Poštnina piecana v gotovini.
E3T Posamezna štev. 50 par = K 3.
289. Štev,
¥ Uubllanl, ¥ Četrtek 22. decembra 1921.
Leta* V.
(shaja razen neaelj in praznikov vsak dan ©b 10. uri d©«se!dR».
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 8. Pri večjem naročilu popust.
		
ppBra 1111 ibmbipil		
		
trnu lBHl '		
| HBMB1		
	'M i KMiS:	jjfpr
HH9 IHHBp u . jmHmBSSBa		
Glasilo iugesEev. secUelno - deiRokratižne stranke.
nslia št. 312«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Prehrana mest ter industrijskih krajev in vlada.
»Ljubljana je pred katastrofalno krizo:	Najvažnejših
živil je na trgu tako malo, da trpe pomanjkanje že bolniki, starčki in otroci« »Jutro« št. 295, 1921.
Ugleden — podčrtamo ugleden i— liberalen ljubljanski dnevnik je na naslov »socijalistične« večine občinskega sveta ljubljanskega v soboto priobčil uvodnik o prehranbi politiki ljubljanskega mesta. »V vseh grauah prehrane popoln deba-kell... Mesto pozitivnih ukrepov... papirnat odgovor« — to je tenor članka, ki zahteva »avtonomnega dela« ter »samopomoči« v teh težkih časih, ko za drag denar ni dobiti kaj jesti. — O aprovizaciji Ljubljane se je v našem listu že spregovorilo, In kar se je in kar se ni, bi oblekli v dve besedi:
Lahko je biti nazaj — prerok! Ali povedati, kaj je v ljubljanski občini prav in kaj napak, je bil čas povedati pač par mesecev prej, ko bi se bilo dalo za zimo morda še kaj poskrbeti, in to je bilo za dobe demokratov. Zdaj je vse zvonenje — zvonenje po toči, In ni drugega leka ko ta, da besede, ki smo jih iz onega uvodnika zgoraj postavili na čelo, kakor hitro le nioč, najboljše pa, kar po brzojavil pošljete vladi, katera, če Je še kaj sramu v njej, bo zardela do ušes in še čez, da je s svojo strankarsko politiko, srečno pritlra-la tako daleč, da nje slovenska pre-stolica, mesto zemljedelske države še pred zimo jesti nima!
S tem nasvetom bi zadostili svoji časnikarski dolžnosti popolnoma.
— Ali nekaj drugega je, kar nam danes potiska pero v roko, naziranje
— ali da se izrazimo po napredno-moderno: »inentalitčt« onega liberalnega člankarja, ki je tako strašno različen od našega, da nam je prilika kakor sama došla, pogledati no razlikah, ki ob tistem članku odsevajo med miselstvom ali mentali-tetom socijalista pa miselstvom tistega liberalnega individualista, ki Je še to malo »realnega socijalizma«, kar mu ga je navdahnila bila realistična šola Massarykova, že zdavnaj pozabil, tako da se zdatiji »mla-din« od »starine«.že kar nič več ne razloči. — Da vidimo.
Da tvori prehranbno in socijal-no vprašanje najvažnejšo točko vsakega socijalističnega komunalnega programa? Brez zamere, v katerem Marksu ste to brali? Prava resnica je, da je socijala in prehranba, ali recimo bolje: ohranba človeka, posebno malega človeka in proletarca, ki je podstav socijale, — da je ta ohranba pravim, prva točka in fun-dament vsakega socijalizma kot znanstva! Ali prav tako res je, da je stalna politična zahteva vsakega pravega socijalizma, da imej ohran-bo človeka kakor prva na skrbi — ne mesto (občina), ampak — država ! '1 ista država, ki je prvi in zadnji gospodar, in to ne samo državni gospodar, ampak tudi narodni gospodar v deželi! Zato odločno zavračamo trditev, da bi tisti faktor, ki je prvi poklican, da krizo odvrne, bila mestna občina, in ne država!
