126 Razredni pouk 2-3/2016 Iskrice Ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport Povzetek: Učenci s posebnimi potrebami se izobražujejo v različnih izobraževalnih programih, pri tem pa jim skladno z individualiziranim programom prilagajamo tudi ocenjevanje pri predmetu šport. Učitelji morajo pri tem upoštevati primanjkljaje in močna področja ter pri učencu razvijati interes za kasnejše vseživljenjsko ukvarjanje s športom. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji, ki poučujejo učence s posebnimi potrebami v prvem in drugem triletju, ocenjujejo svojo kompetentnost na področ- ju ocenjevanja športa učencev s posebnimi potrebami, kateri so njihovi glavni cilji ocenjevanja, kako oblikujejo oceno ter kako sestavljajo kriterije ocenjevanja. V vzorec smo vključili 86 učiteljev razred- nega pouka in športnih pedagogov, ki so v šolskem letu 2014/15 poučevali predmet šport od 1. do 5. razreda, pri tem pa so poučevali tudi učenca s posebnimi potrebami. Podatke smo obdelali z osnovno deskriptivno statistiko spremenljivk. Izsledki so pokazali, da 60 odstotkov učiteljev meni, da so kompe- tentni za ocenjevanje, vendar bi potrebovali dodatna znanja. Glavna cilja ocenjevanja znanja učencev s posebnimi potrebami sta motiviranje in spodbujanje učencev za nadaljnje šolsko delo ter posredovanje informacije o razvoju in napredku, pri ocenjevanju pa dajejo učitelji največ pozornosti napredku učenca. Učitelji pri ocenjevanju prilagajajo čas ocenjevanja in raven znanja. Vsak drugi učitelj pri ocenjevanju uporablja prilagojene pripomočke. Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, šport, ocenjevanje, kriteriji ocenjevanja. Knowledge Assessment for Pupils with Special Needs in Physical Educa- tion Lessons. Abstract: Pupils with special needs (PSN) receive education under various educational programmes; in accordance with the individualised programme, they are also assessed differently in physical education lessons. Teachers must take into account their deficiencies and their strong po- ints, and develop in the pupil an interest for subsequent lifelong involvement in sport. The aim of the research was to determine how the teachers who are teaching pupils with special needs in the first and second triennia evaluate their own competences in assessing the sports performance of pupils with special needs; what their main assessment objectives are; how they form the mark; and how they pre- pare the assessment criteria. The sample encompassed 86 classroom teachers and physical educati- on teachers who taught physical education lessons from the 1st to the 5th grade in the 2014/15 school year, also teaching a pupil with special needs. The data was processed with basic descriptive statistics for variables. Findings show that 60% of the teachers believe they are qualified to assess such pupils, but that they would require additional knowledge. The main objectives of assessing the knowledge of pupils with special needs are motivating and encouraging the pupils for further school work, and pro- viding information on development and progress; during assessment, the teachers pay most attention to the pupil’s progress. During assessment, the teachers adjust the time of assessment and the level of knowledge. Every other teacher uses adapted aids for assessment. Key words: pupils with special needs, sport, assessment, assessment criteria. Neža Lončar Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje Razredni pouk 2-3/2016 127 Uvod Skladno s 27., 28., 29. in 30. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je skupi- na, ki jo imenuje ravnatelj na šoli, dolžna izdelati individualizirani program, s katerim se določijo oblike dela na posameznih področjih oz. pri pred- metih, načini izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagodit- ve pri organiziranju, preverjanju in ocenjevanju znanja ter pri napredovanju in časovna razporedi- tev pouka (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011). Vsak individualizirani program mora vključevati prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja na posameznem področju oz. pri posameznem predmetu, saj s tem učencu omogočimo optima- len prikaz usvojenega znanja. Pri predmetu šport ocenjujemo gibalno in teoretično znanje, pri tem pa ne smemo pozabiti pomembnosti razvijanja