I Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI. - 28. XII. 1968 —št. 12 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEK STILINDUS — KRANJ Kako smo letos izvajali določila pravilnika o dodeljevanju stanovanj Članom kolektiva je znano, da je Centralni delavski svet podjetja lani sprejel »Pravilnik o razdeljevanju stanovanj in dolgoročnih kreditov za individualno gradnjo.« Po tem pravilniku se stanovanjski problemi delavcev rešujejo na 3 načine: — z odkupom stanovanj (15% udeležba delavca) — z dodeljevanjem stanovanj socialno ogroženim delavcem, ki imajo na družinskega člana manj kot 30.000 S din dohodka — z dodeljevanjem kreditov za individualno gradnjo in adaptacijo. Sestavni del pravilnika so tudi kriteriji za objektivno ocenitev stanovanjskih, socialnih in zdrav- * * 4 * * * * * 4 * 4 * * * 4 * * 4 * 4 * 4 è 4 * želi uredništvo članom kolektiva, upokojencem, članom kolektiva, ki so pri vojakih in vsem ostalim bralcem Tekstilca 4 * 4 * * * stvenih razmer delavcev. Posebna 3-članska komisija je konec lanskega leta na osnovi navedenih kriterijev ocenila stanovanjske razmere vseh delavcev, ki so imeli vloženo prošnjo za stanovanje. Delavcem, ki so imeli vložene prošnje za kredit, komisija še ni ocenila stanovanjske razmere, ker v ta namen letos ni bilo na razpolago nobenih sredstev. Na osnovi ogleda stanovanjskih razmer delavcev, sta bili sestavljeni dve prioritetni listi in sicer ena za delavce, ki so imeli pravico do odkupa stanovanj in ena za delavce, ki so imeli kot socialno ogroženi pravico do brezplačne dodelitve stanovanj. Edino merilo pri določitvi vrstnega reda pro. silcev je bilo doseženo število točk. Prioritetne liste so bile dane na vpogled članom kolektiva in zanimivo je, da je bilo s strani delavcev zelo malo pritožb. Iz tega lahko sklepamo, da je tak način ocenjevanja stanovanjskih razmer dosegel svoj namen, saj so bile stanovanjske razmere vseh delavcev ocenjene po enotnem kriteriju. V mesecu novembru in decembru letos smo pričeli z realizacijo prednostne liste, saj smo ponudili delavcem v odkup 44 stanovanj. Na razpolago je bilo 16 trosobnih stanovanj, interesentov je bilo 37, 19 dvosobnih stanovanj, interesentov je bilo 64 in 9 garso-nier, interesentov pa je bilo 22. Na razpolago pa ni bilo 1-sobnih stanovanj, čeprav je na prioritetni listini 21 prosilcev, ki bi želeli odkupiti omenjena stanovanja. Kreditni pogoji so bili za vse delavce enaki in sicer 33-letna odplačilna doba z 2 % obrestno mero. V skladu s pravilnikom smo ponudili omenjena stanovanja v odkup prvim po prioritetni listi. Na osnovi odziva smo kaj kmalu ugotovili, da nekateri delavci ni- (dalje na 3. strani) Položaj samoupravijalcev v slovenski bombažni tekstilni industriji Razprava tovariša Černeta na komisiji za družbeno-ekonomske odnose ter za idejno politična izhodišča razvoja SR Slovenije (VI. kongres ZKS) Slovenska bombažna tekstilna industrija proizvaja skoraj 1/3 ali točneje 31,8 % bombažnih im mešanih tkanim v Jugoslaviji. Celotna slovenska tekstilna industrija zaposluje 24000 ljudi, od tega dela v bombažni tekstilni industriji 18500 proizvajalcev. Te podatke navajam zato, da poudarijo probleme, o katerih bi želel razpravljati. Torej slovenska tekstilna industrija preživlja nemajhen del slovenskih prebivalcev, spričo tega ni vseeno, kako se tako močna veja industrije razvija, najmanj vseeno je pa to nam, ki v tej industriji delamo. Spričo rastočih potreb in naraščanja števila pre- bivalstva tudi v zelo razvitih državah v zadnjih letih pospešeno modernizirajo lastno tekstilno industrijo tako, da lahko rečemo, da je na najvišji stopnji razvoja tekstilna industrija v bogatih industrijskih državah v svetu. V slovenski bombažni tekstilni industriji se zadnji dve leti ne moremo pohvaliti s posebnimi uspehi, nasprotno, ugotavljamo lahko vidno stagnacijo, ki je že pričela resno ogrožati normalen razvoj, v nekaterih podjetjih pa vidno nazadovanje. V podkrepitev teh dejstev navajam nekaj podatkov iz posameznih ekonomskih elementov: Sklepi 4. in 5. seje centralnega DS Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 3. redne seje Centralnega delavskega sveta. 2. Pregled sklepov 2. redne seje Upravnega odbora. 3. Poročilo o stanju Socialnega zavarovanja. 4. Volitve dveh članov v Skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. 3. Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec september 1968 in kumulativno. 6. Obravnavanje predloga Aktiva ZB za dodelitev stanovanja. 1. Potrditev zapisnika 3. redne seje Centralnega delavskega sveta. Sklep: Potrdi se zapisnik 3. redne seje Centralnega delavskega sveta z dne 16. 9. 1968 kot je bil predložen. 2. Pregled sklepov 2. redne seje Upravnega odbora. Sklep: Sklepi 2. redne seje Upravnega odbora z dne 7. 10. 1968 se vzamejo na znanje kot so bili predloženi. Pogačnik Janku, mojstru priprave v tkalnici I, se za tehnično izboljšavo na votkovno navijalnih strojih »Schweiter« odobri nagrada v skupnem znesku N din 957,90. Ta nagrada se izplača v enkratnem znesku in sicer 50 % iz sklada podjetja, 50% pa iz sklada EE tkalnica I, ki navedeno izboljšavo koristi. (dalje na 4. strani) DOHODEK je pričel močno upadati tako, da je večina podjetij bombažne TI na robu delitvenih možnosti. Letni dohodek je padel napram 1. (dalje na 2. strani) Udeleženci proslave v počastitev dneva republike. Ob novem letu Zopet je poteklo eno leto našega sodelovanja. V dvanajstih številkah Tekstilca, ki so v tam času izšle, simo skušal — člani uredniškega odbora in urednik — kar najbolje ustreči vsem zahtevam, ki jih določa naš statut o urejanju in izdajanju glasila delovnega kolektiva. Posebnih pripomb na naše delo v tem obdobju ni bilo, nekaj napak pa smo vendarle naredil, čeprav ne namerno. Te napake so nam (prizadeti oprostili. Hvala za razumevanje! Terminsko je Tekstilec izhajal dokaj točno, manj pa smo zadovoljni z njegovo vsebino, ki postaja vse bolj plitka in nezanimiva. že večkrat sem omenil, da nas v tem pogledu omejuje interni pravilnik o poslovni tajni, ki zaradi svoje nekonkretnosti dopušča različna tolmačenja o tem, kdaj je nekaj poslovna tajna in kidaj ne. Zaradi bojazni, da bi prišlo — glede na ta pravilnik — do zapetljajev, je uredniški odbor zavrnil marsikateri kritični prispevek, ki bi brez dvoma vnesel v glasilo več dinamike in zanimivosti. Prepričan sem tudi, da bi taki prispevki pozitivno vplivali na razvoj dogodkov v našem .podjetju s tem, ko bi prisilili posameznike, da prično bolj vestno in preudarno izvrševati svoje obveznosti. V sedanjih pogojih našega dela, fco moramo črtati vse kritične prispevke, se člani, ki pogosto delajo napake, nimajo koga bati in zato jih nihče ne sili, da bi .svoj način dela izboljšali oziroma popravili. Mislim, da tak način ni dober in ni v skladu z delavskim samoupravljanjem. Prepričan sem tudi, da napake, (ki jih delajo posamezniki ali skupine, ne spadajo v poslovno tajnost, pa bile kakršnekoli že. če smo vsi člani upravljalci, če resnično vs:i gospodarimo z družbeno lastnino v našem podjetju, potem je naša osnovna dolžnost, da z vsemi silami čuvamo to, kar imamo, da se vsestransko trudimo doseči še več, in to po najboljši poti. Vse to pa bocnoi Skupaj zmogli, le, če bomo v podrobnosti poznali raz-volj dogodkov in vse posledice, pa naj bodo pozitivne ali negativne, ki jih naše skupno delo povzroča. Prav zato bi moralo informiranje obsegati vse bistvene podatke našega dela, seveda odkrito in realno prikazane. Samo tak način je osnova za uspešno upravljanje večine, samo to je način, da se pravočasno preprečijo nepravilnosti, slabosti, grupaštva in podobno. V nasprotnem primeru, ko ostanejo večje nepravilnosti in napake za zaprtimi vrati, je tak pravočasen poseg nemogoč, kvarne posledice pa so potenj toliko večje, ker jih ne moremo pravočasno in dovolj učinkovito ustaviti in odpraviti. Ko potem vlak zamudimo, skušamo sicer napako popraviti za vsako ceno, na vsak način. Običajno nam to ne uspe najbolje, 'ker vidimo rešitev preveč enostransko. Krpanje lin osamljen ukrep namreč ne moreta rešiti problema, ki zahteva kompleksno reševanje. Ena naših največjih slabosti ja tudi ta, da iščemo za vse napake in slabe razmere vzroke zunaj, ne pa v podjetju. Tu smo brez moči, pravimo in verjamemo. Ni