dels " I r_ nyljenje '■ETNIK 23 ziri, december 1985 & NOVIM RAČUNALNIKOM BODO MOŽNOSTI VEČJE ^ogoj za uspeh je sodelovanje strokovnjakov vseh strok , V tujini se računalniška oprema menja veliko hitreje, DO, ki se bo v nadaljnjem de-^^kor v naših pogojih raznovrstnih birokratskih omejitev, lu po posameznih področjih Razmerje med stroški za opremo in stroški za razvoj pro- izpopolnjevala. Delo na raču-K^uniske opreme se stalno povečuje v korist zadnjih. S tem po podjetjih ukvarja cel štab dobro plačanih strokovnja-pojavljajo se specializirana podjetja, ki prodajajo samo . "^nje. Tudi pri nas se v agresivnejših delovnih organizaci-ustanavljajo skupine, ki ponujajo svoje usluge tudi dru- ^ y vzponu je nova znanost 5 "?^enom informacijski in-^ niring, ki se ukvarja s pra-no organizacijo podatkov Računalniških obdelav. J P^Jatki morajo biti zapi-■ v spominu brez nepo- ^.ebnega podvajanja na na-гак' ornogoča njihovo upo-g ° različnim uporabnikom g različnimi potrebami. Pravljeni so neodvisno od jjj^^^'^eznih programov, ki itti ^'porabljajo. To danes Snujemo baza podatkov, '"avilna pot pri izgradnji s ^unalniških obdelav je, da ^trokovno analizo razčistila Organizacijske probleme Ig Povezave med podatki, še-začnemo s programi-lie ^ osnovi ne zape- ^/^jo sistema pravilno, bo-Q, Kmalu zastali v preozkih in nadgradnja ne bo lu Pripravljalnemu de-vp/u zato potrebno posvetiti 'ko truda in časa. DoH ^9 daleč smo na tem ročju v naši tovarni? fin je bilo narejeno v — računovodskem rač r^u, kjer je levji delež 2i. ^"^^}niškega dela opravil strokovnjak. Pred Ha j® predstavlje-(ђЈ. pbdelava maloprodajne PleU^^' prvi večji kom-ših obdelav po sodobnej-rrigvf'^^todah, narejen z do-znanjem. Na prodaj-pj, . področju sta v pripravi čil ^^kta o spremljanju naro-looi'^ ureditvi podatkov o za-gotovih izdelkov. smo se tudi najtrše-kjer°u®^^ — proizvodnje, §otr • naporno in dol- 1ђо ^^"^0. Dejstvo je, da ima-^''adi velike količine po-težave pri pripravi in Ve,^JJ^'janju proizvodnje. Za-' se moramo, da je ra- čunalniška obdelava proizvodnje nujna, pogoj za uspeh je sodelovanje vseh, ki delajo na tem področju. Prej ko se bo vsak posameznik vključil v delo okoli tega problema, manj bo težav s kasnejšim prilagajanjem. Prav zato delavci, ki delamo na tem področju radi slišimo utemeljene predloge in tudi kritike, saj je danes čas, da ustvarimo res prave osnove za nadaljne delo. Nabava je tesno povezana s proizvodnjo, zato jo bomo gradili sočasno, toda le v obsegu, ki je potreben za nemoteno spremljanje proizvodnje. Več lahko pričakujemo le s postavitvijo posebnega organizatorja nabave. V zalogah materiala ležijo milijarde in zato je nabava vsekakor vredna posebne študije. Na ostalih delih poslovanja imamo sicer precej računalniških obdelav, toda v veliki večini so zastarele. Napravljen je načrt dela za naprej, naredili smo tudi grobo shemo povezav med pomembnejšimi podatki za celotno Benedik 1. in 12. Kot vsi jugoslovanski smučarji, so tudi repre-zcntanti, ki vozijo z našimi čevlji, odlično začeli smučarsko sezono. Najprej je Grega Benedik v Sestrieresu dopolnil zmagoslavje Petroviča in Kri-žaja. Potem pa je bil v začetku decembra prvi v veleslalomu v Obereggenu. Na istem tekmovanju je bil Cižman 8., Bergant pa 10. V Val Thorensu, kjer je zmagal Kuralt, pa je^bil v slalomu Robič 3., Žan pa četrti. nalniških obdelavah v teh pogojih zahteva veliko več znanja in truda, kakor nekoč. Na eni strani je to podrobno znanje o poslovanju, organizaciji (ne samo formalni, kakor zelo radi poenostavimo), najrazličnejših povezavah, vzrokih, rezultatih in posledicah dela vsakega posameznika in hkrati celote. Na drugi strani pa je potrebno veliko več znanja o računalništvu in njegovih lastnostih in delovanju. Na spomlad dobimo močnejši računalnik, z več terminali; večina teh bo zunaj centra in krog uporabnikov se bo povečal. Toda razvoj je bliskovit in zagotovo se bo pojavila potreba po dodatnih nakupih. Seveda je to drago, toda ob pametnemu izboru in dobrem delu se stroški kmalu povrnejo. Situacija je podobna kakor pri elektriki; najdražja je tista, ki je ni. Pomislimo samo na stroške zalog in koliko mehaničnega pisarniškega dela je potrebno, da se na primer izračunajo materialne potrebe, razpiše proizvodnja in naredi obračun. Stopili smo na pot mednarodne uveljavitve in sprejeti moramo bitko, ki nam jo ostra mednarodna konkurenca vsiljuje. Aleš Dolenc V MALOPIIODAJNI MRKŽI USPKŠNO IN ОИЕТЛЛОСК Kot je bilo že večkrat rečeno, lahko letošnjo prodajo v maloprodajni mreži ocenimo kot zelo uspešno. Ce stvari pogledamo po mesecih, ugotavljam, da le februarja in spetembra nismo izpolnili zastavljenega plana. Ob tem pa so bili zelo uspešni poletni meseci, izreden je bil januar, julij, avgust, oktober in november. Pri tem je zanimivo še to, da smo do 15. oktobra prodajali zelo slabo, predvsem zaradi izrednega vremena jeseni. V drugem delu oktobra je prišlo do naglega preobrata in prodaja se je v drugi polovici meseca skoraj potrojila. Približno tako se je nadaljevalo novembra, ko smo za približno 50 % presegli plan, saj smo namesto za 63 milijard din, prodali za preko 90 milijard din obutve in opreme. Kaj je vplivalo na tako prodajo? Januarja brez dvoma za nas ugodna zima, julija in avgusta sezonsko znižanje. Toda ne smemo pozabiti na zelo dobro kolekcijo, ki je močno vplivala na prodajo, kar velja tako za pomladansko sezono, kot tudi za jesensko—zimsko, saj so, na primer, gležnarji in škornji, ki so hrbtenica te kolekcije, izredno uspešni. Ves ta izkupiček od prodaje obutve pa smo dosegli ob majhnih zalogah, ki so v primerjavi z lanskimi nižje za okoli četrtino. Ivan CAPUDER DOCOVnRJAmO SE -DOGOVORIH smo SE Ob rob sklepov delavskih svetov Delavski sveti: TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja in DSSS so na svojih rednih sejah v mesecu novembru obravnavali v glavnem predloge sprememb samoupravnih aktov in jih predlagali v sprejem na referendumu. Sprejeli so spremembe pravilnika o ugotavljanju z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, ki začnejo veljati 1.1. 1986. Obravnavali so skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov za obdobje 1986—1990 in razpisali javno razpravo od 22.11. do 6. 12. Skupni temelji opredeljujejo predvsem najpomembnejše skupne cilje za nadaljnji razvoj in delo. Ti cilji so opredeljeni tudi po posameznih področjih. Sprejeti skupni temelji bodo osnova za izdelavo srednjeročnega plana in podlaga za samoupravno sporazumevanje z drugimi nosilci planiranja. Nadalje je bil sprejet samoupravni sporazum o podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega priliva v SRS za leto 1986, po katerem plačujemo 2,8 % prispevek. Glede na to, da smo veliki izvozniki, pa v skladu s tem sporazumom prejemamo 4 % stimulacijo. Potrdili so še rezultate zborov delavcev in referenduma 5.11. in sprejeli še nekaj drugih sklepov, ki se nanašajo predvsem na nabavo osnovnih sredstev, odpi- se ter pripise v breme oz. v dobro izrednih dohodkov oz. izdatkov. Vsi delavski sveti so potrdili člane inventurnih komisij za popis ob koncu leta 1985. Delavski svet TOZD Proizvodnja je sprejel še sklep, da se za realizacijo vplačila deleža ustanovnega kapitala v LSB v New Yorku odobri terminski nakup deviz pri LB TBG Kranj v višini 100.000 $, z vračilom do 31.12.1985. Terminsko kupljene devize se v decembru vračajo iz deviznega priliva TOZD. Odobri se tudi najetje dolgoročnega kredita za trajna obratna sredstva, v višini dinarjev 44.500.000.