ter spodbujanja znanj in vzgojnih ciljev, ki vplivajo na razvoj zdravega življenjskega sloga za kako- vostno življenje. Pri ocenjevanju znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport moramo na začetku šolskega leta postaviti individualne cilje, poiskati vsebine, pri katerih bodo uspešni, diferencirati metodične postopke in poudarjati po- membnost njihovega osebnega napredka (Žakelj in Borstner, 2012). Predmet in problem Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Krek in Metljak, 2011) in Pravilnik o pre- verjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju v osnovni šoli (2013) opredeljujeta, da ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli poteka enako kot ocenjevanje vseh učencev, in sicer do 3. razreda je ocenjevanje opisno, od 3. razreda dalje pa je številčno, in sicer s petsto- penjsko ocenjevalno lestvico, razen če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) pa s 7. členom učencu s posebnimi potreba- mi, usmerjenemu v izobraževalni program s prila- gojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ne glede na vrsto primanjkljaja, ovire oziroma motnje omogoča prilagajanje organizacije, načina preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovne razporeditve. Vse prilagoditve morajo biti zapisane v individualiziranem programu učenca s posebnimi potrebami. Na podlagi Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Krek in Metljak, 2011), Zakona o osnovni šoli (2006) in Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) je Strokovni svet za splošno izobraževan- je pripravil Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo, v katerih so navedena splošna priporočila prilagajanja preverjanja in ocenjevanja (Navodila za izobra- ževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo, 2008). Splošna priporočila niso dovolj, saj so primanjkljaji in ovire lahko zelo raznoliki, zato so učitelji mnogokrat pred izzivom, kako oceniti znan- je učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport, še posebno kadar so gibalne ovire težje in težke. V raziskavi nas je zanimalo: – ali učitelji menijo, da imajo dovolj strokovnega znanja za ocenjevanje znanja učencev s poseb- nimi potrebami pri predmetu šport; – kateri so glavni cilji učitelja pri ocenjevanju znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport; – kako pogosto učitelji pri oblikovanju ocene učenca s posebnimi potrebami pri predme- tu šport upoštevajo sodelovanje učencev pri pouku, obiskovanje športnih dejavnosti zunaj pouka, učenčev trud, učenčevo vedenje, nap- redek in znanje učenca ter interes učenca do predmeta šport; – ali pri oblikovanju ocene sodelujejo tudi učenci s posebnimi potrebami; – s kom sestavljajo kriterije za ocenjevanje znan- ja učencev s posebnimi potrebami pri predme- tu šport; – s čim si učitelji pomagajo pri oblikovanju kriterijev ocenjevanja za učence s posebnimi potrebami; – kako učitelji prilagajajo ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport. Metode dela Uporabili smo kvantitativno empirično pedagoško raziskavo. 128 Razredni pouk 2-3/2016 Vzorec merjencev Za potrebe raziskovanja smo oblikovali vzorec, ki so ga sestavljali razredni učitelji in športni pe- dagogi iz 11 slovenskih regij, ki so v šolskem letu 2014/15 poučevali predmet šport od 1. do 5. razre- da in so poučevali učenca s posebnimi potreba- mi. Vsak učitelj je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami. Posebne potrebe učencev so bile raznolike in so razvidne v tabeli 1. Vzorec spremenljivk V raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki je zajemal podatke o učitelju (starost, spol, leto poučevanja) in vrsti primanjkljajev, ovir oziroma motenj učenca s posebnimi potrebami, oceno strokovne kom- petentnosti na področju ocenjevanja, namen in cilje ocenjevanja učencev s posebnimi potrebami, oblikovanje ocene, kriterije za ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami in prilagajanje ocenjevanja. Organizacija meritev Marca 2015 smo na šolah pridobili privolitev rav- nateljev, katerim smo podrobno predstavili namen in cilje raziskave. Po dogovoru so bili vprašalniki na šolo poslani v tiskani obliki oziroma so bili vro- čeni osebno. Dogovorili smo se za čas izpolnjevan- ja oziroma vračanja. Izpolnjevanje vprašalnikov je potekalo od 1. marca do 24. aprila 2015. Metode