Nikakor nam ni na misli, sedanji mestni občinski koaliciji ljubljanski biti odvetnik; ali trditev, da zaradi to koalicije ali »koaliranih socialistov«, kakor oni uvodnik koalicije nazivlje— »kriza tako narašča, da je ogorčenje prebivalstva vsak dan večje,« — ta trditev je tako smela, da moramo reči: to že ni več resnica na glavo prekucnjena, to je "tista politična demagogija, ki jo ob vsaki priliki očitate Vi nam! In ako celo prispodabljate postopanje ljubljanskih komunalnih socijalistov postopanju delomrznega berača, ki se
zanaša le na pomoč drugih, pa Vas mi na vsa usta poprašamo:
Kdo pa je tega berača — ki koncem koncev ni nikdo drugi kot ljubljanska občina sama, kdo je tega berača — berača naredil?! da zdaj, sredi zime, o Božiču, ko ima vsak kristjan rad kak gorak kotiček, ne le zmrzujemo, ampak tudi skoro da stradamo — to je, evo, sad sedanje in preteklih let vladne politike, tiste politike, ki Jej je individij (to seve le ta in ta, ne vsakdo) — ki jej je individij, praivm, vse, splošnost, skupnost pa nič! In da prejšnja večina na ljubljanski občini ni razvila »avtonomnega dela« in »individualne samopomoči« niti toliko, da bi bila svojo stranko na vladi o tem vsaj opozorila, kaj obeta pozimi priti ali kaj na spomlad, da bi bila opozorila na to, kar je bil že ves svet proro-koval, da bo namreč letošnja zima najhujša vseh zim po vojni — s tem se je ona prejšnja večina napačne vladne politike sama sokrivo naredila! Ako tedaj zdaj sedanja večina na občini o »delu« prejšnje večine galantno molči, pa se po pregovoru »kdor je skrivil, ta naj zravna«, »kdor je polomil, ta naj popravi« — drži države in nje zastopnika, sedanje vlade — kateri pameten človek jej bo to zameril?.! Ali da se oni mestni Koaliciji to zamerja, to Je
znak tistega »narobe — prav« mentaliteta, ki ga ima liberalec-indivi-dualist o svetu: njemu mesto ni nič drugega kot kup posameznikov, ki jim po naključju meščani pravimo! Ne pomisli — saj pomisliti od samih strankarskih skrbi ne utegne — da mesto ni nič drugega ko produkt dežele, v kateri je naraslo! Kdo je mesta zarodil? Promet ljudi z dežele, saj h temu domačemu prometu je prišel promet iz tujine šele ko Je bilo mesto že nastalo in se razvilo!
—	In katero nalogo opravlja mesto? To, da nudi ljudem z dežele udobnost sestanka; to je prvi pomen mesta, in potem da ji nudi nadaljnjo udobnost sestanka blaga ter trgovcev; to je drugi pomen mest. Tukaj, kjer je povpraševanja po blagu vsake vrste vedno dovelj, sta se zaro-dila pa že tudi kar in loco obrt in industrija; in to je tretji pomen mesta. Na teh treh pa se je zgradil sam po sebi še četrti in menda poglavitni gomen mesta — kulturni: Mesto je postalo središče ne samo šole in vzgoje, ampak tudi ognjišče in žarišče znanstva, umetnosti in človekoljubja. — Komu tedaj služi mesto z vsem tem? Gotovo ne samemu sebi, ampak vsej deželi. Da država tedaj gradi cesto v mesto in skozenj, vsej deželi in ne mestu, in da postavlja šole, gledališča, hrame umetnosti, zavode za slepce, gluhce in nemce ter javne bolnice ne mestu, ampak vsej deželi, to je prav tako očita reč, kakor da država vojašnico nekje imeti mora, pa jo imej v mestu ali na deželi. Zato je čisto naravna stvar, da država ta »bremena nosi«. Da pa mora ista dežela, ki od mesta sprejema dobrote kulture, tudi skrbeti za to. da meščan ,ki je, ko se ie v mesto preselil, pustil gozd, travnik in polje deželi, da ta meščan ne pozebe in gladu ne pogine — to je, mislim, nadaljnja pa tako primitivna resnica življenja, da je škoda o njej vsake nadaljne besede! — Ali kaj je ta dežela storila, t, j. kaj je v nje ime storila država oziroma vlada? Mesto da bi sl takoj s početka, dokler je bil še čas, najprej In pred vsem drugim zagotovila ohranbo ali prehranim naroda, je cela tri leta tirala pretirani liberalizem za osebo In blago tako daleč, da nismo s pridelki nič boljši kot druge države, k! sanic doma nič ne pridelajo in da je občina zdaj berač sredi beračev!
To je gospodstvo, da se Bogu usmili! In iz takega gospodarstva naj bi se Ljubljana zdaj izkobacala kar na lepem z »individualno samopomočjo« in »avtonomnim delom«. Mestu normalne pogoje aproviza-clje razdreti, potem pa apelirati na njegovo samopomoč in avtonomno delo — to je pač višek vsake državne modrosti in stališče, ki ga tu zavzema »socijalistična večina« na ljubljanskem občinskem svetu nJ krivično in nehvaležno, ampak popolnoma pravično, zakaj slaba hči domovine bi bila Ljubljana, ko bi tako vladno gospodarstvo podpirala!
