prav,« si je rekel. Še zmeraj je držal pismo v roki. , Naglo ga je vtaknil v površnikov žep. Stotnikov šotor je bil blizu, komaj trideset korakov od njegovega. Odgrnil je z nagib kretnjo plahto pri vhodu in pogledal v šotor. Stotnik ni bil sam. Nadporočnik in dva praporščaka s*ta bila pri njem in vsi štirje so se sklanjali na zemljevid, ki je bil razgrnjen na mizi. »Gospod stotnik, čakam,« je rekel, k0 je obstal pri vhodu. Kregar je obrnil glavo. »Vi, Slavec? Čakal sem vas.« »Kaj važnega? Tudi jaz bi rad nekaj govoril z vami.« Pogledal je po častnikih. »Če mogoče, na samem.« »Dobro. Gospodje,« se je Kregar obrnil k častnikom. »Prosim vas, da naju za trenutek pustite sama.« »Gospod stotnik,« je začel Branko, ko so častniki odšli, »za teden dni dopusta bi vas prosil. Sodim, da mi ga lahkn dovolite, saj sem ga z neprestanimi napori zadnjega meseca pošteno zaslužil. In razen tega .. . moram ga dobiti. Nujna stvar je. ki zahteva, da jo čimprej uredim.« (Dalje.) Ženski uestnlk Za kumtsjo Marinirane ribe. Ribe očisti, dobro operi in osoii. V kozi razgrej malo olja in speci ribe dobro po obeh plateh. Pečene zloži v primerno posodo in pokrite postavi na hladno. V preostalo olje pa stresi dve drobno zrezani čebuli (na kilo rib dve srednje debeli čebuli), en zrezan paradižnik ali pa paradižnikove mezge, tri stroke stlačenega česna, li-monovo lupinico in malo popra. Vse skupaj praži, da čebula lepo zarumeni. Nato odstavi, in ko se shladi. prilij po okusu kisa in vse skupaj mrzlo polij po ribah Tako pripravljene ribe če stojijo na hladnem, se te-1 den dni ne pokvarijo Svinjski zrezki v gorčični omaki. Svinjsko meso zreži na zrezke jih potolči, osoli in vsak zrezek posebej povaljaj v moki V kozi raz-beli mast zloži noter zrezke in jih hitro po-peci po obeh plateh da porumenijo Nato jih deni na topel krožnik in pokrite postavi na toplo Na ostalo mast pa stresi po eno žličico drobno zrezane čebule za vsako osebo in deko moke Ko vse skupaj zarumeni zalij z mrzlo vodo da do:->'š bolj redko omako Ko prevre dodaj za vsako osebo žličico gorčice, premešaj polož' opečene zrezke v omako in jih oočasi duši do mehkega Po okusu še malo c —" ••> mizo o.-vrip 7MnHp Don starim žemliam ostrgal skorio iih zreži na za orst debele kose. zloži v skledo in polil z mlekom fpol litra) v katerem si raztepla dve iaici Ko so žemlje mleko vpile povaljaj vsak kos zase v drob-tinah 'n na vroči masti ocvri V«ak ocvrti kos pomaži s poljubno mezgo položi drugega na drugega dem v skledo posuj s sladkorjem v p i d t-1 ♦n."lo n« m'zo Zrezki s čfhiilo RO dek mesa (najbolje pljučno pečenko« razreži na štir dele Vsak kos notnici oSoli in no oti«h plateh povaljal v m ki V koz- razbob mast in na n^ej zrezke h tro onf' Nato jih /lož- v skledo in pokrite postavi na toplo Na ostalo mast pa stresi r '• lnh ^nbul. Te opVmlq rumeni io z v-liram položi na zrezke V rnnc* no tirili' eno 1 - H ve žlici voHp ostrgaj on kozi kur ie r>rii£lo soks oH zrezkov in ko prevre polil po rrpzk^h in dai z dušenim bo -.o srebrn4 »e^moio krvavo KHor na tega no ^nbi tav< rrp-rkp malo boli zaneei "-•icn v 7u fect iair V7emi četr- tinko litra sladke smptone Smetano Hehro sporni v r.litvi ponvi Ko je vroča vlij v jotami ipet inic iP iih repi da se strd'io Malo iih osoli oo vrhu pa ootresi drobno se-sekiior*pcfo rivoV^nHoUp 'r> dai na mizo. Praktična nasveti Da ostane sirovo masla dalje časa sveže, j- - . < litra vode in ko se je voda čisto shladila. jo vlij na sirovo maslo.' in sicer toliko da je maslo z vodo pokrito Maslo imej vedno v pokriti posodi, qp ni izpostavljeno svetlobi «>■ «• d. sa sveža in ne se-gnije če jo naložiš v skledo škaf ali v drugo primerno posodo čez pa deneš čisto mokro kroo Naiboliša za to je žakljevina. ker obdrži precej časa vlago Ko se cuma osuši, jo spet zmoči ovii in oreo-rni čez zelenjavo ^mailirana kuhiniska posoda postane s časoma siva in zažsana Ne da se več zribati Zato ie naibolie da posodo prekuhaš V velik lonec ali kote) nalii vode Na štiri litre vode daš pol žlice mdnika (Laugensteini ki ga dobiš v drogeriji Ko se zmes raztopi položi vanjo posodo katero misliš prekuhati in nai vre eno uro Nato pusti, da se shladi Zdai Dosodo ? drobnim peskom dobro zribaj in oomii v topli vodi "radar si umivaš lase, iih dobro obriši z brisalkami da se hitro posuše Mokre lase česati ni dobro, posebno ne takih las ki se sami kodrajo Ce imaš pa traine kodre iih mokrih sploh ne smeš česati, ker gredo kodri narazen. Tudi glavnik potrebuje nege. Kadar kupimo glavnik, moramo zmerom pogledati, da moram biti v vsaki ročni