— pri Ljubljanski banki TB Gorenjske Kranj po pogojih: vračanje 6 let in obrestna mera 51 %, ki se prilagaja gibanju splošne obrestne mere. Delavski svet delovne organizacije pa je še potrdil predlog poračuna osebnih dohodkov, in sicer 120 % poprečnega OD za redno delo v 10 mesecih letošnjega leta. Obravnaval in potrdil je cene za sezono pomlad/poletje 1986 in nekatere izvozne ostanke in razpisal javno obravnavo poslovnika o delu komisije za inovacije. Na predlog komisije za varstvo pri delu se potrdi zvišanje maksimalnega zneska za nakup delovnih halj v prodajalnah, s sedanjih 3.900,— na 7.000.— din. a. k. Zaključujemo dveletno mandatno obdobje našega dela, hkrati pa stopamo v novo srednjeročno obdobje, zato je prav, da ob tej priložnosti ocenimo naše dosedanje delo ter hkrati sprejmemo smernice za naše prihodnje delo. V organizacijskem smislu sestavlja našo konferenco pet osnovnih organizacij sindikata, ki svoje naloge dokaj uspešno opravljajo. TOZD Proizvodnja ima tri osnovne organizacije: za zunanje obrate Col in Gorenjo vas, medtem ko je bila v obratu v Rovtah osnovna organizacija ustanovljena pred kratkim, in sicer na pobudo delavk tega kolektiva in Občinskega sindikalnega sveta SO Logatec. Ena najpomembnejših nalog sindikata je na področju zagotavljanja socialne varnosti za člane kolektiva, pri čemer pa je sindikat, brez tesnega sodelovanja s strokovno službo ter delovnimi sredinami, praktično brez moči. Komisija za življenjske in delovne pogoje lahko le ob tesnem sodelovanju vseh omenjenih poišče tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Smatram, da bi naš samoupravni socialistični sistem moral vsakemu delavcu zagotoviti, da z normalnim delom zasluži toliko, da on in njegovi, lahko žive človeka dostojno življenje, brez socialnih pomoči. Na tem področju pa ni le delo komisije za življenjske in delovne pogoje, temveč je potrebno tesno sodelovanje sindikata s komisijami za nagrajevanje, vodstvom DO in TOZD, pa tudi s širšo družbeno skupnostjo, ki vse prepogosto le nalaga prispevke iz OD, kot tudi iz dohodka OZD. Zavedati se moramo, da le zadovoljen delavec pri svojem delu dosega dobre rezultate, zato si moramo še bolj prizadevati za čimbolj stimulativno nagrajevanje po delu in rezultatih dela, da se bo delavec zavedal, da le kvalitetno delo prinaša boljše nagrajevanje. Prav na tem področju nas čakajo še velike naloge. Kad bi omenil še nekaj misli, ki se vse prepogosto širijo med ljudmi, češ da je naloga sindikata, da skrbi za socialno varnost delavcev, ne zavedajo pa se, da je to predvsem v pravilni organizaciji dela, da je to naloga našega vodstva in tudi naloga vsakega posameznika, da se uveljavi pravi sistem nagrajevanja po delu. Ena od pobud na zadnji konferenci sindikata je bil predlog za ustanovitev sklada vzajemne pomoči. Iz sredstev tega sklada, ki je bil ustanovljen konec leta 1984, člani prejemajo brezobrestne kredite za različne nakupe, npr. za ozimnico, kurjavo ali po- Organizacija izletov med kole' ktivnim dopustom, kot tudi pO" samični izleti za delavce naš'" obratov, je že dolgoletna praksa Upam pa si trditi, da je bila let^ šnja organizacija izletov prek" Golfturista s turističnimi vodif določen napredek, saj so udelc ženci posameznih izletov dodo" bra spoznali znamenitosti кгЗ' jev, ki so jih obiskali. Na športnem področju n®'' delavci dosegajo lepe uspehi zlasti v zimskih športih in ba'}' nanju. Pri tem je nosilec orga"'" zacije, kot velikega dela strO" škov organizacije in udeležbe n® tekmovanjih, prav sindikat. Tudi na kulturnem področj" smo napredovali, saj smo v g'®' dališki sezoni 84/85 skoraj vsa" mesec imeli možnost ogleda enf predstave; od ogleda razstave k'" tajske kulture v Zagrebu. gledaliških in opernih predsta^' kar smo v prejšnjem obdobju z®" lo pogrešali. Na koncu želim poudariti to, da sindikat ni le 10 konfere"' ce s. svojimi komisijami in o? novnimi organizacijami in njjP izvršnimi odbori, da smo sino'' kat vsi, vsaj tisti, ki plačujei*>° članarino, in da mora biti osnovni cilj, da v DO ustvarU® ustrezno ekonomsko osnovo Sindikalna organizacija pregledala svoje delo Novo vodstvo v stari izdaji Konec novembra je zasedala konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov Alpine. Ocenili so delo v dveletnem obdobju. Predsednik konference 00 Zveze sindikatov Janko Rupnik pa je med drugim povedal: Letošnjo konferenco osnovnih organizacij zveze sindike'"^ Alpine je vodil Stane Car moč pri raznih nesrečah. Doslej je v sklad včlanjenih že okrog 560 članov našega kolektiva, osnovni mesečni prispevek je le 200.— din. Doslej je kredite iz sklada prejelo že preko 50 prosilcev in sicer v skupnem znesku 187 milj. starih dinarjev. Vse to dokazuje, da je sklad v komaj ll-mesečnem delovanju že opravičil svoj namen. Na novo je bilo v letošnjem letu uvedeno brezplačno zdravljenje v zdravilišču v Rogaški Slatini za 20 starejših in slabotnih delavcev. Pri odločanju, koga poslati na zdravljenje, je bilo upoštevano splošno zdravstveno stanje delavca, kot tudi delovna doba v Alpini. jo temu primerno nadgrajuj, mo. Vse to pa je odvisno le ^ nas samih. .. V nadaljevanju se je živahna razprava, ki daje dob osnove za delo vnaprej, ki (!® vodilo isto vodstvo konferenc J saj ostaja predsednik Rupnik, sekretarka pa An' Govekar. ^ Seveda pa bo delo sindikat* veliki meri odvisno od novih ' vršnih odborov 00, saj so РГ®У-ј osnovnih organizacijah kiju*' problemi delavcev. Na konferenci so nekate^'^ članom 10 konference pooe ^ spominska darila (knjige) ^ hvalo za uspešno delo v sind''' tu. DOGOYARinmO Si ■ DOGOVORIH smo M Aktualni intervju v procesu poslovanja malenkosti v skupnem seštevku pomenijo zelo veliko z novim letom bo stopi-la v veljavo novo sprejeta prganizacija prodajnega •П nabavnega sektorja. Kot vemo, bosta odslej dva sektorja komerciale; (lahka in športna obutev), pri čemer se bo v nova Sektorja vključila tako Prodaja kot nabava, loče-"^0 po obeh omenjenih Programih. _ Toda sodelovanje se je začelo. Bojan Starman, Sedanji vodja prodajnega Sektorja, razmišlja takole; »Do novega leta bomo ^lelali še na 'starih' dolž-'^ostih. Moram pa reči, da Se že počasi vključujemo v nabavo. Z novo organizirano ce-oto — komercialni sektor ahke obutve, smo sigurno dosegli napredek, ki bo elikega vsebinskega po-jjjena za celotno tovarno, {v'slim, da so s tem dose-^®ni pogoji za čim bolj rnotrno delo, usklajen Poslovni proces in ustre-finančni rezultat. Ce-ovit pregled nabavnih in Prodajnih cen v enem Sektorju, bo omogočil na-ančnejše predkalkulacije ^ tudi obračunske kalku-®cije, kar pomeni, da bo-tako nabavne kakor tudi prodajne odločitve glede cen, sigurno boljše kot doslej. Vsako postavljanje prodajnih cen na domačem ali tujem trgu je omejeno (limitirano) z maksimalnimi možnimi cenami. Zavedamo pa se tega, da moramo dvigniti tudi ceno našega dela in s tem tudi življenjsko raven zaposlenih. Kako to doseči, je naloga komercialistov, pripravljalcev kolekcij, organizatorjev dela, izkoristka delovnega časa, materiala, itd. To pomeni — narediti prodajno uspešen čevelj s čim nižjimi stroški. Planirana netto realizacija tozda Proizvodnja je 14 milijard din; če vsak pri svojem delu prihrani samo en