Pa ko bi ga še podpirati mogla! Ali česar ne more vsa dežela, ne zmore niti mesto samo! Ako pa slednjič ne bo drugače in bo država — morala »štacuno odpreti« — dobro: Naj si vlada, ki bo s tem morala pripoznati, da je trgovina nje dežele za nič, naj si ta vlada beli zdaj lase sama, kako štediti z denarjem, pa nakupovati za prehranjevalno akcijo žito na debelo od trgovcev, in kako zmanjševati število uradnikov, pa nastavljati po »štacunah« nove! Naj si za rešitev tega problema vlada lase beli sama. Sam skuhal, sam pojel!
Predlogi k strankinemu zboru.
Načrt za statut.
§ 1. Ime starnke se glasi: Socijalistična stranka Jugoslavije.
§ 2. Organizacija stranke obstoji iz organizranih članov In iz strankinih predstavništev, ki jih predvideva § 3.
§ 3. Ta strankina predstavništva so: krajevne organizacije, okrožne organizacije, izvrševalni odbor, načelstvo za Slovenijo, načelstvo stranke, strankin zbor za Slovenijo in glavni strankin zbor.
§ 4. Član stranke je tisti, ki ga je sprejel v organizacijo odbor ene izmed strankinih krajevnih organizacij na podlagi podpisane pristopne izjave v predpisanem tekstu in verjetnega dokaza, da Je naroden vsaj
na en strankin tednik.
Osebe, ki stanujejo v krajih, kjer ni strankinih organizacij, sprejema načelstvo v organizacijo raztresenih članov. Področje te organizacije se razteza na celo Slovenijo.
Osebe, ki so znane v področju več krajevnih organizacij kot bivši nasprotniki stranke in delavstva, sme sprejeti v stranko le načelstvo stranke
§ 5. Vsi člani stranke so dolžni plačevati temeljni strankin davek v znesku, ki ga določa izvrševalni odbor, razven tega pa stalno naročati eden izmed obeh strankinih političnih tednikov.
Razven tega plačujejo vsi zavedni člani stranke progresicen strankin davek.
Vsi člani stranke imajo aktivno volilno pravico v strankina predstavništva.
Pasivno volilno pravico za strankin zbor in za druga strankina predstavništva imajo le člani, ki so organizirani v stranki že dve leti, ali pa od ustanovitve krajevne organizacije v kraju, kjer stanujejo. Izjemoma lahko podeli strankin zbor j pasivno volilno pravico na strankin zbor od načelstva pripuŠčenim de-i legatom, ako potrdi tozadevnemu predlogu načelstva dve tretjine delegatov strankinega zbora, čeravno nimajo vseh predpogojev za pasivno voliino pravico.
§ 6. Krajevna politična organizacija se ustanovi tako, da se ali sam konstituira ali pa izvoli odbor in da vzame po priglasu strankino načelstvo ustanovitev organizacije na znanje.
Po vaških in tržkih občinah morajo obsegati krajevne organizacije normalno področje ene občine.
Krajevne organizacije za mestne občine lahko razdela mestni teritorij v več sekcij, ki so upravno samostojne organizacije, taktično pa so podrejene zaupniškemu zboru, sestavljenemu Iz odborov vseh sekcij in vseh drugih članov strankinih predstavništev in poslancev, ki stanujejo v dotičnem mestnem področju in krajevnemu vodstvu, izvoljenemu z večino plenuma zaupni-škega zbora. K zaupniškiin zborom mestnih občin, se sme pritegniti tudi predmestne občine.
Za vse večje "vratc in stanov*-ske skupine sc sme ustanoviti ob-
ratne (stanovske) politične organizacije, ako odbor pristojne teritori-Jalne organizacije takim ustanovitvam potrdi. V tem slučaju se v tem obratu (stanovski skupni) zaposleni ne smejo sprejemati neposredno v krajevno organizacijo.
Vse obratne skupine morajo voditi evidenco članstva ločeno po občinah (v mestih po okrajih) in so dolžne dati te članske evidence po potrebi pristojnim krajevnim organizacijam na razpolago.
§	7. Označba:	»Organizacija
Kmetsko-delavske zveze« je druga označba za vse krajevne organizacije ustanovljene po tem štatutu. Pravila Kmetsko-delavske zveze so
legalna forma za te organizacije. V
teh pravilih omenjen delegacijski zbor se vrši istočasno s strankinim zborom, načelstvo KDZ ima mesto v Izvrševalnem odboru, izvoljenem po tem štatutu.