dvoma, da so bili letošnji zunanji pogoji zelo težki in neizprosni, in res je tudi to, da smo tu in taim bili brez moči. Nd pa res to, da smo vse naredili, kar je bilo možno narediti in še zdaleka ni res to, da smo izkoristili že vse notranje rezerve, ki jih imamo, še vedno so odprta vprašanja: nagrajevanja po delu, varčevanje na vseh področjih, sodobna organizacija dela, odnosi, kadrovska politika in še in še. Kdaj bomo pričeli reševati (ne krpati). ta vprašanja? Tu leže brez vrednosti neizkoriščeni milijoni! Kaže, da bomo v letu 1969 v teh pogledih marsikaj spremenili. Zve-( dalje na 2. strani) Položaj samoupravljavcev v slovenski bombažni tekstilni industriji (nadaljevanje s I. strani) 1966 za 17 % ali pa dobrih 50 milijonov N din. Osebni dohodki v tej 'industrijski veji so precej pod slovenskim povprečjem, saj so letos znašali mesečno 775 N din. To potrjuje, da delitev v korist OD ni bila pretirana. Preostala sredstva za sklade niso omembe vredna, ker ne omogočajo večjega posega v razširjeno reprodukcijo, čeprav bi bila vsaj večja modernizacija te industrije še kako potrebna. IZRABLJENOST delovnih priprav znaša 73 %, torej je sedanja vrednost še 27%, imamo pa podjetja, katera imajo samo 15 % vrednosti v delovnih pripravah. Pri tem je pa treba poudariti, da odpisi v bombažni tekstilni industriji niso maksimalni, ki bi hitro vračali amortizacijska sredstva. Nasprotno, vedno so nastopali neki ekonomski momenti, ki niso omogočali hitrejše naraščanje sredstev tako, da se neka visoka amortizacija ni mogla formirati (plaforirane cene, miizke izvozne cene, nižanje cen zaradi močnega uvoza). Amortizacijska sredstva imajo v nekaterih podjetjih vidno tendenco padanja, kar daje misliti, da se na račun amortizacije rešuje dohodek podjetij, da sploh lahko izplačujejo že itak nizke OD. Tako bi lahko rekli, da se že načenja substanca nekaterih podjetij, kar nikakor ni v korist naši nacionalni ekonomiki. Z obstoječimi amortizacijskimi sredstvi se pa nadomeščajo 'in modernizirajo le nujno potrebni stroji, kar je pa spričo sedanjega stanja tehnike odločno premalo. Dal amortizacijskih sredstev se pa uporablja za odplačilo s predpisi naloženih anuitet za obratna sredstva t. j. za sredstva, za katera amortizaoija sploh ni namenjena, kar pomeni dodatno k že itak perečim problemom, sistematično in prikrito dezinvestiranje. Če seštejemo ostanek dohodka in amortizacije, beležimo v dveh letih padec za 26 %, kar je ogromno. Če se bo to še nadaljevalo, ne bo mogoče govoriti o kakšni uspešni konkurenci na zunanjih tržiščih, ker dandanes so rentabilna le tista podjetja, ki imajo visoko-produk-tivno sodobno tehnično opremo, visoko stopnjo organizacije in sposobne ljudi. Razen navedenega je v zadnjih letih močno poudarjeno pomanjkanje obratnih sredstev, ker mora 'industrija vedno v večji meri kreditirati trgovino. Tako je.poraščal obseg terjatev v slovenski bombažni tekstilni industriji: 1.1965 — 80 milijonov N din — 31 dni, i. 1966 — 116 milijonov N din — 41 dni, 1.1967 — 163 milijonov N din — 58 dni, 30. 9. 1968 — 240 milijonov N din — 81 dni. DEVIZNI SISTEM Slovenska 'bombažna TI je s sedanjim nepravičnim deviznim režimom močno udarjena in v neenakem položaju z enakovrstno industrijo v drugih republikah. Ta krivica je vzpodbudila nekatera podjetja, da so sprožila celo ustavni spor. Dosedanji devizni režim temelji na osnovah iz 1. 1966, ko je republiška podružnica Jugobanke — verjetno po sugestijah višjih gospodarsko političnih faktorjev — prelivala devizne kvote iz tekstilne industrije v druge veje gospodarstva, mdtem ko v nekaterih drugih republikah v državi takšnega prelivanja ni bilo. Zato imamo takšne anomalije, da ima eno podjetje naše stroke za en izvožen $ pravico do nakupa v višini 0,82 $, drugo pa za 1 $ lahko nabavi za 13,5 $. Jasno, da so s tem podani pogoji za neenakomerno pridobivanje dohodka v isti industrijski panogi. Dogaja se celo, da nekatera podjetja ob minimalnem izvozu prodajajo pri nas devize po višjih canaih. Menimo, da takšna devizna politika ni pravična, kar je po dolgotrajnem dokazovanju uvidel tudi Zvezni izvršni svet, kateri je za omejitev tega problema dodelil 5,200.000$ jugosil. TI že v juniju tega leta, vendar so bila ta sredstva razdeljena šele konec novembra. Vsi vemo, da je izvoz nuja, katere se ne moremo izogniti. Kot človek iz proizvodnje bi celo dejal, da delamo zelo radi za izvoz, ker so naročila običajno veliko-serijska, vendar dohodka pa pri izvozu ni zaradi že znane domače in tuje devizne politike in njenih tujih omejitev. Zato se nam nikakor ne zdi prav, dia je tisti, ki več izvaža bolj kaznovan. UVOZ: Močno neuravnovešen uvoz tekstilnih proizvodov je v zadnjih treh letih močno zavrl normalno poslovanje v številnih podjetjih. Po podatkih Tekstilnega instituta v Mariboru, je bilo brez reproma-teriala uvoženo tekstila: v 1. 1966 za vrednost 1 milijardo 100 milijonov N din v 1. 1967 za vrednost 1 milijardo 147 milijonov N din z upoštevanjem zakonite marže in davka, vendar brez carin. V letu 1968 se je pa uvoz še povečal za 35 % naprarn letu 1967. Takšna politika uvoza je enostavno nerazumljiva, ker se često uvaža roba zelo dvomljive kvali- tete, vsekakor pa dosti takšne, kakršne je dovolj doma, razen tega se pa dosti robe uvozi po dumpinskih cenah. Vsaka država ščiti lastno industrijo, tako n. pr. ZDA dovoljujejo uvoz tekstila le v višini 5—7 % naprarn lastni proizvodnji, pri nas pa izgileda, da dosedaj ni bilo omejitev. Poudarjamo, in to je bilo že večkrat izrečeno, da nikakor nismo proti uvozu, vendar naj se uvaža tisto in 'toliko, kolikor potrebujemo, če smo se odločili za tržno planski sistem gospodarjenja, mora tu biti nekdo, ki vsklaja želje z dejanskimi možnostmi in potrebami. Uvoz nas namreč dvakrat udari in sicer prvič roba ostaja na skladiščih neprodana, na drugi strani pa trgovina zavlačuje s plačevanjem, ker se mora uvožena roba plačevati brez odloga, zato je tudi kreditiranje trgovine porastlo v slovenski bombažni tekstilni industriji za trikrat naprarn 1. 1965. Poudarjam, da nanizane gospodarske težave niso problem samo enega podjetja, pač pa celotne industrijske veje, predvsem večjih podjetij. Ker so to temeljna vprašanja, so tudi stalno prisotna, v delu samoupravnih organov in organizacij ZK v podjetjih. Predkongresna aktivnost ZK v občini Kranj je na občinskih konferencah ZK in v komisiji za ekonom-sko-družbene odnose tudi razpravljala o težavnem stanju tekstilne industrije ter podprla zahtevo po hitrejšem An pravičnem reševanju odprtih problemov. Ne prosimo za nikakršen izjemen položaj ali privilegije, upravičeno pa zahtevamo enakopravne pogoje gospodarjenja v naši industrijski veji in izven nje. Menim, da na področju gospodarjenja ne sme biti diskriminacij, pač pa mora za dosego boljših rezultatov prevladovati odločna borba za visoko produktivnost, za rentabilnejšo in cenejšo proizvodnjo. Če bo to izhodišče našega programa dolgoročnega razvoja v naši republiki, sem prepričan, da bodo takšen program podprli vsi naši delovni ljudje. CENTRALNI DELAVSKI SV|=T Sklepi 4. in 5. redne seje centralnega DS Pogled na avtomatsko tkalnico (nadaljevanje s 1. strani) Mlinar Ladislavu, strojnemu ključavničarju v obratu II, se za tehnično izpopolnitev »zamenjava oblog iz ferode z oblogami iz klimgerita« prizna enkratna na» grada v znesku N din 300,00, ki se izplača v celoti iz sklada podjetja. Ob priliki praznovanja 40-letnice obstoja podjetja koncem oktobra, se članom kolektiva, ki so 30 in več let zaposleni v Tekstiilindusu — ženske, ter 35 in več let — moški, izplača posebna nagrada v višini! 500 N din in to 400 N din v gotovini, za 100 N din pa se jim kupi spominsko darilo. Odprodajo se barake za obratom II in to takoj po izselitvi sedanjih stanovalcev. Komisijo za odprodajo odpadnega materiala se zadolži, da določi tem barakam realno ceno ter sprovede odprodajo. Postaviti pa mora tudi rok, v katerem je treba barake podreti in odpeljati. 3. Poročilo o stanju Socialnega zavarovanja. Sklep: Poročilo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj o stanju socialnega zavarovanja, se vzame na znanje, kot je bilo predloženo. 