odstotek, že s tem prihranimo (zaslužimo) 140 milijonov din, kar je skoraj en OD vsem delavcem Alpine. Dobro načrtovanje je pogoj za dobro delo? Hitro smo pri planiranju zmogljivosti tovarne. Lahko rečem, da nam je uspelo napraviti program že do leta 1987. Treba se je le dogovarjati in dogovoriti, seveda pa vsak proces nekaj časa traja, posebno še, če oblikujemo nek nov sistem dela, kjer naj bi prav vsak imel svojo samostojno, toda odgovorno vlogo. Ta notranja povezanost pa mora najti svoje učinke tudi v »zunanjem« povezovanju. Ni »kšefta«, kjer oba poslovna partnerja ne pričakujeta dohodka. To moramo vedeti in mislim, da bo potem tudi manj težav z materiali, saj je, na primer sedaj, izredno težko dobiti zares kakovostno usnje. Kakšen pa bo vaš program? Naš program je opredeljen; delali bomo za MPM, lavr nekoliko žalostno je pogosto na naših zborih de- ^ — malo nas je in še poskrijemo se — Izvoz letos Skupno smo do konca novembra izvozili 1,5 milijona parov, od tega približno 1.090.000 parov na Zahod, ostalo pa na Vzhod. Po vrstah obutve pa smo izvozili 290.000 parov zimskih škornjev, ženskih nizkih 235.000 parov, tekaških 310.000 parov, ženskih sandalov 190.000 parov, trim obutve 155.000 parov, 130.000 parov apreski obutve in 120.000 parov smučarskih čevljev. Poleg tega pa še 90.000 parov, ki so jih dodelali v Benecu, 20.000 parov moških visokih, 22.000 parov moških brizganih. Aspo, Belmo in Sovjetsko zvezo. Seveda vse stvari še niso povsem dorečene, saj se marsikaj tudi spreminja. Predvsem pa ne smemo govoriti na pamet. Treba bo poglobljeno delati in poiskati glavne vzroke za nekatere pojave, ki zmanjšujejo našo uspešnost. Mislim, da je samostojno strokovno delo posameznikov za skupne cilje pogoj, da se položaj izboljša. Tako opredeljeno delo in zastavljene cilje pa je seveda treba uresničiti. Kvalitetno planiranje veliko pripomore k temu. Lahko rečemo, da je 95 % programa za leto 1986 že znanega, torej kaj in kdaj bomo delali. Posebno je to važno, če govorimo o usklajenih potrebah in možnostih proizvodnje. Menim, da bo tako načrtovanje vplivalo tudi na celoten poslovno-proiz-vodni proces, s tem pa bo naš cilj dosežen. Bistveno za dosego vsega tega pa je homogen kolektiv,« je končal svoje razmišljanje Bojan Starman. N. P. DESMX Urejen stroj — pogoj za dobro delo DOGOVARjnmO SE -DOGOVORIH ffflO fE Naši tekmovalci uspešni na zveznem delovnem tekmovanju v Beogradu so v slovenski reprezentanci delavcev v obutveni industriji uspešno nastopili tudi naši delavci: Cilka Bohinc in Gabrijela Tavčar iz Gorenje vasi in Dragan Gligo-rević in Mitar Peric iz lahke montaže. Dragan Gligorević: S sprejemom in nastanitvijo v hotelu Jugoslavija smo bili zelo zadovoljni. Tudi tekmovanje je bilo dobro organizirano, le čas je imel v primerjavi s kakovostjo preveliko vlogo. Če bo prilika, se bom takih tekmovanj še udeležil. ★ ★ ★ Cilka Bohinc: Če že moram ocenjevati tekmovanje na katerem sem bila, moram reči, da nisem zadovoljna. Pred tekmovanjem so govorili, da bo važna hitrost, kot tudi kakovost. Potem pa so upoštevali le hitrost. Tudi ocene niso bile pravične. Kljub izvozu lahko poskrbimo za domače tržišče v večnih kleščah med izvozom in prodajo doma, zapostavljamo domačega kupca Ko smo spomladi zaključevali z izdelavo smučarske obutve za sedanjo sezono, so trgovci zaradi povišanja cen in upadanja kupne moči zelo pesimistično gledali v prihodnost. Temu primerna so bila tudi naročila. Glede na to smo bili takrat prepričani, da bomo vsa naročila v celoti izdobavili v določenem roku. Toda zaradi velikih izvoznih naročil in pa tudi zaradi težav pri uvozu repromaterialov ter raznih težav v proizvodnji, je prišlo do tega, da z dobavami mudimo že mesec in pol. To velja tako za smučarsko, kot za apreski obutev. Vsi vemo, da je v današnji gospodarski situaciji resnično treba dati prednost izvozu na Zahod, saj nam prav zahodni izvoz omogoča, da lahko del svojih izdelkov izvozimo na vzhod in pokrivamo potrebe na domačem tržišču. Kljub temu menim, da naše obnašanje do domačega trga ni pravilno. Trdno sem prepričan, da je v Alpini še toliko rezerv, da bi naroči- la za domače tržišče lahko v celoti izdelali in pravočasno dobavili, ob tem pa izvozni posli ne bi bili prizadeti. Iz leta v leto se ponavlja, da imamo v septembru in oktobru polno skladišče čevljev, vendar pa jih zaradi izvoznih obvez ne smemo dobavljati domačim kupcem. S tako prakso bomo zanesljivo morali končati. Če prihodnjo sezono ne bomo dobavljali čevljev septembra in oktobra, bomo prepustili trg drugim, ki zelo pritiskajo s svojimi proizvodi, kajti na trgu je, kljub naši zamudi, dovolj pancerjev. Kooperacija San Marko — Sloga Prnjavor — Feromoto, je kljub dolgi zamudi le zaživela. V vseh prodajalnah je njihovih pancerjev dovolj, le cene so precej višje od naših. Po izgledu (designu) in kakovosti ti čevlji nič ne prednjačijo pred našimi. Upam si trditi, da so na izgled slabši od naših. To so zelo pomembni dejavniki, ki govorijo nam v prid. Prepričan sem, da se nam ni treba bati, da ne bi tudi v Dragan Gligorević bodoče prodajali naših izdelkov, seveda pod pogojem, da bomo s kupci ustvarili dobre odnose, obutev dobavljali v celoti in pravočasno. Ves trud pa nam ne bo nič pomagal, če čevljev ne bo na tržišču takrat, ko jih rabimo. Lahko se zgodi, da bodo čevlji, ki jih bomo dobavili konec decembra, ostali neprodani, kar bo prav gotovo največja kazen za našo zamudo. Kupci nas že sedaj upravičeno kritizirajo in zatrjujejo, da smo jih ponovno prevarali, ker obutve ni v prodaji takrat, ko je le ta najbolj iskana. Še dva meseca nas ločita od novega zaključevanja obutve za sezono 1986 - 87. Do takrat pa moramo sami vso zadevo temeljito proučiti in narediti vse, da se dosedanja praksa ne bo več ponovila. Dolžnost vseh nas je, da storimo vse, da bo naš potrošnik solidno postrežen, ker bomo le s tem upravičili njegovo zaupanje in si zagotavljali prodajo v naslednjih letih. Adolf Križnar Mitar Peric: To je bila res dobra izkušnj®' spoznavanje delavcev ... Ka' zadeva tekmovanje lahko čem, da je odločal le čas, kvalit®' ta ni imela nobene vloge. Spoznali smo, da so se neka'®, ri za to tekmovanje pripravlja' cel mesec, mi pa smo po desetur ni vožnji tekmovali utrujeni. Gabrijela Tavčar: Zanimivo se je udeleževati ta kih prireditev, le boljše bi J' morali organizirati. Na tekif® vanju v Sloveniji je bilo v tef" pogledu veliko bolje, kot letos Beogradu. Sprejeli pa so nas res lepo- KAKO UmnRIflfflO -»J— ■A Skromna slovesnost ob velikem dosežku 27. novembra smo izdelali 2-milijonti par k; . »Prav gotovo je to dose-zlasti še, če se sponini-da je letošnji plan *■ ^24.000 parov, kar bo tako (joseženo že v prvem tednu "Ccembra. V zadnjih treh lednih bomo tako delali pre-plana«, je povedal glavni "'rektor Tomaž Košir. »Drugo, kar je potrebno ^nieniti, je to, da smo kljub '*-'žavam zunaj in znotraj, ^speli doseči in preseči plan da se izdelana obutev do-hro prodaja. Izvozili smo to-'ko, kot smo predvidevali, iTav tako dobro teče prodaja domačem tržišču, pri če-je prav zares škoda, da 'j izdelavo smučarskih če-^'kv nekoliko kasnimo. To '*®veda nekoliko zmanjšuje '"cer zelo dober izkupiček domačem tržišču. Ob tem Pi* naj omenim, da smo osta-Л roke, kljub težavam med •-'toni, nekako uspeli spoštovati. Gospodarske razmere, v 'iterih živimo in delamo, se le bodo izboljšale, zato je toliko bolj pomembno, da ' (^lamo dobro in kvalitetno ~~ mi delavci Alpine, saj je 0 pogoj, da bomo dosegali olitine gospodarske rezulta- s tem pa omogočili sebi ЧЦ| primerne osebne do-odke. Ce strnem: če ne bi letos dosegali plana in ^.''"