§ 8. Vsak organiziran dan ima biti naročen ali na »Ljudski Glas« ali na »Voksstimme«, ki se proglašata za obligatorična strankina časopisa.
Vsi člani strankinih predstavništev naj bodo naročeni po možnosti na glavno strankino glasilo »Naprej«.
Urednike teh listov nastavlja Izvrševalni odbor na predlog načelstva, vsa ta imenovanja pa se imajo predložit strankinemu zboru v kou-čno odobritev.
§ 9. Vsi prispevki se plačujejo v naprej. Kdor do 10. v mesecu ni i plačal tekočih prispevkov, se ga do-| tični mesec črta, kakor da bi izsto-j pil. Ako pozneje — pa pred prete-i kom treh mesecev znova pristopi je
1 oproščen pristopnine, prispevki pa
i se računajo le za naprej, člani, ki so članstvo pretrgali se smatrajo za nove člane.
§ 10. Krajevne organizacije sklepajo o vseh stvareh lokalnega značaja v kolikor ne pritegne teh stvari v svojo kompetenco, s tem da o njih sklepa načelstvo ali izvrševalni odbor.
Vse politične organizacije imajo vsak mesec po enkrat plenarna zborovanja z razgovorom o političnem položaju. Razven tega je sklicevati take seje po potrebi. t § 11. V Celju, Ljubljani in Marl-I boru se ustanove za področje, ki jih j razmejuje Izvrševalni odbor na * predlog načelstva, okrožni odbori, ki se izvole na okrožnih konferencah, ki se imajo shajati vsaj vsakega pol leta po enkrat in koje člani so predsedniki in njih namestniki vseh krajevnih organizacij.
V	kompetenco okrožnih konferenc spada razgovor o agitaciji v podrejenem področju, v konferenco okrožnih odborov pa vodstvo te agitacije.
Ostale stvari predlagajo okrožne konference in okrožna vodstva v obliki predlogov Izvrševalnemu odboru v kompetentno rešitev.
§ 12. Pokrajinski izvrševalni odbor je od strankinega zbora do strankinega zbora čuvar sklepov | tega zbora in najvišji organ v vseh
stvareh, ki niso pridržane izrecno glavnemu strankinemu zboru ali kakemu drugemu strankinemu predstavništvu.
Izvrševalni odbor sestoja iz vsaj
10	članov in 10 namestnikov. Ako je kak član pravočasno sporočil, da je za sejo Izvrševalnega odbora zadržan, sme poklicati k seji načelstvo mesto njega namestnika, ki je iz istega kraja, ali pa vsaj istega ok-rožja kot član. Ako je bil član Iz-vrševalnega odbora izvoljen za poslanca v državni zbor, izgubi za čas poslanstva glasovalno pravico v Izvrševalnem odboru, načelstvo pa določi po zgornjih načelih njegovega namestnika. Poslanci za pokrajinske in druge zbore obdrže svoja mesta v Izvrševalnem odboru.
§ 13. Načelstvo stranke je upraven organ, ki stranko reprezentira in daje v tekočih ln neodložljivih stvareh v imenu Izvrševalnega odbora obvezne direktive. Proti tem direktivam in sklepom, pa ima vsaka krajevna organizacija pravico apelirati na Izvrševalni odbor. Ta apel nima odložilne moči.
§ 14. Pokrajinski strankin zbor, na kojega volijo: vsaka organizacija najmanj po enega, večje organizacije pa na vsakih 50 članov po enega delegata, pri čemer se štejejo drobci nad 25 za polnih 50, se sestaje redno vsako leto. Strankin zbor voli Izvrševalni odbor, sestav* lja na predlog Izvrševalnega odbora kandidatne liste za državni zbor, voli iz svoje srede delegate za glav* ni strankin zbor in sklepa o vseh drugih stvareh, ki jih pritegne sam v svojo kompetenco.
§ 15. Pokrajinski strankini zbori ne smejo sklepati o stvareh, ki spa* dajo v kompetenco glavnega stran« kinega zbora.
«
Da se sporazumemo.
Sodrug Komavli priobčuje X »Napreju« svoje misli k strankinemu zboru. Navedel bom točke, v kate* rih se ž njim ne strinjam.