4. Volitve dveh članov v Skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. Sklep: V Skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranij se izvolita: Dolenc Franc, vodja vamostno-sooialne službe (za člana izvršilnega odbora) im Podgornik Lea, inštruktor za plemenitenje .tkanin. 5. Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec september 1968 in kumulativno. Sklep: Poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana in plana prodajne realizacije za mesec september 1968 in kumulativno se vzame na znanje. 6. Obravnavanje predloga Aktiva ZB za dodelitev stanovanja. Predsednik Centralnega delavskega sveta Soklič Boris prebere vlogo Aktiva ZB Tekstilindusa, z dne 2. 8. 1968 za brezplačno dodelitev stanovanja članom ZB Polajnar Janezu, Velikanja Lidiji in Rjavec Angeli. Predsednik .stanovanjske 'komi-sije Križnar Anton pove, da je komisija vlogo za navedene člane že obravnavala in prišla do zaključka, da so to taki primeri, ki bi lahko že sami kupili stanovanja. Smatra, da tudi ne bi bilo pravilno, če bi stanovanjska komisija za nekatere člane kršila Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in kreditov, ki je bil sprejet od Centralnega delavskega sveta. Vsi trije navedeni člani, imajo višje osebne dohodke povprečno na člana družine, kot pa jih določa Pravilnik o dodeljevanju stanovanj glede odkupa stanovanja oziroma brezplačne dodelitve stanovanja in bi jih torej lahko sami odkupili, kakor mnogi drugi člani kolektiva z enakimi možnostmi. Glede Polajnar Janeza pove, da., je imel že dvakrat na razpolago stanovanje, ko so se dodeljevala še brezplačno, vendar ga je v obeh primerih odklonil. Dolenc Franc pove, da mora stanovanjska komisija delati po določilih sprejetega pravilnika brez izjeme; takih primerov kot so navedeni trije, je v podjetju še dosti in bi torej morali vse delavce enako obravnavati. Glede osebnih dohodkov pa ima Polajnar Janez tako visoke, da ne dobi več otroškega dodatka. Po pravilniku delavci, ki imajo preko 30.000 S din na člana družine, ne dobijo stanovanja brezplačno. Vsi navedeni delavci pa imajo precej preko S din 30.000.— na člana družine. Predsednik Centralnega delavskega sveta Soklič Boriš da za tem oba predloga na glasovanje. Za predlog aktiva ZB, da se navedenim delavcem dodeli brezplačno stanovanje, ni glasoval noben član CDS. Za predlog predsednika stanovanjske komisije, da se brezplačno dodelitev stanovanj odkloni in da se ostane pri doslednem izvajanju pravilnika o dodelitvi stanovanj in kreditov, so glasovali vsi prisotni člani CDS. Sklep: Predlog Aktiva ZB Tekstilindus za brezplačno dodelitev stanovanj delavcem Polajnar Janezu, Velikanja Lidiji in Rjavec Angeli, se zavrne. Sklepi 5. seje Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 4. redne seje Centralnega delavskega sveta. 2. Pregled sklepov 3. redne seje Upravnega odbora. 3. Poslovno poročilo za prvih 9 mesecev 1968. 4. Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec oktober 1968 in kumulativno. 5. Plan prostih sobot in določitev kolektivnih dopustov za leto 1969. 6. Sklepanje o nakupu zemljišča za počitniški dom oz. kočo na Krvavcu. 1. Potrditev zapisnika 4. redne seje Centralnega delavskega sveta. Sklep: Potrdi se zapisnik 4. redne seje Centralnega delavskega sveta z dne 21. 10. 1968 kot je bil prdložen. 2. Pregled sklepov 3. redne seje Upravnega odbora. Sklep: Sklepi 3. redne seje Upravnega odbora z dne 18. 11. 1968 se vza- mejo na znanje kot so bili predloženi. 3. Poslovno poročilo za prvih 9 mesecev 1968. Finančni direktor Vimik Tone poda poslovno poročilo za prvih 9 mesecev leta 1968. Prikaže najznačilnejše postavke iz poslovnega poročila za prvih 9 mesecev 1968 in jih obrazloži. Tako posebej prikaže podatke o izvršitvi proizvodnega plana po količini in vrednosti, postavke in analize rentabilnosti in ekonomičnosti ter gibanje oziroma višino obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov. Posebej prikaže postavke o investicijski dejavnosti in še rezultate finančnega poslovanja, zlasti podatke o obračunu in razdelitvi celotnega dohodka. V razpravi so sodelovali: Soklič Boris pripomni, da smo na račun negativnih razlik med notranjo tržno in doseženo izvozno ceno pri povečanem izvozu ter na račun podražitev osnovnih surovin in ostalih stroškov izgubili cca 20 % dohodka. Če bi uredili domače tržišče tega ne bi bilo v toliki meri. Vpraša, če je kje določeno, koliko metrov blaga moramo izvoziti. Vimik Tone pripomni, da smo postavili plan izvoza oziraje se na potrebe podjetja, da normalno obratuje. Večjih težav v oskrbi s surovinami ni, razen asortimenta. Brez dvoma pa je izvoz planiran v smeri, da se zagotovi normalna proizvodnja lin osebni dohodki delavcev. Rojiina Tine pripomni, da 'je finančni plan okrog 17 milijard dinarjev in če obravnavamo devetmesečno poslovno poročilo, bi morala biti1 realizacija cca 12 milijard, je pa dosežena ie 10 milijard. Koliko je možnosti, da pridemo do 100%-nega plana do konca leta in ali bomo pokrili samo osebne dohodke, za ostale sklade pa ne ostane. Vimik Tone pripomni, da celotni dohodek ne bo dosežen, ker (dalje na 4. strani) Ob novem letu (nadaljevanje s 1. strani) za komunistov in sindikalna organizacija nameravata zelo energično ukrepati povsod tam, kjer ni vse tako, kot bi moralo bati. Če bo res talko, potem Tekstilec v letu 1969 ne bo več vsebinsko prazen, člani kolektiva pa se ne boste mogli pritoževati zaradi slabe in nezadostne informiranosti. To pa je v prihodnjem letu tudi želja uredništva. Vsem bralcem, še posebno pa vestnim bralcem Tekstilca — upokojencem želimo srečno in zdravo leto 1969. Urednik Kako smo letos izvajali določila pravilnika o dodeljevanju stanovanj? (nadaljevanje s 1. strani) dovolj resno vzeli določilo ki. določa, da dobijo so pravilnika, brezplačna stanovanja samo tisti bi gorico mejo dvignili največ na in delavci, ki morajo stanovanje stanovanja delavcem, ki so stano-odkupiti, ni več realna, vendar je vali v provizorijih za obratom II. Letos nam je uspelo izprazniti eno barako in pol, drugo leto pa stanovanjska komisija mnenja, da delavci, ki imajo na člana družine manj kot 30.000 S din dohodka. Verjetno so bili prepričani, da bodo lahko dobili stanovanja brezplačno, oz. da bodo lahko prispevali za stanovanje manj kot 15 % sredstev, če ne bodo imeli ^evanja stanovanjske problema- 40.000 S din. O tem komisija še upamo, da bodo dobili stanovanja "'še delavci iz druge polovice barake. Tako nam ostane za obratom II še ena baraka in upamo, da bomo delavce v bližnji prihodnosti tudi tam izselili. ni sklepala, vendar bo to storila verjetno v začetku prihodnjega leta. Posamezni člani kolektiva se ne strinjajo s takim načinom ca, ki bo vlagal denar v banko 2 leti in to po 40.000 S din mesečno. Po 2 letih bo imel v banki ca. 1 milijon S din. Na ta sredstva bo dobil od banke kredit v višini 800.000 S din, ker je za to dobo varčevanja najnižje letno odplačilo posojila 250.000 S din. Seveda pa je višina kredita in odplačilni pogoji odvisna od tega, koliko let nekdo vlaga denar v banko, čimdalj ima vložena sredstva, boljši so kreditni pogoji. S takim načinom varčevanja bi delavci veliko hitreje prišli do potrebnih sredstev za odkup stanovanja, podjetje pa bi lahko z manj sredstvi hitreje reševalo stanovanjske probleme delavcev. F. D. dovolj prihranjenega denarja. Stanovanjska komisija pa je dosledno spoštovala določila pravilnika, zato so bila stanovanja po-nudena naslednjim po vrstnem redu. Tako se je zgodilo, da so bila 3-sobna stanovanja ponudena vsem 37 prosilcem, 2-sobna stanovanja 31 in garsonjere 13 prosilcem. tike delavcev, Menijo, da bi morali dobiti vsi delavci stanovanje brezplačno. Vrednost letos od-prodanih stanovanj je znašala ca. 370 milijonov S din, delavci pa so k navedenemu znesku prispevali ca. 60 milijonov S din. Podjetje bo v 33 letih dobilo vrnjena vsa sredstva, ki jih je vložilo v odkup 44 stanovanj. Če pa bi podjetje dodelilo stanovanje v Evidenca vodstvenega kadra V okviru centra za izobraževa- v gospodarskih organizacijah in nje vodilnega kadra pri gospodar- tudi samo izvajanje reelekcije, ski zbornici SRS bo posebna stro- Vsi vemo, da je poslovna uspeš, kovna skupina skrbela za eviden- nost podjetja odvisna predvsem tiranje in za spremljanje strokov- od tega, kakšni ljudje zasedajo v dobilo nova stanovanja 53 delav" nega. razvoja