štovali rokov, hkrati pa «bro prodajali, ne bi bilo '''ti poračuna.« 1 Zatem je predsednik de-''»vskega sveta TOZD Proiz-2. Tone Naglic podaril ."■milijonti par, to je smu-. Grških čevljev, delavcu, ki j>- ^ tovarni najdlje — Karlu j yku, ki se je zahvalil za iz-J^no darilo, zaželel kolek- Alpine še naprej veliko ^Pehov in ob tem opozoril .G kritične trenutke v razvo-jVovarne, ki jih je sam do- je bilo v letih 1ц .~~1952, ko so morali de-"a dopust, nekateri ni-(Ir. '■ (1в1а in so morali Ce se spominjam tistih časov, je ta današnji dosežek podoben podvigu »kot bi šli na luno«. V nadaljenjem razvoju je bila prelomnica tudi osnovanje lastne prodajne mreže. Potem je prišla industrijalizacija in z njo bojazen delavcev, da zaradi uvedbe strojev ne bodo imeli dela« Direktor TOZD Proizvodnja, Tone Klemenčič, pa je menil: »Ta presežen plan je sigurno rezultat boljšega dela, ne samo proizvodnje, temveč tudi služb, ki proizvodnjo pripravljajo. 2-milijonti par je torej splet več dejavnikov, ki so v dobri meri vplivali na uspeh.« Kakšna pa je ocena predsednika delavskega sveta TOZD Proizvodnja. Tone Naglič je menil, da smo letos delali dobro, na drugi strani pa so še vedno nekatere slabosti. Med drugim opažam pojave nezaupanja v strokovne službe, ki pa imajo na uspeh delovne organizacije tudi velik vpliv. Tomaž Košir pa je ob koncu kratke slovesnosti še rekel: »Menim, da je tudi 2-milijonti par dokaz, da se stvari sučejo naprej. To je pomembno tako za Alpino, kot za celoten kraj. In če uporabim še geslo, ki je letos prodrlo v Sloveniji: Slovenija, moja dežela, bi bilo prav, da bi mi rekli: Alpina, moja tovarna.« N. P. inovncijc Slovesnost ob izdelavi 2-milijontega para v letu 1985 je začel glavni direktor Tomaž Košir noooc n«iiqui Predsednik delavskega sveta TOZD Proizvodnja Tone Naglič je 2-milijonti par podaril najstarejšemu delavcu Alpine Karlu Pivku ШШШШШШШШШШШгш/т. Ш V skladišču je potrebna tudi pomoč delavcev iz drugih služb RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO fflIZO Kakšne izboljšave naj bi dosegli s spremembami v nagrajevanju v razgovoru so sodelovali: Boris MARKELI, Anton KLEMENCiC, Ivan CAPUDER in Olivera JEREB. Razgovor sta vodila: Nejko PODOBNIK in Tatjana MOHORiC, zapiske je uredila Anuška KAVCiC. Kateru načelu uveljavljamo s spremembami v nagrajevanju? Boris MARKEU: Spremembe aktov se nanašajo na TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in DSSS in bi jih lahko razdelili na dva dela: Spremembe, ki pomenijo tekoče prilagajanje praksi (preverjanja, dopolnjevanja, usklajevanja z branž-nim sporazumom). Te stvari ponavadi uredimo enkrat letno, na referendumu in spremenimo tisto, kar smo v teku leta ugotovili da ni bilo v redu. Drugi del sprememb oz. predlogov pa se nanaša na nove pobude in nove prijeme, ki bi jih radi vnesli v nagrajevanje in so pomenile to pot največji razlog za razpis referenduma. Smisel je v tem, da bi čim več stvari na področju delitve sredstev za osebne dohodke vezali na rezultate dela. Tu je uvedba kakovostne norme, ki je glavna sprememba. S tem skušamo vezati stimulacijo na doseg plana in kakovost dela. S tem je vsem postavljeno vprašanje; ali smo pripravljeni boljše delati in tako doseči boljše plačilo, oziroma za manj dela in slabše delo, prejeti manj. S tem bo več ljudi iz posameznih sredin vezano na rezultate dela. Tako bi bili delavci, ki opravljajo delo za oddelek in v oddelku živijo, bistveno bolj odvisni od rezultata dela oddelka, naslednja stopnja je linija in bi tisti, ki delajo bolj za linijo, bili vezani na rezultate linije. Z uvedbo kakovostne norme in z načinom izračunavanja poudarjamo, da je delo ostalih režijskih delavcev vezano na proizvod in odvisno od rezultata tudi na njihov osebni dohodek (poprečje cele proizvodnje). Tretja sprememba, ki jo uvajamo, so projektne naloge. Z njimi skušamo doseči nek način merjenja in ocenjevanja strokovnega dela, ki bi ga v obliki stimulacije skušali ustrezno nagraditi. Za cilj pa smo si postavili skozi to obliko dela tudi čimveč narediti doma, da bi bili čim-manj odvisni od zunanjih sodelavcev; tistim, ljudem, ki pa so pripravljeni dobro delati, pa bo treba to tudi priznati. Torej spremembe prinašajo večjo odvisnost od rezultatov dela, tako neposredne proizvodnje, ostalih delavcev, ki so vezani na to proizvodnjo, kot tudi režijskega in strokovnega dela, ki ga skušamo stimulirati s projektnimi nalogami. Omenil bi še stimulacijo od koeficienta obračanja zalog, ki so v zadnjem času postale pomembna postavka v poslovanju, zato opredeljujemo to stimulacijo kot rezultat dela tistih, ki lahko vplivajo na ta koeficient. Glede uveljavitve pa bi dodal, da je eno stvari pripraviti in oblikovati v samoupravni akt, drugo pa je potem tehnična izvedba (načini evidenc, spremljanja teh podatkov, izračunov). To so stvari, ki včasih povzročajo sitnosti. Indeks uspešnosti poslovodnih delavcev je že vseskozi kamen spotike oz. nasprotovanj. Ko smo uvedli indeks uspešnosti, smo razmišljali o tem, kateri kazalci najbolj odrazijo uspeh ali neuspeh poslovanja celotne delovne organizacije, na katero imajo vpliv ljudje, ki imajo indeks uspešnosti. Tako se upošteva dohodek na delavca, konvertibilni izvoz na delavca, vse to primerjamo z branžo. Vse delovne organizacije v branži pa so dokaj uspešne in dobri izvozniki in doseči to, pomeni dobro delati, če pa to še presežemo, je gotovo treba delati še boljše. V praksi to izgleda tako, da je letošnja stimulacija v višini 10 %, ta indeks je tako na višini zgornje meje. Razmerje osebnega dohodka indeks tudi ni porušil. Če bi na primer pogledali, koliko z raznimi dodatki dobi delavec v proizvodnji, bi izračun pokazal približno isto razmerje. Delo-življenje: Ali so v tem začetku bolj organiziranega nagrajevanja v teh možnostih zajete tiste stimulacije, ki so Zli današnji čas aktualne, oz. tiste, ki jih moramo v tem času že realizirati? Boris MAUKEU: Vseskozi bomo začenjali in delali v tej smeri, kajti vedno bo kazalo kje še kaj izboljšati ali uvesti še nova merila. Popolnosti pa se bomo približali šele takrat, ko bo sleherni delavec v Alpini videl nek svoj cilj, da bo svoje delo dobro in vestno opravljal in da bo za to tudi primerno stimuliran. Spomnimo se nazaj, ko je bila postavljena zahteva po boljšem nagrajevanju proizvodnega dela, smo tudi mi to upoštevali; posledica tega je bila boljše nagrajeno proizvodno delo. Hkrati pa se je pojavil še problem »sredine« in problem nagrajevanja strokovnega dela, s tem, da se v zadnjem času že bolj pogosto pojavlja boljše nagrajevanje kreativnega strokovnega dela. Zavedamo pa se, da je še vedno neka sredina v režiji, ki je prizadeta. Treba bo ocenjevati kvaliteto in količino režijskega dela na podlagi delovnih nalogov. Tu se postavlja vprašanje, ali smo pripravljeni sodelovati. Delo-življenje: Kako ocenjujete predloge, ki so vezani na delavce v TOZD Proizvodnja? Kje vidite prednosti, kje težave? Anton KLEMENCiC: Prav gotovo v teh predlogih lahko vidimo napredek v nagrajevanju. Na nekaterih področjih imamo že izkušnje (npr. kvaliteta, kar smo že imeli v