Glede sklepa mariborske konfe« renče, bi imel s. Komavli popolnoma prav, če bi se ta konferenca vršila pred ono sejo izvrševalnega odbora, kjer se je odločilo, kje se bo strankin zbor vršil. V tem slučaju bi vsak človek smatral, da je to predlog, ki ga naj izvrševalni odbor po možnosti upošteva. Ker se je pa ta konferenca vršila že potem, ko je Izvrševalni odbor že. odločil, je pa ta sklep najmnai velika nerodnost, če že ne akt nediscipline. Tem slabše, če je bil tudi s. Komavli navzoč, ki je član I. O.
Glede razprave v časopisju Je pravilno to, kar piše s. KomavU, Prosim ga naj zastopa to mnenje tn-di takrat, ko se bo izkazalo, kdo je glavni krivec. Mislim, da bi bili referent je s svojini delom že davno končali, če bi ne imeli izgotoviti tudi ono delo, ki bi ga morali vršiti tsti sodrugi, ki mislijo, da je dovolj če imajo socijalizem v — glavi.
Bojmo, se birokratizma, vendar moramo vedeti, da oni še ni biFO-krat ki se bori proti virilizmu. Zo
v	preteklem stoletju so bili virilisti odpravljeni iz vseh parlamentarnih zastopov, samo naša stranka naj bi jih imela še zmiraj — člane izvrše* valnega odbora namreč, ki niso člani stranke.
Če bo strankin zbor rešil samo to vprašanje, ki je povsod že dognano, in o katerem je napksan.h že cole gore knjig, namreč, da je statut pogodba, ki veže vse člane, bo stori! veliko delo.
Zadnji čas je, da nehamo važne organizacijske pon-očke proskšatl za gole formalnosti.
Fran Svetek.
■Statn ‘2.
NAPREJ.
Štev. 289,
Sli od tobačnega delavstva.
V	torek, 20. t m. se je vršil v 'dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani precej dobro obiskan shod tobačnega delavstva. Shod se je vršil pod vt som mezdnega gibanja, v katerem se tobačno delavstvo nahaja. Monopolska uprava je ponudila tobačnemu delavstvu malenkosten povišek, a izplačala ga še vedno ni. Zakaj se z izplačevanjem zavlačuje, nam je neznano, vendar pripominjamo, da izgleda tako, kakor da se koče gospoda z delavstvom malce poigrajčkati. Delavstvo je pripravljeno sprejeti to povišanje na znanje, vendar le kot najnujnejša po-raoč. neomajeno pa zahteva poštene regulacije plač, pred vsem naj sg prejemki tobačnega delavstva v celi državi Izenačijo. V tem smislu je na shodu sprejel odbor organizacije nalogo, da poišče vsa pota, da se delavstvu ta zahteva izpolni.
Veliko ogorčenje je zavladalo iiicd delavstvom radi izdajalskega obnašanja JSZ. Ta organizacija je izjavila, da bo pomagala po svoji moči pri tem mezdnem gibanju. Naga organizacija je bila tega sklepa vesela, če ravno imamo z JSZ že iz prejšnjih časov prav bridke izkušnje. Naši sodrugi so si pač mislili, da tudi klerikalci uvidijo, da je beda iried delavstvom res že na vr-ktuicu. Zopet so se varali. Klerikalci so ostali stari nepoboljšljivi hinavci, ki so pomagali le navidez, da se delavstvu prikupila Pojedli so da-ao besedo, ter odpovedali pomoč ravao sedaj, ko bi bilo najbolj po-
trebno, da delavstvo ostane čim bolj složno. Razumljivo je potem, da Je delavstvo skrajno razburjeno, ter je na shodu soglasno sprejelo nastopno
resolucijo;
Tobačno delavstvo, zbrano na shodu dne 20. decembra v Mestnem domu, jemlje z ogorčenjem na znanje sklep odbora JSZ, ki Je v tako kritičnem času odpovedal skupno delovanje obeh organizacij, tobačnega delavstva. Sredi mezdnega boja smatra odbor JSZ za potrebno, da razširja autonomistično propagando ter versko nestrpnost. Tako delovanje spada v delokrog političnih ali verskih organizacij in ne v strokovno organizacijo, ki ima predvsem nalogo boriti se za krušno vprašanje delavstva. Zbrano delavstvo zahteva, da, če namerava JSZ vztrajati pri političnem delovanju, prepusti strokovne naloge onim, ki imajo voljo vršiti te naloge.