vseh potencialnih njem vodilna in ključna delovna že uvodoma je bilo rečeno, da se bo tudi v bodoče reševala sta-novanjska problematika delavcev z odprodajo stanovanj. Delavci bodo morali prispevati 15 % od vrednosti stanovanja, ker, bomo le na ta način hitreje reševali stanovanjsko problematiko v podjetju. Kljub temu, da je letos Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je ostalo v letošnjem letu precej prosilcev brez stanovanja, čeprav so pr*li po stva pa bi podjetje dobilo vmje- cev (44 odkup, 9 iz amortizacije), naiem in to^brezDlačno^ bi se ž še vedno ostalo 145 nerešenih KIJucna delov razpoložljivim denarjem lahko prošenj za stanovanje, da o kre- gospodarstvu, kupilo največ 30 stanovanj, sred- številu točk na vrsto, vendar niso imeli na razpolago potrebnih sredstev. Ker se bodo stanovanjski problemi, za kategorijo delavcev z boljšimi osebnimi dohodki tudi v bodoče reševali z odkupom stanovanj in 15 % udeležbo prosilca, ponovno opozarjamo vse delavce, ki po pravilniku ne pridejo v ka- na v 100 letih. Iz te primerjave sledi, da je tako za podjetje kot za delavce veliko bolj ugodno, da se stanovanja odprodajo, saj so kreditni pogoji za delavca zelo ugodni. Med prosilci za stanovanje je bilo tudi 16 delavcev, ki so imeli osebne dohodke na člana manjše tegorijo socialno ogroženih pro- kot 30.000 S din. Za te delavce Je silcev, da hranijo denar za od- bila sestavljena posebna prioritet- ž kup, drugače njihov stanovanjski na lista za dodelitev stanovanj. V problem v doglednem času še ne letošnjem letu je dobilo 5 socialbo rešen. Dejstvo je, da vsota 30.000 S din, ki predstavlja mejo no ogroženih delavcev stanovanje, lahko pa bi bilo stanovanj še med socialno ogroženimi delavci več, vendar je bilo treba dodeliti ditih za individualno gradnjo ne govorimo. Tu je vsota vseh zaprošenih kreditov presegla 400 milijonov S din. Ker je tudi 15 % sredstev za odkup stanovanja težko prihraniti bi bilo prav, da prosilci za stanovanje, še prav posebej pa mladi ljudje, ki si bodo čez nekaj let ustvarili družino, načrtno varčujejo pri komunalni banki. Pred kratkim smo dobili od združenja bank »Osnutek pravilnika o posojilih za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo«. Banke bodo dajale delavcem na privarčevana sredstva ugodne kredite. kandidatov za odgovornejša in mesta. Tudi, če je strokovnega ključna delovna mesta v našem kadra dovolj, še ni rečeno, da je uspeh s tem zajamčen, ker nima-Da bodo dobili tako kadrovsko nto dokaza, da ta kader odgovar-evidenco, bodo s posebnimi vpra- ja vsem zahtevam poslovanja, še šalniki (testi) ugotavljali usme- manj pa vemo, če se ta kader ozi-ritev in strokovne interese vseh roma vsak posameznik, še naprej strokovnih delavcev z visoko in strokovno izpopolnjuje, kar je ob višjo izobrazbo v gospodarstvu, vse delavce na vodilnih in pomembnejših ključnih mestih, kot so: direktorji, vodje tehničnih, komercialnih in finančnih služb, službe razvoja in kadrovske. Brez dvoma je to zelo pomemben korak naprej pri iskanju današnjem tempu tehnike in ob vedno večjih zahtevah tržišča — nujnost. Omenjeno testiranje bo torej dalo odgovor tudi na to negotovost, kar bo sicer povzročilo precej neljubih presenečenj, vendar bo v končni fazi od tega imela korist ustreznih ljudi - strokonjakov - ?leherna gospodarska organizaci- za vodilna in ključna delovna mesta v gospodarstvu in drugje. Doslej smo se pri iskanju stro-Kot primer naj navedemo delav- kovnjakov lahko oslanjali samo na šolsko izobrazbo in na prakso posameznega kandidata, čeprav je logično, da niti izobrazba niti praksa nista zadostno jamstvo za vega zaikona veljala že od 1. Janu ar j a 1969. Med splošnimi določili zakon pridobivajo dohodek in razpolaga, jo z njim. (kot 0 rezultatom svojega in družbenega dela. Dohodek torej delijo v svojem in Skupnem interesu na načelih delitve po delu in solidarnosti, ki mora biti v skladu z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti. Če izhajamo iz teh osnovnih — vodilnih ugotovitev in se nekoliko zamislimo ob tem, tedaj se nam nehote vsiljuje vprašanje, v kolikšni meri in na kaikšen način pa si prizadevamo vsaj približno doseči ta načela, (ki jih navaja zakon? Ali se niso ta načela v vsak- ja. Ta korak naprej je treba pohvaliti, čeprav z njim Slovenci ne bomo postali izumitelji nečesa novega. Tak sistem testiranja imajo namreč v ZDA ln na Japonskem že desetletja, In to v vseh večjih tovarnah. V teh državah je fakultetna diploma samo osnova za strokovno sposobnost poedinca. še priJavo na dei0, merilo za spre-posebno zahtevno In tvegano je bi- jem pa so testi oziroma rezultati, lo vprašanje reelekcije direktorjev, ki jih kandidat doseže. Vsi vodilni kjer delovno mesto zahteva sploš- jn vs} strokovnjaki stroke morajo nega strokovnjaka, ki mora imeti v teh tovarnah vsako leto še na poleg stroke še mnoge druge last- dodatno testiranje (testi so vsako nosti ki so enako važne (organiza- ]eto bolj zahtevni!), da se tako cijske, politično in ekonomsko raz- ugotovi njihovo znanje in izpopol-gledanost, posluh za odnose itd.), njevanje. Ne bo napak, če bi isto Če bodo testi, ki bodo služili prakso vpeljali tudi v naše gospo-omenjeni komisiji za ugotavljanje darstvo, ln to čimprej. strokovnih sposobnosti omenjenih Ko bo to evidentiranje kandida-kandidatov, dovolj konkretni, stro- tov steklo, bodo odveč tudi vse kovni in smiselni, potem bomo sedanje formulacije Razpisov za vo-prvič imeli o teh ljudeh podatke, dilna in strokovna delovna mesta, ki bodo bistveno olajšali izbor ki so pogosto čudne, pristranske kandidatov kadrovskim komisijam in nerazumljive. P. G. Ko pozimi (kupujemo prehram-hišno ozimnioo kot za konzerve, bene artikle, se moramo držati ne- Pred spremembami v ugotavljanju in delitvi dohodka Nov temeljni zakon o ugotavlja- vilnike), kit bodo določali merila Možnosti izboljšanja obstajajo, nju liri delitvi dohodka v delovnih in osnove za delitev dohodka in treba jih je samo izrabiti v prid organizacijah, ki ije bil letos spre- pran/ talko tudi osnove in merila boljše notranje delitve osebnih jet, vsebuje nekatere bistvene za delitev osebnih dohodkov. Vse- dohodkov, seveda ob sodelovanju spremembe glede ugotavljanja ce- { ni doseči in se- celotnega kolektiva in samouprav- lotnega dohodka m dohodka, ter . . r » , . . , „ij, orvanov 7 a to «n njegove delitve. Predpisi, ki ob- f“, čez nof’ Je *«*- ^t^Sritd ^a dato na tS, ravnavaio to modročie se bodo tematika izredno pomembna m rat Pp,uaantlt. cla deio na tem ravnavajo to poarooje, se Doao . področju prav tako zahteva stad- tnah zaradi tega spremenit! ah P™ tako, kot mnoge druge, zah- no mljanje in pra)vüno do-dopolniti, ker bodo določila no- teva načrtno m vsestransko obde- po,njevaDlje delitvenih pogojev in predpisi se bodo materialni stroški rf™: Ce to prob]omat^ hote poslovanja vsebinsko zmanjšali, ^ nehote zanemarjamo, bodo ne- .... ..... . kar bo na drugi, strani vsebinsko fp“led,ce v Plodnosti navaja, da delovni ljudje v zdru- dohodellc. Prav ta ugoto- še EVA ženem deluzdruzbemmmi sredstvi Vijtev pa terja> da delovna orga- nizadja spramllja gibanje vseh eie- *7 vlltlcl/Ultl mentov, ki vplivajo na doseganje W 1 Id Bll I II I V MjY Il I f-zdÄUI celotnega dohodka in dohodka, da bi na osnovi teh mogla spozna- Zimska in spomladanska pre- ra hiti Maden, temen in zračen, ne izgubljajo toliko zaradi samevati rezultate svojega poslovanja hrana je slabša od poletne in je- Tudi količina vlage v zraku mora ga postopka konzerviranja kot za-in si zagotavljati elemente za der senske, ker vsebuje manj svežega biti različna za posamezne vrste radi vmesnih tehničnih napak, litev dohodka. sadja in zelenjave in še to zaradi zelenjave. Suhe kleti niso primer- Na poiti od hladilnika do potroš- 7 . • nriilrvtnrtct h» daljšega ležanja 'in konzerviranja ne za shranjevanje ozimnice. nika se zaradi dolgotrajnejše pre- J J pr . ' —izgubi mnogo od svoje prvotne krnitve Madu 'lahko uničijo veli- V p^ravah za sprejem tehpra- wednosti. Zato Äiino gledati, Vedno pon^no se postavlja k ko]äöine kaminov ^ drugih vilm,kov, s tenu vprašanja ponov- da naS izem tudi v neugod- vprašanje, kako očuvati hramlne sestavin hrane, no spoprimemo. Ne moremo nam- nih hladnfh Omskih mesecih do- vrednosti m vitarmm pri