obdelave podatkov Zbrane podatke smo obdelali z ustreznimi sta- tističnimi postopki v programu IBM Statistical Product and Service Solutions (SPSS, različica 19.0.0.). Za analizo vsakega vprašalnika smo upo- rabili frekvenčno porazdelitev (f, f %) atributivnih spremenljivk. Rezultati Ocena lastne kompetentnosti na področju ocenjevanja in želja po dodatnem znanju Stalno strokovno izpopolnjevanje pri učiteljih spodbuja kompetentnost na danem področju. Uči- telje se spodbuja, da se izobražujejo na različnih podočjih, tudi na področju učencev s posebnimi potrebami. Učiteljem smo postavili vprašanje, ali menijo, da imajo dovolj znanja za ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami pri pred- metu šport. 60,5 % učiteljev meni, da imajo dovolj znanja, 39,5 % učiteljev pa je ocenilo, da nimajo dovolj znanja za ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport. Učitelji želijo dodatna znanja, s čemer bi dobili konkret- na navodila za posamezne skupine učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport, spozna- li primere prilagojenih dejavnosti za posamezne vsebine, izmenjali izkušnje z drugimi učitelji, pridobili dodatno znanje o različnih možnostih ocenjevanja učencev s posebnimi potrebami pri Razredni pouk 2-3/2016 129 predmetu šport in pridobili dodatno znanje, koliko lahko učencu s posebnimi potrebami prilagodimo ocenjevanje in kako. Glavni cilji ocenjevanja pri predmetu šport Najpomembnejši cilji pri ocenjevanju znanja učen- cev s posebnimi potrebami pri predmetu šport so motiviranje in spodbujanje teh učencev za nadaljnje šolsko delo (65,1 %), posredovanje povratne informacije o razvoju in napredku (53,5 %) in pridobitev povratne informacije za lažje načrtovanje in vodenje pouka (50,0 %). Spod- budno je dejstvo, da je kar 80,2 % učiteljev izbralo cilj pridobitev informacije za sprotno spremljanje napredka pri učencu s posebnimi potrebami kot najbolj pomembnega oziroma pomembnega. Zaskrbljujoče pa je, da je 34,9 % učiteljev cilj pridobitev ocene izbralo kot najbolj pomemben oziroma pomemben cilj. Oblikovanje ocene Učitelje smo vprašali, kako pogosto pri obliko- vanju ocene učenca s posebnimi potrebami pri predmetu šport upoštevajo sodelovanje učenca pri pouku športa, obiskovanje športnih dejavnos- ti zunaj pouka, učenčev trud in vedenje, njegov napredek, znanje in interese za predmet šport. Pri oblikovanju ocene učenca s posebnimi potre- bami pri predmetu šport učitelji vedno upoštevajo učenčev trud (77,9 %) in njegov napredek (86,1 %), vedno oziroma pogosto pa upoštevajo sodelovanje pri pouku (88,4 %) in učenčevo znanje (79,0 %). Pri oblikovanju ocene 7,0 % učiteljev le redko upoš- teva znanje. Učenci s posebnimi potrebami se pogosto udejstvujejo v gibalno-športnih dejavnos- tih zunaj šolskega programa, ki so prilagojena in razvijajo njihova močna področja zunaj pouka, vendar kar 61,5 % učiteljev to redko upošteva oziroma nikoli ne upošteva pri oblikovanju ocene učenca s posebnimi potrebami pri predmetu šport. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako pogosto se učitelji po ocenjevanju znanja skupaj z učenci s posebnimi potrebami pogovorijo o oceni. Spod- budno je, da se kar 89,5 % učiteljev z učenci vedno oziroma pogosto pogovori o rezultatih ocenje- vanja. Učenci tako ne dobijo ocene le v številčni obliki, ampak dobijo hkrati povratno informacijo, pri tem pa kar 98,8 % učiteljev vedno oziroma po- gosto pove učencem, kako morajo vaditi in kaj, da bodo napredovali. Ob pogovoru 76,8 % učiteljev z učencem s posebnimi potrebami ugotavlja vzroke za majhen ali velik napredek. Vključevanje učen- cev v proces oblikovanja ocene pri njih spodbuja razvoj samovrednotenja, a rezultati, ki smo jih dobili z raziskavo, kažejo, da učitelji učence zelo redko vključujejo v proces oblikovanja ocene; 31,4 % učiteljev vključuje učence občasno, 25,6 % pa pogosto. Učiteljeva dolžnost je, da učence vedno pred ocenjevanjem seznani s kriteriji in rezultati ocenjevanja (89,5 %). S predstavitvijo kriterijev pred ocenjevanjem pa učencem hkrati povemo, kaj pri ocenjevanju pričakujemo od njih. Sočasno pa moramo učencem povedati, zakaj nekaj počnemo in čemu je to namenjeno, saj lahko učenec le tako osmisli, zakaj nekaj počne. Rezultati so pokazali, da 80,2 % učiteljev učencem pred ocenjevanjem vedno pove, kaj pri ocenjevan- ju pričakuje, 93,0 % učiteljev pa učencem vedno oziroma pogosto pove, zakaj nekaj počnejo. Načini prilagajanja ocenjevanja znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport Ugotovili smo, da 72 % učiteljev prilagaja čas ocenjevanja (npr. čas ocenjevanja v več manjših sklopih, dobri dnevi), 66 % uporabi prilagojene kriterije znanja (slabša tehnika izvedbe zaradi primanjkljaja). 