torbici! kavno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nuino potrebno da imate pri sebi Niveo. da si morete poljubno večkrat namazati ko/o z Niveo S tem zagotovite svoii koži trai-no varstvo pred vplivom s'abeoa vremena in si ohranite mladostno, svežo m zdravo barvo. so zobje glavnika okrogli in ne špičasti. Vsa-kikrat, ko se počešemo, odstranimo lase in glavnik obrišemo s krpo, ki jo imamo zmerom v predalu poleg glavnika Enkrat na mesec glavnik umijemo, in sicer z milom in krtačico, nato ga suhega obrišemo. Ce je pa glavnik narejen iz roga, ga pa ne smemo umivati z milom, ker postanejo zobje glavnika' robati, ampak ga samo s suho krpo obrišemo Kožnate naslanjače umiješ z mlačno vodo. Suhe namazi z lanenim oljem in s suho krpo lošči. Ce so pa naslonjači že odrgnjeni. iih pa tenko namazi s kremo za čevlie Kremo vzemi v barvi usnja. Nato iih z volneno krno dobro lošči Krema je lahko malo temnejša kakor barva usnja OjlflSi 2.5110 DIN POTREBUJETE da zaslužite 1 000 din mesečno Pišite. »Anos« Maribor Orožnova ulica 300 DtNARJEV tedensko lahko vsak zasluži Pošljite znamke za odgovor Josip Batič, Ljubljana 7. ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC,Ljubljana S bi. 2007 32 JESEN OSTANKI ZIMA mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak in sicer paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flaneiov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo 128 din. reklamni paket seri »K«, vsebina 20 do 25 m bo jšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi, paket 130 din; dalje specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m la barhentov ?a ženske obleke bluze n prvovrstnih flaneiov za pi-džame. žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno 150 din. paket serija »Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer- »Z/l« 130 din' »Z/2« 160 din. »Z'3« 200 din, »Z/4« 250 din »Z/5« 300 din, cela pod'oga za moško obleko po kakovosti 80 100 in 120 dm. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto. pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Nešteto priznani odjemalcem na razpolago Pišite še danes Razoošilialnici »Kosmos«, Maribor Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene. LINOLEJ, kartolej, umetno usnje, voščeno platno, gumi tekače, avto platno nudi najceneje »OBNOVA«, F. Novak, Jurčičeva ul. 6. Hohfieri^Bta vseh tip in vrsl po tovarniških cenah dobiti v domu plashe R. WAKBINEK. Ljubljana. Miklošičeva cesta 4 (pri Frančiškanski cerkvi) SAMO DIN 49.50 6t. 62.300 Aniter ur» pravi Švicarski »troj. Dobra kvaliteta lep k r o m 1 r a n okrov t pismeno eran-.ncljo Din 49.50 Štev 62.301 ista ■ osvetljenimi kaaalcl to številčnico (Rariium) Din 59.50 iahtevalte cenik k} -am ga pošlje zac ■tanj ln poatnln* prostr Ljubljana 6 Lastna protokollr&n* tovarna ur v Švici. Oglašujte v »Domovini« Dolžnost vsakega gospodarja še, pcskrbeti, da mu bo vsa družina že zdaj dobro obuta. Prinašamo majhen del svofe obilne izbire za fesen-zlmo. S to obutvijo smo oskrbeli vse svoje proiiajalssiee. ZA DIN 98.— ZDAJ LAHKO OBUJEMO VSO ŠTIRIČLANSKO DRUŽINO. 38397-6601 Najcenejši čevelj iz lakirane gume za dež, blato in sneg. Moški čevlji iz boksa, s podlogo in nepremočl.jivim gumijastim podplatom. I^ahko iih uporabljamo pri vsakem delu in tudi njih zunanjost vam dovoljuje nošen ie ob vsaki priliki. Trajne in močne nogavice iz egipt-skega bombaža stanejo din 9.— 1937-48822 Oglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in neraztržnim podplatom. Prodajamo jih v črni in rjavi barvi za prav tako znižano ceno po din 79.— -«152-651 Otrokom so galoše najbolj potrebne, kajti v nuh jim ostanejo noge suhe, v šoli jih lahko sezujejo ter ne nosijo blata v hišo. 78155-657 ■Damske gumijaste galoše s polvi-soko peto. Pojačene na vrhovih in robu čuvajo obutev vlage. Udobne, tople in elegantne copate za dame iz volnenega dubfa z usnjenim podplatom in majhno peto. Okrašene so z veliko kokardo. Stanejo samo din 39.— Otroški gumijasti škornji, podloženi s flanelo. V največjem snegu in blatu ostane v njih noga suha, ker guma ne prepušča vode. Otroški gumijasti čevlii, praktični za šolarje. Podloženi s toplo flanelo. 98991-693 2945-64636 Praktični in lepi ženski čevlji, delani iz dobrega črnega ali rjavega boksa, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Kljub veliki uporabljivosti stanejo samo din 79.— Ženski gumijasti šolni. Za dež in blato vam služijo najbolje. 98157-651 Moške galoše iz črne lakirane gume, trpežne, udobne in poceni. V dežju in blatu varujejo noge prehlada. 48322-646 38325-611