konzerve trdit! daje v našem sistemu hi dovolj potrebnih snovi. hrane' T? ^ ®nako za notranje deloitve vse v najboljšem j. . . hišno ozmmmoo kot za konzerve, redu, da ni pomanjikljdvosti in Gospodinje, ki pripravljajo hra- y jjh kupimo v trgovini. Pri kon- kih pravil, da se izognemo grobim napak, da niso nujne neke teme- morajo gledati na tn mo- zerviranju izgublja hrana mnogo napakam. Boljši je črn 'kruh kot ... . ljitejše spremembe, iki naj hi bile mente: ceno, Okus in vrednost. na snavej1> jjj so občutljive za vro- bel, ker vsebuje mnogo B-vitama- danja praksi že močno a^nahcda. zasnovane na nekaterih boljših Med zimsko zelenjavo, v kateri čdno. Če konzerviramo pokrito, se na, in to v taki obliki, da ne obrezat0 imamo danes ze nešteto do- in izsledkih, kot smo jih je dovolj vitaminov, sta omembe izgubi mnogo manj hranljivih menjuje želodca. V njem se na- kazov, ka vsemu temu očitno na- n pr uveljavili pred dvanajstimi vredna špinača in ohrovt, zelje pa snovi Zelenjava in sadje, ki se haja tudi E-vitamin in razne rud-sprotujejo. Na moremio si pravo- jetk Vzemiimo samo en primer, ima poleg vitaminov še rudninske prapravljajo v tovarnah, bodisi z ninske snovi. Razen tega se od ščiti tega, da bi molče šli preko Kakšen je bil razvoj tehnologije snovi, posebno kalcij. Surovo ze- vročino ali globokim hlajenjem, VS,^?a Pa. S' morda mi- v tem ^asu v svetu in pri nas. Ije vsebuje colo več vitamina C sili ie še to, da-če nekaj (bolj mešaš- j- • vse ^ naredili in izpopolni- kot pa limona, bolj smrdi . . . Nasprotno. so K v tehnologiji, da hi dosegli Kadar sadimo, bi že morali tni-pravico m možnosti imamo, a boljše pogoje dela, v naši stroki. sM,ti pri zelenjavi in sadju na ti-zahteva odprava raznih nepra - jjamesto da bi vzporedno s tem ste vrste, ki vsebujejo več viat- nosta in «zboljšanje nekaterih o- teži[i ,]< temu, da se doseže mirnov. To velja posebno za jaboi- sedanjih naših izhodišč. Prizna pravičnost oziroma neko pravo ka, naše najvažnejše zimsko sad-je namreč treba, da so dol r a razmerje v sistemu delitve, pa se je. Obstajajo nekatere vrste ja-naših pravilnikov, ki obravnavajo je ravno zaradi zanemarjanja teh bolk, ki vsebujejo prav toliko C-osnove in merila za domtev oseb- vprašanj in nezadostno razčlenje- vitamina kot limone in pomaran-nih dohodkov ponekod že prežive- tehnoloških postopkih, nalog, če, druge vrste pa ga imajo znat-la, premalo precizirana m vec- odgovornosti in pristojnosti to no manj. Ti vitamini izgubijo na krat si nasprotujoča To je jxisle- ravnotežje (porušilo. vrednosti, če jabolka dolgo Ježi- dica večkratnih in občasmh ukre- jo. Važno je tudi, kako so ozim- pov, ki so vsebovali večinoma le Danes im p _ulfWn Ijona, pa je treba temu posvetiti procentualne popravke, dopolnit- stnene dokaze, ki nujno zahteva- J ve in vskladitve, ki pa niso dale jo odpravo takih meni ah osnov, ' . . željenih rezultatov. Pač pa lahko ki ne bi bile v skladu z načelom Kot sem omemla, je pnpravlja-ugotovimo da take rešitve ni- delitve po delu. Poglejmo si kot nje ozmmice zelo važno (zimsko kir ne morejo prispevati k ce- primer samo nekaj vprašanj, ki sadje, krompir in zelenjava). Ja-totni utrditvi ali razvoju nekega bi bila lahko predmet obravnav bolka n. pr. izgubijo po petih me-sistema temveč sčasoma pridobe in sprememb: normativi časa in secih ležanja v Madilniku na tem-vedno več negativnih posledic. Te materiala, proizvodno - ekonom- peraturi 40° C od prvotne vsebi-pa nujno prihajajo do izraza ne ski učinki, nagrajevanje izvoza, ne vitaminov 11 odstotkov, če pa samo v denarni obliki, marveč tu- premijski pravilnik, sklad CDS, se tajmjo^nap°^®n-nac^^a di v skaljenih odnosih med ljud- medobratne usluge, -razna nado- 47 odstotkov. Podobno je s krom mi Delovne arganizacije bodo mestila, udeležba rezanih ekonom- pirjam an ostalo zelenjavo. Pro- 4111. vou.6u.iui.uc.jv , chraniAucmip n/tmnirf» rrm- morale ^prejeti splošne akte (pra- skih enot ojta. (dalje na 5. strani) piI’JCUXl ail v/oiaiu i,oioiijo»u. * ^ štor za shranjevanje ozimnice mo- Tiskarski stroji v obratu I Varnost pri delu za mlajše delavce CENTRALNI dE|AvS| ,nai se zadolži strokovne služ- Ker so prometne nezgode številne, zlasti med mia- znanili in sicer tako, da bomo do podrobnosti spo- jzv,oz nastane vprašanje oskrbe be' da Popravijo analizo oziroma dimi ljudmi m obenem grozeče svarilo za večjo bud- znali potek dela, vse od priprave, od začetka pa do z materialom predlog za povečanje števila vre- nost in prometno disciplino, si praktično lahko pred- konca proizvodnje, da bomo vedeli za vse možnosti Sotkijč Boris apelira na vse eko- ten v Predilnicah tako, da bi se stavljamo tiste ugotovitve, o katerih nam poročajo poškodb in nesreč, da bomo razumeli varnostne nomske gnote da dejansko vložijo zadostilo potrebam po preji ter dnevniki in ostalo časopisje. Posebno so pogosti tile ukrepe in navodila ter jih poslej zavestno upoštevali , -, v.riutotr,/? vit- da bi se obema predilnicama omo- primeri: - Mlad motorist (z izpitom, pogosto pa in se po njih točno ravnali. vse SUe v KvalI'temo celavo, Ker tudi brez njega) drvi s svojim vozilom po cesti, ko- (Uporabite praktičen primer neke delovne opera-likor zmore vozilo. Žilica mu ne da, da ne bi prehi- cijC) jn sicer tako, da analizirate celotno operacijo, teval m tudi prehitel kogarkoli, vsakogar, pa čeprav in poudarite varnostne elemente v njej. Primer naj cesta zato m primerna. Enkrat gre, lahko tudi dru- bo krajši. gič, tretjič pa je nesreča tu: prehiteva vozilo, čeprav Primer: iz delavnice, kjer delajo mladi delavci: je cesta preozka. Y nasprotno smer pripelje avto ali lahko tudi ročno dviganje bremena ali spuščanje, latrano se vzame na znanje TA O Iz" A10 C* O T* iz i -t rr\*7l r lz»«rt t 7 d ^ 1-1 V- Z t —« — 2_. J 1 — _t . C Dl «am 1-* «a 4 S m Konfekciji pa so delovna mesta že polno zasedena. Roj ina Tine pripomni, naj se ni sili pač pa naj se izdela študija po potrebi novih kapacitet in bi tako lahko prišli do kolektivnih gočilo koriščenje kolektivnega dopusta. Poročilo naj se datavi Centralnemu delavskemu svetu v obravnavo obenem s predlogom proizvodnga plana za leto 1969. Sklep: pa kolesar, ki vozi po skrajni desni mirno in disci- bremena nnlaranie vozičkov na ozkem’ 5. Plan prostih sobot in določi- . Ptard!,se razpored prostih sobot industrijskem tiru, speni an j e vozičkov, prehod čez tev^ kolektivnih dopustov za leto kat jpredložen.' ** 1%9’ Za leto 1969 se določijo kolektivni samo 'tako bomo osvojili domači trg in postali rentabilni. Sklep: Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec oktober 1968 in komu- • V v v*** XII d U.O tl 1JO 1VC.111 til tl f «JjOv-ll J till J t/ V 177.1V— 1V V—. V J J71 t. 1IV7U t/vl« nja casa zavore ne morejo resiti situacije. Motorist kretnice in krožne plošče, vlačenje ali prevračanje 1969, se zaleti v kolesarja in ga zbije po cestišču, nato pa vozičkov itd ) še v njegovo smer vozeči avtomobil in ---------x~ :~ Vodja kadrovsko socialnega sektorja Rojina Tine poroča, da je dopusti za posamezne proizvodne obrate kot sledi: tkailnica I koristi kolektivni do- _____, r. ,, , . , . nesreča je jj0 napak in nepravilnega ravnanja pri delu ali - - , - - k0 Sar p°vože?.do Smrtl’ ™,°' na cesti pride pri mladih delavcih tudi zaradi takega bil razpored prostih sobot za leto t|fa||n,jpa ü ,kolektivni do. in k l rv odova?’ na avtomofiilu, motociklu neznanja, ker svojega dela ne poznajo dovolj in ker 1969 predhodno poslan v razpravo » od 23 6 do 30 8 1969 fdnrnnct -vehka .™atepiallla. skoda- Za razum’ Pre’ so manj spretni. Tu ne pomaga nobeno površno in prouoitev ekonomskim enotam p časubbrat ui es^ udarnost m previdnost pa je prepozno. pomanjkljivo znanje. Površnost zanesljivo vodi v ta sektorjem. V letu 1969 bo 272 ^ ?Vmen?b fImena na k^ Iz mladih ljudi kar kipi življ’enjska sila. Tako se nesrečo. Dokler ne bomo teoretično in praktično ob- obratovalnih dni, 29 prostih sobot, . . , ' ^ le prerado zgodi, da precenjujejo svoje moči, sile vladali določenega dela, toliko časa bomo v stalni 3 ostali prosti dnevi, 52 nedelj in nstl clopust' in znanje. Nesrečo takorekoc izzivajo. nevarnosti, da bomo nevede napravili napako. To pa 9 državnih praznikov. Pri sestavi tkalnica II koristi kolektivni Zakaj so takšni, zakaj ravnajo tolikokrat tako lahko privede do nezgode. plana prostih sobot se je upošte- dopust v času od 23. 