64 % učiteljev izbere ustrezen način preverjanja (praktično ali ustno preverjanje znanja), vsak drugi učitelj pa uporablja prilagoje- ne pripomočke (mehkejše žoge, baloni). Sestavljanje kriterijev znanja za ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport Individualni program učenca s posebnimi pot- rebami mora vsebovati prilagojene kriterije za ocenjevanje za posamezne predmete. Učitelji lahko kriterije sestavljajo sami ali v timu. Učitelje smo vprašali, ali sestavljajo kriterije za ocenje- vanje sami, v timu ali kako drugače. Samostojno sestavlja kriterje 44,20 % učiteljev, več kot polovi- ca učiteljev (53,50 %) pa sestavlja kriterije v timu; 2,3 % učiteljev je odgovorilo, da nimajo posebnih kriterijev za ocenjevanje in da občasno sestavljajo kriterije sami oz. po potrebi v sodelovanju s športnim pedagogom. Pri odgovoru v timu smo učitelje vprašali, s kom v timu sestavljajo kriterije. Največ jih sodeluje s svetovalno službo (N = 13), 130 Razredni pouk 2-3/2016 deset učiteljev jih sestavlja v aktivu, enajst učiteljev jih sestavlja z učiteljem/učiteljico v paralelki. Drugi sodelujejo v okviru skupine, ki pripravlja individualizirani program za otroka (N = 4), dva učitelja sestavljata kriterije v sodelo- vanju s športnim pedagogom in svetovalno službo, štirje učitelji sestavljajo kriterije le v sodelovanju s športnim pedagogom. Velika večina učiteljev (91,1 %) si pri oblikovanju kriterijev pomaga s standardi iz učnega načrta, najmanj učiteljev pa si pomaga s spletnimi viri (9,30 %). 16 (18,60 %) učiteljev je izbralo odgo- vor drugo (pomagajo si z izmenjavo izkušenj, s sprotno spremljavo napredka, devet učiteljev si pomaga s poglobljeno globalno oceno učenca iz individualnega programa). Razprava in sklep Kot navaja Bratož (2004), moramo učencu s po- sebnimi potrebami oblikovati razmere, ki omogo- čajo upoštevanje njegovih individualnih potreb v vseh fazah učnega procesa – tudi pri ocenjevanju –, s tem mu omogočamo doseganje maksimal- nih individualnih dosežkov. Ocenjevanje je zadnja faza učnega procesa; glavna cilja ocenjevanja naj bi bila pridobitev povratne informacije o razvoju in napredku ter pridobitev informacije za lažje načrtovanje in vodenje pouka. Z raziskavo smo ugotovili, da so učiteljevi najpomembnejši cilji ocenjevanja motiviranje in spodbujanje učencev s posebnimi potrebami za nadaljnje šolsko delo ter posredovanje povratne informacije o razvoju in napredku; s temi rezultati delno potrjujemo hipo- tezo. Z raziskavo nismo potrdili, da bi bil učiteljev najpomembnejši cilj pridobitev ocene, kar je zelo spodbudno, saj s tem pri učencih zmanjšujemo učenje in trud le za oceno. Kot navajata Krek in M. Metljak (2011), daje ocenjevanje učitelju povratno informacijo, hkrati pa tudi napotke za nadaljnje načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelji so potrdili, da ocenjevanje uporabljajo tudi kot pri- dobitev povratne informacije za lažje načrtovanje in vodenje pedagoškega procesa. Učitelj mora pri oblikovanju ocene učenca s po- sebnimi potrebami pri predmetu šport upoštevati znanje in napredek. S tem učitelj učencu pokaže, da spremlja njegovo delo, napredek in trud, hkrati pa oceni tudi njegovo znanje. Ocena ima za učenca tudi vzgojno vlogo, saj z njo ugotovi, da sta lasten napredek in uživanje v športu pomembnejša od rezultata (Štemberger, 1995; 1996). Učitelji bi mo- rali pri učencih s posebnimi potrebami spodbujati zunajšolsko ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, učencu pa bi ob tem morali pokazati, da vidijo njegov trud in napredek. Učenec s posebnimi potrebami, ki se zunaj pouka ukvarja z dejavnost- mi, lahko o dejavnostih, ki pozitivno vplivajo na njegovo motnjo, primanjkljaj oziroma na oviro, vodi dnevnik, učitelj pa lahko z njim spremlja trud in napredek. Učiteljeva dolžnost pri ocenjevanju znanja je, da učenca pred ocenjevanjem seznani s kriteriji ocenjevanja in pove, kaj pričakuje od njega; le tako