poizkusni fazi) in lahko rečem, da se je k temu resno pristopilo. Tako so delavci veliko več pozornosti posvečali kvaliteti, kot prej. Stimulacija je torej imela dokaj velik učinek in se je z veliko škar-ta pri nekem artiklu, oz. izdelavi, prišlo na povsem minimalnega. Zadevo je potrebno samo še dodelati in sicer v tem smislu, da bi približno vsak oddelek imel možnost na ta način doseči enako stimulacijo. Sedaj so analize narejene in potrebno bo postaviti takšne tabele, da je, na primer, v šivalnici, ob maksimalni kvaliteti, možno dobiti isto stimulacijo, kot v montaži ob maksimalni kvaliteti. Tudi interes za čimboljšo kvaliteto je bil večji v tistih oddelkih, kjer je bil odstotek stimulacije višji. Kar zadeva kvaliteto, so bili tudi vsi ljudje iz tehničnega po- dročja in vodje linij, vezani na svoj oddelek. Tu moramo rešiti le še problem, če bi se zgodilo, da bi izhajala napaka iz razvoja ali še iz preslabe kvalitete materiala in bi nastala napaka izključno po krivdi nekega oddelka, saj bo ta oddelek res slabše stimuliran, pri tem pa je vprašanje, če je učinek te negativne stimulacije dosti močan za tisti oddelek, ki je povzročil slabšo kvaliteto. To bo potrebno rešiti predvsem v tehniki izpeljave te stimulacije. Delo-življenje: Kakšen je vpliv normirca n« kvaliteto, uspešnost oddelka tudi uspešnost posameznih d®' lavcev? Anton KLEMENCiC: Tudi glede normircev nimanio še vsega razjasnjenega, bodo рз vezani na neko povprečje, kot vsa ostala režija. Na športnih linijah pa imaino v isti osebi tehnologa in norm|f; ca. Tehnolog bi tako moral bit' stimuliran na pripadajoči oddelek, glede na kvaliteto in produktivnost, po drugi strani pa j® sam tudi krojitelj časov in tu bp potrebno dobiti ustrezno kombinacijo. Glede ostale režije pa bi rekel, da je še vedno premalo konkretnih kriterijev za nagrajevanje in premalo pritiska. Prav gotovo je tudi tu nekdo boljši kot drugi in bi zaslužil dodatno sti; mulacijo, ali obratno: so tudi slabši, ki pa sedaj niso kaj prida prizadeti. Eden od bistvenih stvari, o z novosti, ki bi ga uvedli s tem,^® dodatek na serije in razlika med šivalnicami in montažo se bo na ta način nekoliko zmanjšala Precej se je že zmanjšala tudi na račun večjih serij in na te in mislimo delati še naprej. Torej, vse te predvidene spremembe lahko ocenjujemo kot dobre, vprašljivo je le to, če bo učinek stimulacije za nekatere dovolj učinkovit, ali pa se bo prepozno odrazil. Recimo, v komerciali se pogovarjajo o posUn za naslednje leto ali 6 mesecev naprej in danes je treba te pog°' je ustvariti, za kar pa se bo stimulacija pri teh ljudeh poznala po več mesecih ali celo kasneje kot v enem letu. To je edina slabost tega sistema, vendar srnef je povsem prava in tudi ti ljudje morajo biti posredno vezani na oddelek, za katerega delajo. Delo-življenje: In kje vidimo težave? Anton KLEMENCiC: Največje težave vidimo pri P°' stavitvi realnih planov proizvodnje. Postavili smo letni plan i^ idealno bi bilo, da bi ga že danes lahko razbili po oddelkih: vendar je to praktično nemogoče-ker še ne vemo, koliko časa bomo porabili za izdelavo posameznih artiklov. , Tako lahko za montažne od delke dokaj dobro postavimo plan; ostal pa bo odprt problem šivalnic, kjer bomo morali ko izhodišče postaviti razpoložlj' 7 f RAZGOVOR Zfl URGDniKOYO miZO |ond dejanskih minut in na pod-tega in doseganja norm, pojaviti plan. Vse druge stvari glede nagrajevanja bo lažje izpeljati, poseb-so stvari izračunljive in udi naprej lahko dobro predvi-ene; za neko šivalnico pa je tež-° planirati, koliko delavcev bo-j^o imeli na razpolago in koliko ; '"ut bomo porabili za določeno izdelavo. Najbolj negativno pa bi vpli-če bi se pokazalo, da bi ®kšna stvar izgledala nepošte-npr. da bi bil nekdo za slabo ~®jo, kljub vsemu še stimuliran, ®kdo pa za dobro delo slabše Ograjen, to pa bi nam razvrednotilo sistem. Otio-življenje: 1.ocenjujete sistem, ki naj ia? ' v TOZD Proda' •van CAPUDER: ^ Ze v letu 1984, ko smo videli, 0 imamo prevelika naročila, "10 stornirali blago prodajal- Pred leti je bilo na tržišču da smo težko prišli do bla-cp '" naši dobavitelji pre- J izsiljevali. Takrat niti nismo , Ogli veliko govoriti o zalogah, I,®"" blaga velikokrat nismo dobi-pravočasno. Nismo imeli tudi openih ukrepov, kako nadzoro- vaUzaloge. koncu leta 1984 so bile za-1 8® zelo velike; pomladanska j "'el^cija je ostala na zalogi in 2П« porasta je takrat znašal L Takrat smo se zavedeli, da Sm potrebno izboljšati in se takoj lotili sistema, s ka-bi zaloge lahko bolje nad-^J^ovali. Tako smo za leto 1985 Uvedli poizkusni sistem in Sotovili, kako deluje. (J .deficient obračanja zalog se-Do' M^Jiiramo že vnaprej in ga , 'okušamo doseči, s tem, da jg^niramo nakup blaga za 1 me-га? "^РгсЈ in upoštevamo tudi y 'oge, oz. kako je tekla prodaja. je namenjeno temu, da se k "^^jša ciklus prodaje, od na-^Uenega blaga. Y smo to skušali vključiti Qi '®tem nagrajevanja. Po koefi-gjy^tu obračanja zalog smo bili VenH nagrajevani že dosedaj, 0Др°&г se je to le minimalno 1 azilo in ta stimulacija ni veli- \Ponienila. Vg|^° snio za leto 1986 izračuna- 2 \ koeficiente in to primerjali bla ° blaga in naročenim smo videli, da se to res w®^tuje in da so skušali sode-M P^Bv vsi. smo, da bomo lahko Po nagrajevanje prodajaln jg .odstotnih točkah, vendar se lior ' v to smer še ne boij^'no. ker ta odstotna točka taiAP°'^si deluje, oz. ne deluje jO, spodbudno. Vef J da bi moralo biti čim-ProH - stimulacij (npr. od bi parov, plana, itd.) in da stev ° manj zaprtih sred-nalogah in da bi bil ciklus krajši. Če se bo zada K °bro obnesla, računam, omo po nekaj letih lahko prišli do koeficienta obračanja 4, kajti to je vsekakor možno doseči pri optimalnem načinu poslovanja. Omenil bi še drugo zadevo, ki je mogoče nekoliko problematična: Vedno bolj težimo k centralnemu naročanju blaga in s tem prevzemamo tudi večjo odgovornost za nabavo obutve, po drugi strani pa ravno tako nagrajujemo poslovodjo od koeficienta obračanja zalog. To pa zaradi tega, ker kljub temu, da smo mi v centrali v večji meri odgovorni za dokup obutve, ima poslovodja na konferenci še vedno možnost, da za svojo prodajalno naroči tiste grupe obutve, ki so, glede na dobro poznavanje tržišča, tudi dobro prodajne in lahko ravno prav naročijo. Dobri poznavalci tržišča pa bi prav gotovo lahko vplivali tudi na skrajšanje poslovnega procesa v celoti. Tu so še možnosti, ki jih bomo skušali upoštevati v bodoče, da bi na primer prodajalne razvrstili v določene skupine, glede na rok dobave posamezne vrste obutve, ker nekje rabijo obutev prej, drugje pa pozneje. Ob tem bi poudaril velik pomen stimulacije že s tega stališča, da bo naredila veliko reda v planiranju. Glede vzajemnosti med proizvodnjo in prodajo pa bo potrebno v proizvodnji postaviti točne roke izdelave, da bo obutev lahko šla takoj iz skladišča. Tone KLEMENCiC: Ne smemo pozabiti, da imamo tu več kupcev, zahodni in vzhodni izvoz, od katerih imajo vsak svoje časovne zahteve; proizvodnja pa mora, kljub temu delati preko vsega leta in če bi te roke dosledno upoštevali, proizvodnja ne bi mogla delati enakomerno vse leto, zato moramo zavestno delati določeno obutev tudi na zalogo. Ivan CAPUDER: Vsekakor nismo sposobni, da bi zamenjali kompletno nagrajevanje in izumili nekaj boljšega, temveč je potrebno sistem sprotno dopolnjevati na ta način, kot smo se ga