Ta resolucija je znak, da so klerikalci zadnjič potegnili tobačno delavstvo za nos. Člani naše organizacije so sklenili, da bodo mezdno gibanje vodili Se naprej toliko časa. da delavstvo doseže pošten povišek. ter da se uredi tudi vprašanje pokojnine. V ta namen bodo izboljšali svojo strokovno organizacijo, ter skušali doseči sodelovanje z »Savezom nionopolcev« v Belgra-du. — Shod Je napravil utis, da bo odslej tudi tobačno delavstvo združeno korakalo po poti spoznanja: Kolikor moči. toliko pravice!
Železničarjem I
Danes popoldne Je došla od vr-
li	ovnega vodstva koalicije v Bel-Kradu brzojavka sledeče vsebine: Zahteve nerešene. Upanje slabo. Del* nadaljujemo. Vztrajajte! Podpisi:
Stittojevič, Korošec, Beltram, Nach-tigal. Pavlič.
Skoro neverjetna vest Upamo pa, da so naši zastopniki preveč črnogledi, ker nikakor ne moremo verjeti, da je ostala vlada slepa tn gluha
napram bednemu položaju Železničarjev, o katerem Je točno poučena In so zastopniki vlade sami priznali, da so zahteve železničarjev opravičene in da Je sedanji položaj železničarjev neznosen.
Železničarji! Poživljamo Vas, da ohranite mirno kri, dokler se ne vrne naše zastopstvo iz Belgrada, ker se nadejamo, da bo na vodilnih mestih končno le predrla uvidevnost.
PokraPnskl koalicijski odbor.
Dnevna kronika.
Dopisnikom. Cenjene dopisnike vOudno prosimo, da nam pošiljajo Čim krajše dopise, zlasti poročila o prireditvah. Te dni se nam je zopet nabralo toliko gradiva, da nikakor »e moremo ustreči marljivim dopisnikom v celoti. — Uredništvo.
Snovanje fašizma v naši državi.
V	Sarajevu je Izdal pripravljalni ia-Šlstovski odbor proglas, v katerem poziva mladino, da stopi v njeno demokratsko fašistovsko organiza-eijo. Da so vsi časopisi razen demokratskih protestirali proti temu razbojniškemu pokretu, je samoob-sebi razumljivo. Ta jugoslovanski fašizem tudi že deluje v Dalmaciji, kjer presega divjanje njegovih toip že vse meje. Tako n. pr. so že par-krat poškodovali tiskarno, v kateri se tiska „Hrvatska Riječ“ in s tem dokazali, da ni njihov fašizem samo naroden, temveč tudi strankarski. Ker je pričel jugoslovenski fašizem ustvarjati škodljivo razpoloženje v Italijanskih fašistovskih organizacijah, kar se vse bridko maščuje nad primorskimi Slovenci, so Izdali leti pred kratkim proglas, v katerem prosijo svoje rojake v Jugoslaviji, naj ne izzivajo Italijanov, katerim je vsak slučaj dobrodošel, da nadaljujejo tembolj divje s svojim terorjem. Mi smo mnenja, da je obsojati vsako nasilje, ki ni nič drugega kakor znak slabičev, nahajajočih se v poslednjih vzdihljajih.
Naši državotvorcl na delu. Ljudska tiskarna ima plačati za letošnje leto 250.000 K davka, Blaznikova tiskarna pa kar cclih 400.000 K. Oči-vklno je, da hoče finančna oblast saviti vrat tudi tiskarnam, in ne samo dnevnikom.
Šikaniranje poštnih uslužbencev! C odlOkon. št. 60.516 od 28. oktobra 1921 opozarja poštno ministrstvo uslužbence, da je njim strogo prepovedano, da bi ob kakršnikoli priliki sprejemali denarna darila, ker se to ne sklada z njih dostojanstvom ia tudi ni v interesu službe. Dalja »ra je tudi prepovedano ukvarjati se z drugimi opravili, ali pa sprejemati postranske službe, ki ne bi bile primerne njih dostojanstvu, ali ki bi
ovirale, da ne bi mogli svoje dolžnosti vestno in natančno izpolnjevati ali ki bi količkaj mogli zbujati sum pristrastnostl. Vsako takšno postransko opravilo mora usluž-
benec naznaniti višji oblasti, kdor tega ne stori, bo kaznovan. Gospodje pri zelenih mizah se delajo norca Iz našega dostojanstva. Mi bi tem gospodom svetovali, naj se za naše dostojanstvo malo bolj interesirajo. Ali Vam je znana naša beda, naš resni položaj ali Vam je znano, kako živimo, kako smo oblečeni? Ce bi vam bilo znano, bi ne pisali o dostojanstvu. Ako se naš obupni položaj orav kmalu ne izboljša, bomo res primorani si poiskati nostranske službe. Pa na« bo to tistim gospodom I prav ali ne in ali naj bo primerno dostojanstvu ali ne, ker se za naš j obupni položaj sploh nikdo ne pobriga. Le tako naprej, vsak dan celo kopico strogih odredb, služabniški
I stalež zmanjšati in polovico plače odtegniti, to bi bilo našim gospodom všeč. Nazadnje naj se še za vsakim poduradnikom postavi po en žan-dar. Gospodje, če so Vam naše dolžnosti tako dobro znane, tedaj bi bila tudi Vaša dolžnost, priznati naše pravice do živl^nske eksistence.