se lahko izogne napakam pri ocenjevanju. Učen- čeva pravica pri ocenjevanju je, da od učitelja dobi pojasnilo o pridobitvi določene ocene, to pa lahko učitelji stori le ob vnaprej pripravljenih kriterijih. Izmenjava izkušenj, načrtovanje v aktivu, strokov- no izpopolnjevanje in uporaba različnih virov uči- teljem omogočajo profesionalni razvoj ter kako- vostno načrtovanje in izvajanje pouka. Z raziskavo smo ugotovili, da učitelji kriterije za ocenjevanje najpogosteje sestavljajo v timu, in sicer v aktivu ter v sodelovanju s svetovalno službo. To kaže na fleksibilnost učiteljev, da poiščejo pomoč na področjih, na katerih nimajo dovolj strokovnega znanja. Rezultati raziskave so pokazali, da si večina uči- teljev, posamezniki in učitelji, ki načrtujejo v timu, pri oblikovanju kriterijev največkrat pomagajo s standardi znanja iz veljavnega učnega načrta za predmet šport. Učitelji se morajo na svoji profesionalni poti stal- no strokovno izpopolnjevati na različnih področjih. Eno izmed njih je tudi delo z učenci s posebnimi potrebami. Učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, menijo, da imajo dovolj znanja za ocenjevanje znanja učencev s posebnimi potrebami pri pred- metu šport. Ugotavljamo, da učitelji, vključeni v raziskavo, naj- pogosteje prilagajajo čas ocenjevanja, pa tudi kri- terije ocenjevanja (teoretično in praktično). Učitelji se premalo zavedajo, da pri športu ne ocenjujemo samo praktičnega znanja, temveč preverjamo tudi teoretične vsebine. Zaradi primanjkljaja je to mogoče edina možnost preverjanja znanja. Tudi ocenjevanje predvaje določene praktične prvine je lahko rešitev. Izvedba raziskave na večjem vzorcu bi prinesla reprezentativnejše rezultate, vendar moramo Razredni pouk 2-3/2016 131 opozoriti, da velika večina učencev, ki so pozneje identificirani kot učenci s posebnimi potrebami, v prvem razredu in v prvi polovici drugega razreda, še nima odločbe o usmerjanju ali pa so v postopku usmerjanja. V raziskavo smo zajeli samo učence, ki imajo odločbo o usmerjanju ali so v postopku usmerjanja. Raziskavo bi bilo smiselno ponoviti na večjem vzorcu, vzorec pa bi razširili na učence s poseb- nimi potrebami od prvega do devetega razreda. Tako bi primerjali načine prilagajanja ocenjevanja in uresničevanja individualiziranega programa na razredi in predmetni stopnji. Viri in literatura 1. Bratož, M. (2004). Integracija učencev s posebnimi vzgojno- izobraževalnimi potrebami. V: Š. Krapše (ur.), Otroci s posebnimi potrebami (str. 9–49). Nova Gorica: Melio, d. o. o., Založba Educa. 2. Krek, U. in Metljak, M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobra- ževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 3. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). Uradni list RS, št. 52. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-1988 (21. 6. 2013). 4. Strokovni svet za splošno izobraževanje (2008). Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodat- no strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo. Dostopno na: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&sourc e=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB8QFjAAahUKEwifhc fR4q_HAhVL2xoKHYByA1s&url=http%3A%2F%2Fwww.zrss. si%2Fdoc%2F210911075800__pp_prilagojeno_izvajanje_ programa_os_maj.doc&ei=4qTRVZ-MIcu2a4DljdgF&usg= AFQjCNGEFRftNK7KRGXlVft-dCSkaysJZQ&sig2=1hs03OhocxYGTr 5Bx7i7Zg&bvm=bv.99804247,d.d2s. 5. Štemberger, V. (1995). Opisno ocenjevanje otrokovih dosežkov pri športni vzgoji. V: Opisno ocenjevanje – teoretična izhodišča in praktični napotki za opisovanje dosežkov pri posameznih predmetih (str. 128–133). Novo mesto: Pedagoška obzorja. 6. Štemberger, V. (1996). Opisno ocenjevanje pri športni vzgoji v osnovni šoli. Šport, 44(4), 8–10. 7. Zakon o osnovni šoli /ZOsn-UPB3/ (2006). Uradni list Republi- ke Slovenije, št. 81. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/ content?id=74775#!/Zakon-o-osnovni-soli-(uradno-precisceno- -besedilo)-(ZOsn-UPB3) (24. 1. 2015). 8. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami /ZUOPP-1/ (2011). Uradni list Republike Slovenije, št. 58. Dostopno na http:// www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714 (23. 1. 2015). 9. Žakelj, A. in Borstner, M. (ur). (2012). Razvijanje in vrednotenje znanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.