lotili in to je že tisto, da bo ljudi spodbudilo, da bomo pričeli razmišljati tudi o tem, da so naša finančna -sredstva zelo draga, zato pa jih je potrebno čimhitreje obračati in ne vezati v zaloge. Delo-življenje: Kakšen bo postopek za uveljavitev novosti? Kje pričakujete probleme? Olivera JEREB: Prva faza v uveljavljanju teh predlogov je že sprejem na referendumu in ko je predlog sprejet, pomeni, da je večina ljudi pripravljena prevzeti vse te novosti. Druga stvar pa je potem izvajanje teh sprememb in uporabljanje v praksi. Tu pa se že pojavljajo tudi težave. Novosti je nato potrebno spremljati, ker je izvajanje lahko dokaj različno, zato bo potrebno izdati enotna navodila, kot pripomoček k izvajanju vseh sprememb, hkrati pa bo naša služba zadolžena tudi za kontrolo. Glede uveljavljanja bi omenila še to, da je v prvi vrsti vprašanje, kako bodo postavljeni plani. Verjetno bomo morali izhajati iz izkustva, vendar bi morali kljub temu stremeti za tem, da si postavimo nekaj višje cilje in jih skušamo doseči. Na primer, da postavimo normo kvalitete nekoliko višje, kot smo jo dosegali dosedaj. Seveda pa spet ne moremo kar naenkrat doseči višjih ciljev, temveč moramo to izvajati postopoma in čez nekaj let doseči začrtano raven. Tako je velika odgovornost tudi tistih ljudi, ki bodo postavljali plane in normative, prav tako pa tudi pri izvajanju in spremljanju ter kontroli. Mislim, da bo morala tudi osebna ocena odigrati vidnejšo vlogo v sistemu. Ne bi namreč smela obstajati bojazen, da bi neko službo ali nekoga, ki je zakrivil napako, ne mogli s tem sistemom tudi destimulirati, ob tem, da lahko v takih primerih uporabimo še osebno oceno, ki lahko tudi precej vpliva na osebni dohodek. Poudarila bi še naslednje: Ko govorimo z ljudmi, dobimo občutek, naj bi bila vsaka stimulacija namenjena predvsem povečanju osebnega dohodka, malokdo razume uvedbo neke stimulacije predvsem za izboljšanje rezultatov dela in poslovanja, organizacije dela in v končni fazi s tem tudi boljše osebne dohodke, ki pa so posledica vsega tega. Tone KLEMENCiC: Tu bi poudaril, da bi bil izkoristek delovnega časa še boljši, kajti tu so rezerve še prav povsod in bi jih sedaj res kazalo izkoristiti. Zaključek; Po sprejemu sprememb sistema nagrajevanja so pred nami zahtevne naloge — kako stvari uresničiti v praksi. Prav gotovo bo leto 1986 do določene mere poizku-sno leto tudi v tem pogledu, saj bo sistem šele v praksi pokazal svojo pravo obliko. Naslednje, kar izhaja že iz razgovora je pomanjkanje meril učinkovitosti dela mnogih delavcev, ki jih ta sistem ni zajel (finance, SOS, RCA, itd.). Ce izhajamo iz predpostavke, da je že sama razvrstitev dela ali opravila v določeno skupino del ocenjevanja vpliva, ki ga ima lahko tak delavec, smo že bližje objektivnim merilom. Seveda so vplivi izredno raznoliki, tako po vrsti, kot po stopnji. Toda, če stvari analiziramo strokovno in s primerjanjem, bi spet stopili korak naprej. Končno pa zanesljivo velja: tudi ko bodo izdelane strokovne osnove, bodo še vedno obveljali odgovori, ki so tudi rezultat različnosti pogojev dela in razmer, da navedem le primer, če hočete: tudi konjunktura je v kadrovski politiki lahko dejavnik, ki vpliva na nagrajevanje. Toda to so le posamezni izzivi za razmišljanje ... Ч_/ КПНО UfTVnRIOfflO šele ko se bodo dela začela, bomo verjeli v novogradnjo Približno tako je razpoloženje v tem obratu, kjer je pomanjkanje prostoru čutiti na vsakem koraku: v skladišču, prikrojeval-niei (sekalnici), šivalnici ... Vodja obratu Vinko Bogataj o teh težavah razmišlja takole; »Kljub problemom, ki jih imamo predvsem z zelo raznovrstnimi umetnimi materiali proizvodnja kar dobro teče. Zares je obupno pomanjkanje prostora. kar rešujemo s požrtvovalnostjo vseh, ki smo za organizacijo dela zadolženi. Raznolikost proizvodnje in materialov povzroča težave. Tu se pokažejo tudi pomanjkljivosti glede usposobljenosti delavcev. Razumljivo je, da se to odraža tudi pri kvaliteti. Usposabljanje bo zato treba organizirati bolje, tako, da se bodo ljudje lahko čimprej vključili v normalno proizvodnjo. Zanesljivo pa na naše (manjše) uspehe vpliva tudi to, da je na vseh koncih in krajih premalo reda in doslednosti, kar so v nekaterih delovnih organizacijah uredili veliko bolje (Planika) in dosegajo tudi boljše poslovne rezultate. S programom tekaške in smučarske kolekcije na občinskem natečaju Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka je novembra razpisala natečaj za inovatorja Skofja Loka 1985 in razpis za nove izvozno usmerjene proizvodne programe v OZI) občine Škofja Loka za leto 1983. Komisija za inovacije je pregledala vse pogoje razpisa in se odločila, da se na razpis za inovatorja Škofja Loka 198.5 prijavi izum »izdelava cevastih jermenov« predlagateljev Janeza Špika, Janeza Veharja in Viljema Kogovška. Pri izdelavi vodila za izdelavo cevastih jermenov je Komisija za inovacije ugotovila, da gre za te-amsko delo. Z izdelavo ustreznega vodila je bilo doseženo, da se z eno operacijo jermenček sešije in obrne. Inovacija — vodilo se je v proizvodnji izredno dobro vpeljala in ekonomsko upravičilo. Cisti prihranek je bil 4.113.000,00 din. Le-tega so izračunali na tak način, da so izračunali, oziroma primerjali cene med uvoženimi in doma izdelanimi jermeni. Poleg tega pa smo v letošnji sezoni pomlad —poletje domačem trgu nastopili k"! edini proizvajalci sandal * cevastimi jermeni. Ker smo delovna organi' zacija, ki je uspela realizira' ti nove izvozno usmerjen^ programe, predvsem konvertibilni trg in ker so " programi plod lastnega zna* nja in dohodkovno uspešn'-se je komisija odločila, da*^ prijavimo tudi na razpis »2» nove izvozno usmerjen^ proizvodne programe v OZ«' občine Škofja Loka«. Na razpis smo se prijavi'' z dvema izvoznima progr"' moma in sicer s program^' smučarske kolekcije i» * programom tekaške kolekC je — integralna vez za sn»'' čarske teke in razvoj nove^*' podplata v skladu s to vevj" t. i. Control sistem. V tej zvezi smo predstavi" izvozno uspešnost naše lovne organizacije, po'*-. razvoja izbrane smučarski' kolekcije in razvoja gralnega sistema — Contro system ter dohod kovU" uspešnost na tujem tržišču-Karlu Križnar Zopet uspešno timsko delo ^ v Gorenji vasi težko čakajo gradnje Komisiji za inovacije je bila posredovana prijava tehnične izboljšave — »vgradnja avtomatskega brisalca barve« predlagateljev Francija Pečelina, Jožeta Stucina in Marka Kavčiča. Pri stroju za barvanje peta, katerega glavni namen je, da se barva nanaša avtomatsko, z enkratnim nanosom, je bilo problematično čiščenje mrežice, izhlapevanje in poraba topila ter čiščenje stroja, ki mora biti dnevno. Barva se je ob večkratnem nanosu, na mrežici zasušila in jo je bilo težko odstranjevati. Zaradi vsega tega je bilo potrebno spremeniti dotedanji sistem čiščenja mrežice. Predlagatelj Franci Pečelin je dal pobudo, da je potrebno izdelati tako imenovani avtomatski brisalec barve, ki bo sproti oči-ščeval mrežico, saj je bila dosedanja učinkovitost čiščenja mrežice slaba zaradi že prej omenjenih slabih tehnoloških pogojev. Predlagatelj Jože Sucin je naredil osnovne skice avtomatskega brisalca, ki pa jih je bilo potrebno mersko izdelati in dodelati. Le to pa je potem izdelal Marko Kavčič. Pri izdelavi avtomatskega br' salca so bili uporabljeni ina'® riali iz obstoječih zalog v skl® dišču