Nekaj o pijančevanju. Poštnemu ravnateljstvu se je zdulo nujno potrebno ,da razglasi okrožnico pokrajinskega namestnika št, 13.235 od j 22. novembra potom »Službenega li-, sta« št. 57., v kateri poštne usluž-! bence naravnost zaznamuje kot pijance. Med drugim pravi okrožnica, da je državni uradnik dolžan varovati ugled svojega stanu in ugled urada, katerega zastopa. Dalje pa še povdarja, da bi se morali tudi ostali državni uslužbenci v politični upra-
vi	vedno in povsod zavedati časti, da smejo služiti svoji narodni državi, ter storiti vse, da obvarujejo svoj ugled, kateri mora trpeti, ako se udajajo pijančevanju, mnogokrat celo tako, da trpi vsled tega njihovo človeško dostojanstvo. »Temu svojemu opominu pristavljam, da bom proti vsakemu, ki bi radi pijančevanja prišel v konflikt s svojimi služ-I benimi predpisi, kar naistrožje t>o-| stopal. Gg. uradnim predstojnikom pa naročam, da pbveste o tem vse j podrejeno o§obje, in da strogo pazijo, da se obžalovanja vredni pojav med državnimi uslužbenci v našem . državnem interesu čimprej docela zatre.« — Katero uradništvo gospod nokrajinski namestnik s to okrožnico ! meni, nam ni zua.no, od zgbraj na-
vzdol ali narobe? Mi vemo samo to, da je pri višjih uslužbencih »obžalovanja vredni pojav« nemogoč, ker jim finančne razmere že zdav-nej ne zadostujejo za najpotrebnejše življenske izdatke, še veliko manj pa za kakšen kozarec vina, ki bi naj služil kot okrepčilo delavnemu osobju. Takšne in slične okrožnice naj gospodje prihodnjič rajši zase prihranijo, ali pa pribijejo na takšna mesta, kjer bodo imeli več uspeha. Ubogim poštnim param pa naj izdajo druge okrožnice, ki bodo njim v resnično korist, ne pa samo v obup, tako, da se uslužbenci že bojijo prestopiti službeni prag; ker pod razrušeno Avstrijo sploh niso bili vajeni čitati takšnih stvari v službenih listih.
Obratno ravnateljstvo Južne železnice opozarja potnike v njihovem lastnem interesu, ki prihajajo iz Avstrije. naj oddajo prtljago, ki vsebuje carini podvržene predmete, kot potniško prtljago v prevoz. Če pa so carini podvrženi predmeti tako malenkostni, da jih ne morejo oddati kot potniško prtljago, naj jih sami prijavijo obmejni carinami, da se obvaruje občutnih glob.
V	Trbovljah se Je pojavila nova bolezen. Bolnik skoraj popolnoma oslepi, a čez tri do štiri dni zopet Izpregleda. Bolezen je skoraj gotovo nalezljiva, ker v nekaterih rodbinah so jo imeli vsi člani.
Posredovanje pri Krmeljskem premogovniku ni uspelo, zaraditega bo odposlalo ministrstvo za socljal-no politiko na lice mesta komisijo, ki bo rešila mezdni spor med rudarji in podjetnikom.
Za Ktodič-Hrovat-Kavčičevo kočevsko progo se Je izrekel shod v Novem mestu, ki se je vršil v nedeljo dne 18. t. m.
Kopalnice v ljudskih šolah. Zagrebški mestni fizika t Je dal po vseh mestnih ljudskih šolah urediti za šolsko mladino brezplačne kopalnice.
Škrlatlnka v Belgradu. Kakor javljajo iz Belgrada. se je pričela tam z veliko naglico širiti škrlatlnka. Še pred par dnevi je bilo v tem mestu na omenjeni bolezni bolnih 40 liudl. danes pa jih Je 116. V enem samem dnevu se Je pojavilo 28 novih slučajev.