6. do 30. 8. nespametno??? Ker se žele postaviti pred svojimi Pomnimo, da je eden od najvažnejših pogojev za vaio to, da nastanejo čim manjše 1969 tako, da v tem času obratuje bližnjimi, ker se žele uveljaviti pred okolico, ker pre- varno delo strokovnost, to je znanie, spretnost in razlike obratovalnih dni v posa- samo v 2 izmenah, 1 izmena pa vladuje pri njih čustvo, namesto da bi ravnali z ra- izkušenost; to pa si moraio mladi ljudje pridobiti, meznem mesecu, ker bi bilo sicer koristi dopust, zumom in to jih pokoplje. Tisoče in tisoče nesreč Pri mojstru bo veljal za dobrega poznavalca in izvr- preveliko razlik pri osebnih dohod- plcmcnitilnica I koristi kolektiv- mladih nam dokazuje, da so se zgodile pač zato, ker ševalca dela le Usti mlad strokovnjak, ki bo delo kih. Pripomni še, da se spremeni- n'i dopust v času od 28. 7. do 15. so hoteli biti nekaj poseonega, nekaj izrednega, re- jemal resno in ga opravlial razumno. Če nekdo za- ta dva plačilna dneva in prestavita avgusta 1969 — vse tri izmene, «mo izjema med sovrstniki. Pri tem niti malo ne nemarja varnostna navodila in opozorila, če je pre- za en dan naprej, ker se denar čez Izplačilo osebnih dohodkov se pomislijo na posledice. Fantje se junačijo pred de- tirano drzen ali boječ pri delu, se s tem pokaže nedeljo ne more hraniti v podjteju. v mesecih september in december kleti, tudi pri delu na svojih delovnih mestih. Po- v neprijetni luči. Za takega bo mojster takoj vedel, Predlaga da se izplačilo od 15. 9. 1969 izvrši na dan 16. v dotičnem dobno kažejo svojo »moč« tudi dekleta, čes: »Saj za da svojega dela ne obvlada, da pri delu ni zanesljiv prestavi na 16. 9. ter od 15. 12. na mesecu. nas ne veljajo varnostna pravila, disciplina in red!« in da ga onrevlia premalo prenvšljeno. jg y2. 1969 tako, da bi ............ °'“’"' Takšno junačenje mladih ljudi ni razumsko. Izo- Zato sklenimo, da bomo odslej naše delo izbolj- da)n V;Sakl0,krat na torek gibati bi se ga morali pri delu in na cesti, skratka šali in ga opravljali tako, da pri njem ne bo prišlo — kjepkob zahtevajo previdnost delovni pogoji in do nesreč ali do škode v podjetju. okiNiščine. Motivacija za varno delo: ^ ^ ^ Zakaj je to potrebno? Znano je; da se dobri športniki in dobri delavci T?u a obema predilnicama omogočilo 1. Zato ker morajo mladi ljudje prej ali slej spo- zelo redko poškodujejo. Kdor se poškoduje pri delu, p ' ' ’ P '■—-------------------------- j---«- znati, da otročarije niso vredne resnega in razum- je neroda in se mu vsi smejejo (lahke poškodbe) ali nega človeka. pa se nanje jeze ;n j j h pomilujejo (težke poškodbe). 2. Zato, ker se z otročarijami in nespametnim ra v- Po poškodbi dajo takega delavca na manj nevarno ° • nanjem spravljajo v veliko življenjsko nevarnost. in zato običajno tudi slabše plačano delovno mesto. Glede kolektivnih dopustov poda Strokovne službe se zadolži, da pripravijo analizo oziroma predlog za povečanje števila vreten v sledeče predloge: naj bi imela Predilnicah tako, da bi se zadosti- tkalnica I in tkalnica II kolektivni potrebam po preji ter da bi se manitilnica I od 28. 7. do 15. 8. 1969 jm plemenitiinica II od 16. 7. 3. Zato, ker z nepremišljenim ravnanjem sprav- Mladina, nosilec vsega naprednega lažje razume, da ljajo v nevarnost tudi druge, ter ogrožajo življenje se ni igrati s strojem, ki ima stokrat večjo moč in in zdravje tudi tistih, ki pravilno in disciplinirano silo kot človek, pa naj bo delavec še tak orjak . .. opravljajo svoje delo. ~ S. J Zakaj žene občutijo spremembo vremena drugače kot moški? Vsak človek ni enako občutljiv šljo se njene telesne funkcije in V razpravi so sodelovali: Skubic Alojz pripomni, da se je s strani delavcev na sindikalnem sestanku postavila zahteva za uvedbo kolektivnega dopusta v predilnici, ker je v sedanjih razmerah koriščenje letnih dopustov zelo otežkočeno. Predlaga, naj se katerem stoji počitniški dom ozi-pri planiranju proizvodnje za pri- noma koča na Krvavcu in sicr: hodnje leto to upošteva. 435 m2 od parcele št. 1035/7 ter Karlin Avgust pripomni, da je 30 m2 od parcele št. 1035/8 — skup-žene reagirajo drugače kot mo- koriščenje dopustov v predilnici no 465 m2 po ceni 4.00 N din za koriščenje kolektivnega dopusta. Poročilo naj se dostavi Centralnemu delavskemu svetu v obravnavo obenem s predlogom proizvodnega plana za leto 1969. 6. Sklepanje o nakupu zemljišča za počitniški dom oz. kočo na Krvavcu. Sklep: Odobri se nakup zemljišča, na za spremembe vremena in klime, duševno stanje, ki je pogosto labil- ški na spremembo vremena zaradi razporejeno preko celega leta, kar m2, skupno 1.860.00 N din s tem, Že konstituciia človeka je odločil- no. To stanje preneha šele, ko se večje občutljivosti in nežnosti žen- povzroča težkoče na tem, ker obrat da stroške odmere in zemliiškol na in zato obstojalo pri nosamez- telesne in duševne individualnosti skega spola in organov. Nekateri nima dodatne delovne sile, zlasti knjižnega prepisa nosi prodajalka nikih majhne in velike razlike v ob- privadilo na spremenjene pogoje mislijo da je temu vzrok nek na kvalificiranih delovnih mestih — Kmetijska zadruga Cerklje, čutljivosti. Žene nasploh reagirajo klime in okolice. Pa tudi karakte- prainstinkt vseh živih bitij, ki je na spremembo klime in vremena ristične lastnosti žene, njen tempe- pri ženi ostal močnejši kot pri močneje kot moški. Na ženi se ramnt, se spremeni io in često žena možu. odraža že sprememba kraja in zra- v drugi okolici postane tudi drug ka na neznatni oddaljenosti, poru. človek. (dalje na 5. strani) PRVA POMOČ - NADALJEVANJE -Prelomi kosti PRELOM REBER Prelom reber je zelo boleča in pogosta poškodba. Poleg močne bolečine, je ovirano tudi dihanje. Obstaja tudi nevarnost notranje poškodbe pljuč in notranje prsne stene s kostnim zlomkom. Pravilno nudenje PP je tu zelo važno, ker le tako zmanjšamo bolniku bolečino in preprečimo posledice. PP: poškodovanec naj leži napol sede z visokim vzglavjem. Okrog prsnega koša mu zavežemo dve široki trikotni ruti ali pa prša dobro povijemo s povojem. Če poškodovanec po prevezi oprsja težko diha in če izkašljuje kri, obvezu popustimo, oziroma jo odstranimo in naj mirno leži z visokim vzglavjem do prihoda zdravnika. PRELOM STEGNENICE: Stegnenica je najmočnejša kost na telesu in je njen prelom izredno boleč. Močna bolečina nastopi v kolku, zgornjem delu stegna in v kolenu že pri najmanjšem poskusu gibanja. Noga je močno otečena, PP: Prvo pomoč naj nudita po možnosti dve osebi, ki naj nežno primeta stegno nad kolenom in stopalom in položita poškodovano nogo k zdravi v iztegnjenem položaju. Med kolena in gležnje damo mehko oblogo, najbolje blazino. Široko zloženo trikotno ruto zavežemo prek obeh kolen, z drugo ruto pa v obliki osmice zavežemo skupaj obe stopali. Glej sliko št. 1. Poškodovanec naj leži na hrbtu na trdem ležišču do prihoda zdravnika. Drugi način imobilizacije je pri prelomu stegnenice sledeč: med obe nogi položimo leseno desko, ki jo nekoliko ovijemo, da ni pretrda. Noge nato zvežemo skupaj v gležnjih in stopalih v obliki osmice s trikotno ruto. Glej sliko št. 2. PRELOM POGAČICE V KOLENU Ta prelom nastane radi udarca ali padca in kaže naslednje znake: koleno je brez moči, oteklo in mogoče je otipati oba kostna zlomka, ki sta razmaknjena. PP Ponesrečenec naj leži. Nogo položimo v iztegnjenem položaju V Jaršah je bila pred nedavnim I. tekstiliada v 'kegljanju. Udeležba je bila sorazmerno zelo dobra. Naši predstavniki so se odlično uvrstili tako v borbenih igrah kakor tudi v disciplini 2 x 200 lučajev mešano. V borbenih igrah je bil vrstni red naslednji: 1. Tekstilindus 741 2. BPT Tržič 710 3. MTT Maribor 698 4. Induplati Jarše 611 5. Tekstilna tovarna Prebold 581 itd. V disciolini 2x200 lučajev pa je bil vrstni red takle: 1. Tekstilindus I (Cvetka Čadež 737 in Vlado Mar- telanc 908) 1.645 2. MTT I 1.621 3. BPT I 1.594 kolena na opornico (desko), ki sega od pete do kolka, privežemo jo k nogi s trikotnimi rutami ali povojem. Način imobilizacije je torej podoben kot pri prelomu stegnenice. PRELOM GOLENICE IN GLEŽNJA: Ta poškodba je pogosta pri prometnih nesrečah in pri smučarjih ter je zelo boleča, ker je večkrat poškodovana tudi koža in mišičje, krvne žile pa so raztrgane! to je odprt ali kompliciran prelom). PP Pri odprtem prelomu rano najprej sterilno obvežemo, nato pa namestimo oporo, ki naj sega od stopal do kolka (isti način kot pri prelomu pogačice v kolenu in pri prelomu stegnenice). Ponesrečenec naj do odhoda v bolnišnico leži. PRELOM SPODNJE ČELJUSTI Nastane radi padca ali udarca. Znaki preloma so: oteklina, čeljust izpremeni svojo obliko in je na mestu zloma nenavadno gibljiva, po navadi ponesrečenec tudi krvavi iz dlesen. S povojem ali trikotnimi rutami spodnjo čeljust privežemo ob zgornjo. Glej sliko št. 3. Slika št. 3 Prelomi, ki smo jih opisali so najbolj pogosti, zato je dobro, da vakdo pozna osnove prve pomoči pri teh poškodbah, ki so zelo pileče. Velja naj pravilo, da je potrebno ravnati s prelomljenim delom telesa obzirno in nežno. Po možnosti naj nudita prvo pomoč dve osebi, ker bosta lažje ravnali obzimeje. 