materiala, razen kolesa^ skih špic za brisalec, ki so bi' kupljene. Pri tej tehnični izboljšavi J® nastal prihranek v času in materialu. Prihranek v času je ca. 20 '' (nove norme še niso preizkuse" ne). Letni prihranek za celotn® proizvodnjo je pri 50.000 раПр kolikor peta se povprečno izde'^ na leto, s pomočjo te napr®^ 4000 min. X 15,00 din (toliko stane povprečna proizvodna minu ta) = 60.000,00 din. Prihranek na materialu (чР". rahljal se je aceton za čiščenjw 250 1 letno X 253,00 din (cena marca 1985) 250x300,00 din ' 75.000,00 din (valorizirana cena^ Skupni prihranek torej znas 135.000,00 dinarjev. - Ker gre za izračunljiv l^tn prihranek, je komisija odmer'' nadomestilo po 1. točki 3.0" stavka 45. člena Samoupravo^ ga sporazuma o inovacijah TOZD Proizvodnja, za celotni tni prihranek. Karla Križnar vnžno IG Dn vemo kodrov/ke^ novice z delom so v TOZD Proizvodnja pričeli Bojana Trailović, Aleksandra Justin, Marko PodobniK Sonja Kolmančič, Jože Zust, Andreja Vavken v obratu Rovte in v obratu Col Tatjana Brus. Z delom so v TOZD Proizvodnja prenehali Jana Mravlje in Peter Merlak. V TOZD Prodaja pa so prenehali Želj-ko Marjanovič iz prodajalne Sarajevo I. Nikša Petrovič iz prodajalne Zagreb III in Marijan Kršič iz prodajalne Zagreb V. V Delovni skupnosti skupnih služb je prenehala z delom Jernejka Dolenc. v novembru se je nadaljevalo počasnejše zaposlovanje delavcev, tako da je na novo sklenilo delovno razmerje 7 delavcev, z delom pa je prenehalo 8 delavcev, tako se število delavcev ni bistve-•^0 spremenilo. POROČILI SO SE: Ob vstopu na novo življenjsko pot želimo sodelav-Poloni Frelih, Jelki Košir, Cvetu Trčku in Katici ^ernigoj^ obilo razumevanja, sreče in zadovoljstva v ^dkonu! Za veliko želja je malo denarja . Podrobnejši pregled vseh športnih udejstvovanj v letoš-•Jjem letu nam kaže lep napre-posebno kar zadeva množi-^fiost v rekreacijskem športu, ^dno bolj pa je priljubljen zimski šport, tako teki, kot alpsko ^•nučanje. Več zanimanja so le-pokazali člani kolektiva tudi različne druge športne pano-бе, saj se je samo v preteklem jj^Gsecu udeležilo občinskih sin-^'kalnih športnih iger okrog °0 delavcev. Najprej je seveda treba pove-kako smo v športu sploh or-^nizirani. Pri OOS Alpine ima-komisijo za šport in rekrea-'Jo, v kateri so zastopane vse Portne panoge, ki pridejo v po-tev za člane našega kolektiva, g k ni malo, saj poleg iger z žo-P nekateri radi balinajo, drugi ®gljajo, tretji igrajo šah, neka-j^ri se spet navdušujejo za stre-^®nje itd. V vseh teh športnih Panogah je treba omogočiti re-feacijsko vadbo in tekrnova-Vemo, da v Žireh manjka še 6hko prostorov za šport in re-feacijo, ter da je vse to delno r^ogočeno v osnovni šoli, nekaj v Družbenem domu Partizan, ostalo pa kar zunaj na neurejenih in neprimernih terenih. Stvari se počasi obračajo na bolje. Novi zazidalni načrt predvideva tudi prostor namenjen športu in rekreaciji. Čeprav je to še precej oddaljeno, lahko kljub temu upamo, da bomo tudi Ži-rovci imeli nekoč kegljišče, bazen itd. Zakaj vse to delovni človek potrebuje in ni zaman tolikokrat izrečen rek: zdrav duh v zdravem telesu. Moramo priznati, da smo do-sedaj vsa sindikalna športna srečanja, in teh ni malo, finansi-rali iz sindikalne blagajne. Seveda je bilo to nujno, če smo sploh hoteli na posamezno srečanje, ni pa to v redu zato, ker so razne športne igre kar naprej praznile sindikalno blagajno. Zato smo se načelno že dogovorili, da bo treba to finansiranje urediti drugače in sicer iz sredstev sklada skupne porabe, ki naj v potrebni višini podpira sindikalno dejavnost, to pa je tudi šport in rekreacija! Stane Car Sejem Snežinka — poduk za nas prodajajo novo in rabljeno smučarsko opremo. Letos je bilo zlasti veliko povpraševanje za rabljeno opremo. Kar zadeva novo opremo opažamo, da se povpraševanje zmanjšuje, ven- ^ času od 13. do 17. no-embra 1985 je bil na Gospo-, grškem razstavišču v Lju-'jani tradicionalni smučar- sejem SKI EXPO 85. Sejem pomeni začetek se-nakupa smučarske Preme. Tu razstavljajo in dar to še ne pomeni, da nova oprema ne gre v promet. Na tržišču je močno prisotna firma San Marco, ki ima veliko izbiro smučarskih čevljev, v vseh cenovnih razredih. To bi nam, kot proizvajalcem smučarskih čevljev lahko bilo v poduk, saj naših čevljev na tržišču ni dovolj. Zanimanje za naše smučarske čevlje je še vedno veliko, saj bi jih na tem sejmu lahko prodali veliko več, če bi imeli zadostno količino in izbiro. Tako smo vsi, ki smo na sejmu, le ugotavljali, da ima konkurenca dovolj čevljev, da nastopajo agresivno in da dobro prodajajo. Naša prodajalna Ljubljana IV je na sejmu prodala za 600 milijonov din obutve. Kupci so se zanimali predvsem za smučarsko obutev. apreski in tudi za tekaško obutev. Zato smo na sejem povabili znanega tekaškega delavca Janeza Pavčiča, ki je predstavljal tekaške čevlje in vezi Control system. Predvajali smo tudi video filme o tovarni, naših izdelkih in o zimskih olimpijskih igrah 1984. тпоупсис v zabavnem delu programa sta sodelovala Tone For-nezzi-Tof in Janez Hočevar-Rifle, ki sta občinstvu na zabaven način predstavljala tekaško obutev. Marija KOŠIR Sodelavcu Petru Merlaku v slovo u Nepredvidljiva usoda je iz naših vrst boleče iztrgala Petra Merlaka. Ko- maj slabe dve leti je od tedaj, ko je Peter začel delati v lahki montaži. Doma iz Rovt, se je vsak dan s kombijem vozil v službo. Postal je dober delavec, spreten in prilagodljiv, kar je na tekočem traku v lahki montaži lastnost, ki jo zelo cenijo. Potem pa je prišla zima in utrnila pomlad, bi lahko rekli, saj je bil Peter star le sedemnajst let, torej na pragu življenja, v katerega je korakal pogumno in uspešno. Petra se bomo spominjali kot marljivega delavca in dobrega tovariša. Umrl je Janko Žakelj v začetku decembra nas je nenadoma zapustil naš upokojenec Janko Žakelj, ki je v naši tovarni delal od leta 1949 dalje. Kot kvalificiran čevljar je ves čas do invalidske upokojitve delal v montaži. Omahnil je, še preden je dopolnil šestdeset let. Ф#е m Tflin Z njimi je rasla Alpina Vilka Čadež se je že zgodaj spoznala s čevljarstvom, saj so imeli obrtno delavnico doma ... »Res je bilo tako. Že ko sem bila stara dvanajst let, sem pomagala v očetovi delavnici, vozila blago na pošto in kasneje prevzemala tudi nekatera, kot pravimo danes — pisarniška dela. Kasneje, v času svetovne gospodarske krize, so se tudi v Ži-reh obrtniki začeli združevati v zadruge, da bi lažje preživeli. Oče se je vključil v Postolarsko zadrugo. Jaz sem se učila »stepati«, se izučila in nadaljevala z delom na vseh fazah šivanja gornjih delov. Kot zanimivost lahko povem še to, da sem prva od žensk v Postolarski zadrugi začela tanjšati (šir-fati) gornje dele na stroj. Dela seveda ni bilo stalno. V jesenskih mesecih, ko je bilo dosti dela, smo delali po štirinajst ur dnevno, potem pa so prišli meseci brez dela ... Bili smo mladi in tudi jaz sem se vključila med telovadce v Sokolu. Učila sem telovadbo predvsem naraščajnice (14. —15. leta) in kasneje še članice. Potem pa so prišli otroci, na pragu je bila druga svetovna vojna, ki je Vilki vzela moža in otrokoma očeta. »Ob svojem možu sem sodelovala že od vsega začetka. Posebno sem delala v vaškem odboru AFŽ (antifašistične fronte žena) in v odboru osvobodilne fronte.« Po koncu vojne se je Vilka z vsem žarom vključila v delo. Dila je v odboru za kulturo, v KLO (krajevnem ljudskem odboru), zadolžena za socialo, bila je članica občinske skupščine, dela v zvezi borcev, komisijah... »Zares smo delali z ogromnim elanom,« se spominja, »nobenega večera nam ni bilo žal...« Električar Polde Potočnik me je usmeril v delo Naproza, to je bila nabavno prodajna zadruga. V začetku sem bila čisto sama in popolnoma neizku- šena. Pa je vendarle šlo: takrat smo še vse prodajali na karte, da je bila v tistem pomanjkanju, delitev bolj pravična. Toda vse to je zahtevalo veliko dela. Odhajala sem zjutraj in se pogosto vračala zvečer ob devetih pa tudi enajstih. Tako ni šlo več naprej, saj sta dva otroka vendarle zahtevala svoje ...« Tako se je spet vključila v čevljarstvo, najprej v zadrugo in kasneje v novo zgrajeno tovarno. Vsa leta potem je delala v šivalnici gornjih delov, v zadnjih šestih letih pred upokojitvijo pa na kontroli. »Po vojni je bilo zlasti veliko težav s stroji in v glavnem smo uporabili stroje iz obrtnih delavnic. Kasneje so se razmere, kar zadeva stroje, izboljšale. Toda ves čas je bila šivalnica nekako za montažo. Ko smo si izborile boljši položaj, so se stvari spet poslabšale. Tako je bilo večkrat in, kot slišim, je še sedaj... Norme so trde, vem da so ženske disciplinirane delavke. Toda, še premalo znajo, da bi lahko bolj napredovale, oz. bolje zastopale svoje interese. Izobraževanje, ki je sedaj možno, je za napredek nujen pogoj. Sicer pa mislim, če bi vsak delavec delal v tovarni tako, kot dela doma in pazil na vse, bi bil napredek še hitrejši. Nejko Podobnik ч_ ženski zbor uspešno v novo sezono 40 LET SVOBODE V 9 Ženski pevski zbor DPD Svoboda Ziri navdušuje doma in ^ drugih krajih Za amaterske pevske zbore se pričenja nova sezona. Tako tudi za ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri. V novi sezoni pričenjajo z delom osiromašene za nekaj stalnih članic zbora, ki so jim preostal^ pevke za njihov prispevek v preteklem obdobju zelo hvaležne. Istočasno pa se je zboru pridružilo osem mladih pevk, ki že redno vadi' jo. Pomlajevanje je seveda tudi pogoj za razvoj zbora. Takoj na začetku sezone v soboto 26. oktobra je zbor nastopil no. vsakoletnem srečanju pevskih zborov sozda ZPS v Trbovljah. Kaj govori ocena v časopisu: Že sama paša za oči je napovedala dobro »bero« tudi za ušesa-Kot tretje nastopajoče so se namreč na odru zvrstile članice ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Žiri. Ubrani ženski glasovi, ki smo jih lahko slišali na vseh dosedanjih srečanjih pevskih zborov ZP^' so zapeli »Jesen«, »Ko mi na Ojsterk pridemo« in »Zagorske zvonove«. Dekleta in žene v belih bluzah in črnih krilih so poslušalce dobesedno očarale. Svojevrsten čar pa je k vzdušju v dvorani prispevala solistka, ki je s vojim nežnim glasom med pozvanjanjem »Zagonskih zvonov« posegla v čustva še tako samozavestnemu poslušalc>^ Zato ni naključje, da jo je, po izrazitem aplavzu, še s toliko večji''^ ponosom, predstavil njen zborovodja Slobodan Poljanšek. Vsekakof je bilo občinstvo v Delavskem domu tokrat priča kakovostni zborovski pesmi, še vzpodbudnejše pa je dejstvo, da kakovost petja žirov-skih žena glede na dosedanja srečanja ZPS stalno raste. Začela se je temeljita obnova dvorane DPD Svoboda Žiri, k' naj bi bila končana že letos TO IE flflf KRfll g: ^ares je sejem postal že tradi-Poleg Alpine sodeluje J® ^jmu že ves čas tudi Merca-žei Sora s svojo prodajalno ča ' ''' tudi prodaja smu- . rsko opremo. Ves čas sejma, to ta ure, je bila odpr- ob prodajalna Alpine, da bi iskovalcem sejma res lahko g^?^^dili kolikor je največ mo- »pELO - ŽIVLJENJE« je e'asilo ALPINE, tovarne butve Žiri, Strojarska '•2, n. soL o., ki ima v sestavi TOZD Proiz-j^onjo, TOZD Prodajo in elovno skupnost skup-služb. — Ureja ga »^^'^niški odbor: Marija . breht, Tatjana Dolenc, »ena Lukančič, Tatjana ohorič, Helena Kavčič, Pišljar, Anuška ^.?včič — tehnični ured-I ' Nejko Podobnik — nik^**' odgovorni ured-^ , — Izhaja mesečno, klada 2200 izvodov. Fo-,g'-atije: Brigita Zemlja-Tisk: TK Gorenjski Kranj _y Najmlajši v pionirskih vrstah :* . Sredi novembra je aktiv kmečkih žena pripravil v družbe-domu Partizan zelo uspelo in lepo urejeno razstavo jtniečkega orodja in jedi. Kot zanimivost velja omeniti, da je razstava urejena po delih skozi letne čase, hkrati pa si lahko ogledali jedi, ki so spremljale kmečko življenje, nedeljo, ko je bilo največ obiskovalcev, pa smo si lahko "gledali tudi demonstracijo predenja. Sejem smučarske obutve v Žireh je uspel ^niučarski klub Alpina že več let pripravlja sejem, ki je postal pomembna prilika — kako priti do opreme Organizatorji sejma se niso prevarili, saj je bil obisk v prvih urah sejma izreden; prodali so okoli 650 vstopnic. Če sedaj ocenjujemo za nazaj, lahko rečemo, da je bil sejem dobro organiziran, tudi strokovno svetovanje je potekalo v redu. Kot običajno, je bila organizirana tudi brezplačna montaža na sejmu kupljene opreme. Tudi to je potekalo tekoče, saj so na sejmu montirali okoli 40 parov smuči. Da bi bilo na sejmu še bolj pestro, so predvajali tudi video filme, predvsem reklamnega, smučarskega in zabavnega značaja. Kakšna so torej razmišljanja ob tem uspešnem sejmu? Ugotovili smo, da s tem, ko je sejem trajal do 16. ure, nismo kaj prida pridobili, saj v zadnjih urah ni bilo pravega obiska. Razmišljamo, da bi morda sejem organizirali v dveh dneh, to je v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. To bi morda nekoliko ublažilo začetno konico obiska, ko so bile razmere za sejemsko delo zaradi gneče skoraj nemogoče. Vemo tudi, da sejem še vedno ni ponudil dovolj stare otroške opreme, kjer je predvsem povpraševanje po kompletni opremi. Da bi to dosegli pa bo treba zagotoviti tudi ustrezen prostor. Boris MARKEU Cicibani so postali ponosni pionirji V četrtek, 28. novembra 1985 smo neučakane cicibane sprejeli med pionirje. Pripravili smo jim kratek kulturni program. Cicibani so se predstavili z recitacijami, zapeli so nam nekaj pesmic, mi pa smo jim razdelili modre kapicč, rdeče rutke in pionirske izkaznice. Obljubili so, da bodo vestno opravljali pionirske naloge. Po svečani pionirski zaobljubi jim je tov. Jelene povedal nekaj o NOB. Najbolj pa so se razveselili pogostitve, ki smo jim jo pripravili v prizidku. Za konec pa so si ogledali še lutkovno predstavo o čarovnici, ki ni mogla biti hudobna. 10 PO Žirovske čete rmrd/vJvi^ rywvtvJL ri\jj ;(|\(ТОлтД. Г _ ij(\cioTXY4VJ rOVtlt. Л/Лј M\rnjz i.. jZ .01 -jc fnruci' rUOVTU? ПХЗЈ rrvOLW /awtrcroo, (JjCAL; J j _ p.ft I ,+ . cwx/ ЛХУ AnLr 'jy .|ТЈСЛ>ила>Ј uy\> jnoc^v /ЗОКС nrr<\xy Of, *'A/ru; ^ rvxOJX/rcv • £jj (Wi prvov-'j mopoj odoj u /yuoLoJU AT nrVw jfUTi Amu,. /w Affrmrrurrru, (jiXXJ ЛХУ ^JVCU--^prrrvv^'. wn, ry/yr\j ^ CUX( ftUWYYVj fXJ" POfUnwJ uYb АЛПЈ ru/jy i fv rsu _ ДоЈ ПА.' f\rty^UOJ rvu, IfV ofulicLoirf -ijvxrfuawlcv. n JV(\. Učenci osemletke spremljajo dogodke "^|ј1ЛСјС*Ј , % tu I TO JE rifll KRAf urboni/licne /cinje ***** MOTE/ ц • *г\"|А # * . . ■ y .',6v .9 ?-r^' j\ ' ^ ^kdur kup balon ma parcela zastojn y. / M ■ '7. \\ in dfugo t. ri;,.^: t _%f- S.%%1 j^iiliiiil, -t vrje Ла s bam л je se kej zemlej лје je pazidama^a^ »am 9 ziri @ ( ▼<г? at u vad/ se naprex srečno vožnjo v novem letu, vam želi „ vaše cestno podjetje" model model *"P: tx 667511/8 lahko prestopen regulacija: za boljši odtoks^ zmisnu : Nejko P. uštimou: Tone P.