4. Tekstilindus II (Franc Škrab 815 in Lojze Berčič 774) 1.589 5. MTT II 1.521 prostih kegljev itd. Posamezno: 1. Martelanc (Tekstilindus) 908 2. Debeljak (MTT) 828 3. Škrab (Tekstilindus) 815 4. Koder (BPT Tržič) 798 5. Košir (BPT Tržič) 796 6. Tavčar (MTT) 793 11. Berčič (Tekstilindus) 774 20. Čadež (Tekstilindus) 734 podrtih kegljev itd. Iz teh rezultatov je razviden poooln uspeh naših kegljačev na omenjeni tekstiliadi. Prihodnje leto bo r>o vsej verjetnosti organizacija II. tekstiliade v kegljanju v organizaciji našega delovnega kolektiva. J- J- Ko smo mu dali prvo pomoč, je seveda nujna oskrba pri zdravniku. IZPAHI IN IZVINI: Te poškodbe nastajajo običajno radi padca ali udarca, nerodne stopinje ali skoka. Izpah je poškodba pri kateri se kosti v sklepu razmaknjejo in skočijo iz tečajev. Glej sliko št. 4: izpah v komolčnem sklepu. Slika št. 4 Znaki izpaha so podobni kot pri prelomu, to je močna bolečina in oteklina, poškodovanega dela telesa ni mogoče premikati, prav tako izgubi navzven svojo obliko. PP Ker so znaki izpaha podobni kot pri prelomu, mi sami pa ne moremo presoditi za kakšno poškodbo gre (potrebno je rentgensko slikanje) bomo pri prvi pomoči ravnali s poškodovanim delom telesa kakor da je zlomljen, to je napravili bomo imobilizacijo. Oporo bomo namestili na posamezne dele telesa prav tako kakor pri prelomih, kar je že opisano v prejšnjem in tudi tem poglavju. Izpah je resna in boleča poškodba, ki zahteva potem, ko smo nudili prvo pomoč še obvezno oskrbo pri zdravniku, če hočemo, da se dobro pozdravi. IZVINI: Izvin pomeni nateg kit in mišic v sklepu in nastane največkrat v skočnem sklepu radi nerodne (Nadaljevanje s 4. strani) Občutljivost na vreme, sposobnost občutka, da se bo vreme spremenilo, in ko ta sprememba nastopi, občutek bolečin in ne-razpoloženje — vsi ti znaki so pri ženi močneje izraženi. Iz lastne izkušnje mnoge žene vedo, kako spremenljivo vreme močno vpliva na njihovo splošno stanje, povzroča glavobol, slabo razpoloženje, nespečnost, težko dihanje, srčne napade, krče v trebuhu, reumatične in neurotične bolečine. V slučaju žolčnih obolenj so opažali, da tež. je napake v prehrani niso usodne in ne izzovejo napadov, če je lepo vreme, medtem ko obratno nastopajo žolčni napadi ob slabem vremenu tudi pri strogi dieti. Tudi rojstva in smrti so odvisne od vremena. Statistika je pokazala, da je ob slabem vremenu mnogo več porodov. Kadar je lepo in sončno, se pogosto podaljša rok poroda. Statistika beleži tudi več smrtnih primerov v slučaju slabega vremena. Duševno stanje žene se močno spreminja ob spremembi vremena. Tako postanejo žene ob slabem vremenu razdražljive, kregajo se brez posebnega razloga, so nervozne in močno deprimirane. Poskušajo prepir v družini, včasih pomišljajo na samomor. Tako lah-ko vreme napravi nepopravljivo škodo v življenju ljudi. Statistika tudi kaže število prodanih zdravil proti glavobolu, ko barometer pada, t. j., ko se zniža zračni pritisk in nastopa slabo vreme. Tako vidimo, da pogosto glavobol, nemir, nervoza, nerazpolože-nje, pomanjkanje apetita, razdražljivost niso vedno znaki nekega značaja, temveč jih enostavno povzročajo našteti zunanji momenti. Na različne žene tudi ista klima različno vnliva. Tako se nekatere slabo počutijo v vročem okolju, druge so spet občutljive na veter, dež in mraz. Nekatere so obupane zaradi megle, druge so najbolj sveže ob neurju. Torej ista sprememba vremena ne povzroča vedno istih težav pri raznih ženah. Ali je pri snremembi vremena samo nizek tlak vzrok za vse te telesne In duševne težave? Prišli stopinje. Znaki izvina so: bolečina na mestu poškodbe in otežkoče-no dihanje. PP Na mesto izvina damo hladen obkladek in povijemo z elastič- (Nadaljevanje s 3. strani) grobega žita lahko pripravlja različna hrana, ki bi morala biti podlaga vsakega obroka. S tem je mišljen rženi in pšenični kruh, kaša ali dodatek k juhi; z dodatkom sadja pa dobimo okusno pecivo. Za kosilo in večerjo je priporočljiv riž, neluščen (nepoliran), ki se pripravi na različne načine. Dnevna prehrana naj vsebuje ’/« litra mleka, ali melčndh produktov kot so surovo maslo in sir. Mleko vsebuje veliko število vitaminov in rudninskih snovi. Predvsem naj omenimo vitamine A, D, E, Bi, B6 in B,2 in mnoge apnene sold. Omenjena količina mleka v veliki meri izpolnjuje telesne potrebe po beljakovinah, vitaminih in apnenih soleh. Mleko se lahko pripravlja na razne načine ter lahko zadovolji vsak okus. Lahko mu dodaja- so do spoznanja, da veliko vlogo v tem igra tudi elektrika v zraku, ki je v ozki povezavi s pritiskom zraka. V slabem vremenu se poruši ravnotežje ionov. Kadar pada zračni tlak, nastane v zračni ovojnici praznina. Ta se mora izpolniti delno iz višjih slojev, delno iz zemljine skorje. Ta zrak ima mnogo pozitivnih ionov in v tem je vzrok neugodnega delovanja na občutljivo konstitucijo žene. Pozitivno nabiti električni delci namreč delujejo na živčevje, povročajo depresijo in nerazpoloženje. Negativno nabitim električnim delcem pa pripisuje nasprotno delovanje; človek postane veder, optimistično razpoložen in sposoben za delo. Dr. Capuder nim povojem ali še bolje damo opornico in povežemo s trikotnimi rutami. Tudi ta poškodba zahteva rentgensko slikanje in zato je nujno potrebna pomoč zdravnika. A. P. mo razno sadje in sokove adii pripravimo kislo mleko, jogurt in slično. Vsem, ki morajo zaradi prevedike teže shujšati, priporočamo mlečne proizvode. Vsak dan morama v dveh obrokih jesti solato in sadje v svežem stanju (nekuhano). Sadje in zelenjava imata tudi drugo delovanje, ki ga kruh in mleko nimata. Ko kupujemo in izbiramo prehrano, maramo najprej zadovoljiti tisto, kar je potrebno zdravju, šele potem lastni okus in željo. Samo tako se lahko občuva-mo od avitaminoze - bolezni, ki jo povzroča pomanjkanje vitaminov v prehrani. Tisti, ki se hranijo v menzah družbene prehrane, morajo večkrat pomisliti ali je ta hrana polnovredna in ali ima dovolj vitaminov. Če tega nima, je treba pomanjkanje teh snovi nadoknaditi z dodatnimi obroki, ki to vsebujejo. ... Vsebina vitaminov v prehrani je odvisna tudi od načina pripravljanja; če je sveža ali pogreta, če se kuha, peče ali duši. Vse to je treba delati dobro pokrito. Voda, v kateri kuhamo, naj se porabi! Nekoliko primerov: Dopoldanski obrok: Kozarec mleka sam ali s sadnim sokom in košček črnega kruha. Kosilu se doda solata din sveže sadje. Kadar primanjkuje sveže zelenjave, vzamemo zmrznjeno iz hladilnika (paprika, paradižnik). To velja tudi za sadje. V veliki nuji vzamemo lahko dnevno 10 g kvasa, 3 žlice pšeničnega zrnja ali šipkov čaj, ki ima znatne količine C-vitamina. Samo z malim naporom lahko pripravimo polnovredno hrano, ki zadovolji tudi okus ter materialne zmogljivosti posameznika. Dr. Capuder ZAHVALE Ob smrti mojega moža ( FRANCA LOZARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam adjustirnice I in' bivšim sodelavkam iz plemenitilnice I, hkrati pa tudi sindikalnemu pododboru za izrečeno sožalje in za venec. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti — iskrena hvala! Žena — Pavla Lozar Ob bridki izgubi moje drage mame — MARIJE — se iskreno zahvaljujem vsem delavcem iz predilnice I za poklonjeni venec. Lepo se zahvaljujem tudi vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Marija Kepic Toplo se zahvaljujeva sindikalni podružnici e. e. tkalnice 1 za prisrčno prireditev ob najinem odhodu v pokoj. Podarjeni ročni uri nama bosta drag spomin na preživeta leta v Tekstilindusu. Lepo se zahvaljujeva tudi vsem sodelavcem za spominska darila. Kolektivu in članom tkalnice I želiva še obilo nadaljnjih uspehov in napredka. Končujeva z željo, da bi bilo tudi našim naslednikom v tovarni lepo in prijetno. Justina Božič Cilka Stanovnik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiihiiiiiHi! Velik uspeh naših kegljačev na Tekstiliadi Zakaj žene občutijo spremembo vremena drugače... Slika št. 1 Vitamini v zimskem času skozi rob rokavčkov in zadrgnemo. V krilce natlačimo le toliko vate, da je lepo mehko. V rob ob vratu pravtako vpeljemo trak in zadrgnemo. Kako pa naredimo lasuljo? Volno navijemo na knjigo ali desko, ki naj bo malo višja od višine glavice. Navijati moramo na gosto skupaj, zgoraj na sredini sešijemo z gostimi šivi, tako da pridejo na vrh glavice. Volno prerežemo in prilepimo na glavico. Na čelu prirežemo volno na kratko, pristrižemo tudi spodaj okrog. Laske lahko prišijemo še z nevidnimi šivi da bodo lepše ležali. Veliko uspeha! BRALKAM ŽELIM SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 1969 MAK r-k-tt-k-K-k-k-k-k-K-K-K-k-k-k-K-K-lt-k-k-K-k-k-K-k-k-k-K-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-K-k-K-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-K-K-K-k-k-k I I Novoletna nagradna slikovna križanka Punčka Iz blaga modna stran - nasveti - za družino Pletena kapa In rokavice Za večerno prireditev 1. Zelo lepa in enostavna večerna obleka v empirskem stilu tir-kizne barve. Vezenina in okrasni kamni (ali perle) so zlatorumene barve, če smo malo spretne, na-šijemo okras same. Kupimo majhne vezene cvetlice, lahko jih ure- žemo tudi iz čipkastega blaga, prišijemo jih okrog vratu in prsnega dela, vmes na vsako stran prišijemo še kamenčke. Vzorec v obliki karo desena naredimo iz kamenčkov, vmes pa prišijemo cvetlice. Model je primeren de za vitke postave. 2. Moška večerna obleka iz temno modrega črtastega blaga. Ovratnik je iz žameta osnovne barve obleke. 3. Še ena večerna obleka iz težke umetne svile roza barve. Okrasimo jo z belimi perlami. MATERIAL: ca. 200 g debele volne, pletilke St. 5—6, šild iz celuloida ali plastike. OSNOVNI VZOREC: 1. vrsta: 1 robna pentlja, 1 ovoj 1 pentljo samo snamemo kot pri levem pletenju, 1 p. desno, ponavljamo do konca. 2č. vrsta: 1 robna pentlja, 1 ovoj 1 pentljo snamemo kot pri levem pletenju skupno z ovojem desno popletemo ponovljamo. POIZKUSNI VZOREC: 6 p. in 18 vrst — 6X6 cm. KAPA: Za šild nasnujemo na igle št. 6, 40 pentelj, pletemo 6 vrst, razdelimo na 4 igle in prenehamo. Nasnujemo 25 p za rob, potem od prejšnjih 40 p. 20 krat, po 1 p. od prednje in zadnje polovice desno popletemo. Tako nastane dvojni del za šild, širok 20 p. za ostali rob kape še enkrat nasnujemo 25 p. Preko vseh 70 p. pletemo 1 levo 1 desno in sacer 5 vrst. Potem začnemo patent z pletilkami št. 6. Po 10 ali 30 vrstah pričnemo plesti zopet navadno 1 leva 1 desna. Z desnimi pentljami popletemo navadno tudi ovoje. Po 7 vrstah navadnega pletenja pričnemo s snemanjem in sicer: 1 levo navadno popletemo, nato 3 skupaj posnamemo in ponavljamo celo vrsto tako zmanjšamo število p. pletemo zopet 1 leva, 1 desna še 5 vrst, nato potegnemo nit skozi zanke, zadrgnemo in nit zašijemo. LEVA ROKAVICA: Nasnujemo 24 p. na igle št. 5 in pletemo I leva 1 desna 11 vrst. Nato pričnemo zopet patent s pletilkami št. 6. Po 14. vrsti patenta damo za palec 4 pentlje na iglo sigurnico. Zato dodamo v naslednji vrsti zopet 4 p. da dobimo odprtino. Ko znaša dolžina celega patenta 15,5 cm, pričnemo plesti zopet navadno 1 leva 1 desna, in pričnemo snemati kot navadno pri rokavicah, ko pa imamo še 10 p. potegnemo skozi zanke nit in zadrgnemo. Palec pletemo navadno 1 leva 1 desna 5 cm in posnamemo. Vstavimo še celuloid in zašijemo rob. Punčko lahko samo naredijo tudi tiste, ki niso prav vešče šivanja. Najprej si narišemo krojček, povečamo po skici v poljubno velikost 4-krat ali 5-krat večje, vrišemo kroje in izrežemo. Po kroju vrežemo iz ostankov vzorčastega blaga krilo in sicer dva enaka dela, jih sešijemo tudi spodaj, pustimo pa vratno odprtino jn pri rokavih. Krilce obrnemo na pravo stran. Pri rokavčkih In vratu zašijemo tako širok rob, da lahko pozneje vpeljemo skozi trak in zadrgnemo skupaj. Nato vrežemo iz roza flanele še rokavice dvakrat po dva dela brez prstkov, sešijemo, obrnemo in natlačimo z vato. Prav tako naredimo tudi glavico, dvakrat po 1 del. Z vato napolnjeni glavici prišijemo še vratni del, da jo lahko potem prišijemo v odprtino krila. Z volno našijemo črne očke, rdeč nosek in ustka. Rokice prišijemo na rokavčke, potegnemo trak NAVODILA ZA REŠEVANJE SLIKOVNE KRIŽANKE Vsi opisi so vključeni v lik križanke bodisi s slikami, bodisi s teksti. Več puščic iz iste slike pomeni, da je treba vpisati v polja več sorodnih rešitev, npr. naziv predmeta in njegove dele. Kadar sta v polju dva opisa, velja zgor- nji za besedo na desni, spodnji pa za spodnjo besedo, če je v po-lju le en opis, velja za edino možno smer. Pri navedenem imenu in priimku je treba vpisati njuni začetnici, pri kemičnem elementu njegov kemični znak, pri kraju njegovo avtomobilsko oznako, ipd. Črtkana črta med polji pomeni več besed. Rešitve oddajte do 15. januarja Nagrade: 1. 50 novih din 2. 30 novih din 3. 20 novih din •st-**************************************.**-***************-************** »N00WE2IJ- ZAGRCBSKI GROBO DOHAŽE SUKNO IGOR PRETNAR CIGARET#/ 060REK EMILE ZOLA NASAD Dreves Ki OSNEM IN POLITIK /ABOUL) IMPPE ClJA POPEVKAR (MARKO) PRITRDIL3 NICA DELAVEC ZA EM OAM trdnr S MOV v tekočini ZADETEK PVRI KO&ARKl ELKE SOHMER DESETI DU P0500A > ZA tekočine PRIIMEK mi IME ANGL. LflgUfilSnc-NEGA PO-LtTlKfl VILKO UKMAR BAftVfl KOZE JUZ Ml SflDBZ EDISONA PAKT V 3V AZIJI GRŠKA ČRKA VOJNI ODSEK POLGLASNIK It STARO-CCR.KVIUK SLOVAN 1-ĆINE IME IGRALKE 0Ly TH grški , idealistični FILOZOF DRŽAVA- harlal. MKMRU departma PROD, SKrlica VZHODNI FRANCIJI 3 U 60 ZA' HOONl NENASIT- NOST INDISI STANE POTOKAR RIMSKA UU&LI4- LOST POGAN GRSki POLOTOK RADIJ JEZERO NA MEJI ZDA IN KANADE ŽREBA MORSKI RAK KOdARWAR 0LIMPI3B CAL30ÌA1 INDUST. mstlina jahalnica pravniški POKLIC VRSTA RAzcvìta POSTRlfjA ERBIJ POJEM IZ. OCONfiTRI-31 VULKAN NAPJLIP. OTOKU MINDANAO PRVI RIMSKI ZALOŽNIK (tit) KAAIOVAC VENEZIA PESNIŠKO INC ZA KOROŠKO IME OCEDKOVE zagorski 0ALMACJ31 qftSA ČRKA OPERA PA-PANDO PULA OSEBNI ZAIMEK SREDNJEGA SPOLA KLICA KORCE* CIKLAMA LOJZE TEREZA KfeEoUOA ROZMAN SOVJETSKI VIOLINIST (LEONIOJ EDVARD GRIEG RAZTEL6- SEVALEC MODEL CITROENA HOC NO ČUSTVO AHERIKANfl glasbena OZNAKA XA POCA&I IME NASSRJA OOHŽALAH TARMO 8CK0NÖV 30HW OSBORNE ORGAN VIDA DEL STREHE tovarna MASIV MRD DALMACIJO IN BOSNO CELJU STRONCIJ kositer immr. telesna Poškodba muza ZVEZDO- SLOVJA MED HINALAJo IN KVÉNLUKOff DRUGO IMI ZA ALOJO PRIPADNICA GERMAN -SLEGA NARODA REKA NA SRVi (LU SIAMA tantal izvor. Prvi ZLOG azbukg aluminij OBLASTA BAKTer -NA 6. IN U. ČRKA ABECEDE ELVIRA kraljeva OCET BRAZILSKI NOGOME- TAŠ OSEBNI ZAIMEK PASTIR IZ PREGOVOR METULJ NA OSATU KRAJ NA JUSOZAH. ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV IME PISATELJ PEROCI VRSTA MANJŠEGA avta OSKAR KOVAČIČ ROMUNIJE SARKOM SRZNAM MfcfiBCEV SILICIJ ŽIVAHEN ŠPANSKI PLES PREDMET ŽGANJE «Z RIŽA SUBJEKT LOVRo 1 v * MATA ĆIĆ MIJA / ALEKSIČ* ZEUASTA SLOVCMLKl etru NASIP PROTI VALOVOM BlOtftAHKI leksikon (KEATićA) ZORANA ZEMLJA HOLAWDSKA LET.DAUXK OTOK V JADfcANSK» HOB JU KRAJ PRI LJUBLJANI OČKA OSIP ZA'SKIN ENRICO CARUSO POSTOPAČ ŽENSKA IZRASTEK OCENA ALENKA PINfERlČ ORANJE OSEBA IZ PRAVNIC RADON TEBENSZI ČASOPIS Ì6.IN 1 ČRKA (wtuam mmtà WM(fß HOLAN DEC DOMAČE Z. IME mm mnf DOLG Hodnik hlapljiva TEKOČINA DRŽAVA &INJSKA VITEŠKA IGRA GLAVNO MI8T0 GANE SREDNJI AFRIKI PRITOK Off NA IZ Švice wRlKAV Črni Sori PREBIVA- LEC ADNIJE ZASTRUPITEV « KISLINAMI DESNI PRITOK VOLGE grški BOG vetbov Rijeka NEV/ Jtßsty kitajski POLITIK UUw... Cl SNEŽANA nikšic' krdelo SAMUEL Richard- son KAZALNI ZAIMEK STANE SEVER LÉSE NA, KLADA NAIELJ E HOTENTOTA IN ZVEZDA skorpjo kaprov RESNIČNO Ml 7E ZRL, VENDRR ZR TEKSTILCE NISEM MOGEL NIKJER NITI URITI NITI KUPITI VIŠJE6R STTUWRRDR. Movttmmii \£ißt