Radi ledu so ustaviti ladijski promet na Donavi med Belgradom in Pančevom ter na Savi med Belgradom ter žabcem. Izgleda. da bo v kratkem sploh vsak promet na teh dveh velerekah onemogočen.
Eden, ki ima popum. Pred sarajevskim vojnim sodiščem se je pro-šli teden zagovarjal novinec Pajo Hručijar, ker ni hotel položiti vojaške prisege in vzeti orožja. Pajo Hručijar pripada verski sekti naza-rencev, katerim njihova vera ne pripušča, da bi Igrali junake z orožjem no pravilnem principu, katerega je katoličanovo prodalo za skledo leče. da Bog ne pripušča ljudem, da ubijajo sočloveka. Obtoženec je Izjavil, da hoče po svojih močeh služiti domovini, ali ne z orožjem, tudi če bi šlo za samoobrambo. Pravi, da je bil. predno je postal na-zarenec, velik grešnik, ki pa sedaj po svojem spreobrnjenju živi, kakor zapoveduje Kristusov nauk, ne pije in ne kadi. S svetim mirom je spreiel obsodbo, ki ga kaznuje po načelih današnjega družabnega reda na dve leti ječe. Kadar bodo njegova načela zavladala svetu, ne bo več takih obsodb! Danes so pač drugačni nazori.
Eksplozija v rudniku v Zenici y Bosni. Dne 20. t m. je nastala v rudniku eksplozija vsled vnetja plinov. Mrtvih je bilo 8 rudarjev in več težko ranjenih. Krivda je pri upravi obrata.
*
Gg. hišni posestniki v Ljubljani,
se poživljajo, da prinesejo točno v vseh vprašanjih Izpolnjene hišne In rodbinske poie za ljudsko štetje po spodaj navedenem redu v mestno posvetovalnico na magistrat in sicer: Hišni gospodarji iz I. (šolskega) okraja dne 22. decembra dopoldne; iz Tl. (pt. Jakobskega okraia dne 23. decembra dopoldne; iz 111. (dvorskega) okraja, v kolikor leži severno od Oradaščice, dne 24. decembra dopoldne; Iz 111. (dvorskega) okraia. v kolikor leži južno od Oradaščice (Trnovo) dne 27. decembra dopoldne; iz IV. (kolodvorskega) okraja, v kolikor leži zahodno od Kolodvorske ulice dne 28. decembra dopoldne; iz IV. (kolodvorskega) okraja, v kolikor leži vzhodno od Kolodvorske ulice, dne 29. decembra dopoldne; iz V. in VI. okraja to so podkraji in Udmatsk! okraj dne 30. dceembra dopoldne iz Vil.
okraja (Sp. Šiška) dne 31. decembra
dopoldne. Zavodi, železnice in vojaštvo naj prinesejo svoje popisno pole dne 2. januvarja dopoldne. — Končno se še posebno opozarja, da je treba zelo paziti, če se stranka izseli iz hiše, da se v rodbinski poli točno odgovori na zadnje vprašanje kdaj se stranka izseli iz hiše in kam se preseli, ker po veljavni stanovanjski uredbi nima nihče pravice samovoljno razpolagati z izpraznjenim stanovanjem, temveč bo z njim razpolagala v smislu uredbe stanovanjska oblast. Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 50000 kron, odnosno z zaporom do 6 mesecev. Razen tega se bo odredila prisilna izselitev samovoljno naseljene stranke.
Koliko zidsrjev hi profeslonl-stov se bo potrebovalo prihodnjo pomlad za stavbna dela v Ljubljani? Za nove zgradbe 200, za otneta-vanje 100 zidarjev, 200 težakov in 100 profesionistov (mizarjev, tesarjev. slikarjev, steklarjev, ključavničarjev I. dr.), če bo ugodna pomlad, se prično vsa ta dela že koncem marca.
Trboveljska premogokopna družba preseli svoje centralno ravnateljstvo tn knjigovodstvo v Ljubljano.
Zdravstveni izkaz ljubljanske mestne občine izkazuje za pretekli teden 32 novorojencev (23 ženskih) In 25 umrlih oseb. Umrli pa so: za žlvljensko slabostjo 3 osebe, za Jetiko 5. na pljučnici 1. za davlco 1. za možgansko kapjo 2, za srčno hibo 3, na raku 3. za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 7, za smrtno poškodbo I. Naznanjen Je 1 nov slučaj davlce. škrlatinke 2, ošpic 1. Griža je. kakor videti popolnoma ponehala.
Ljubljanske banke v soboto dne 24. t. m. pred božičnimi prazniki ne bodo poslovale.
Kulturni vestnik.
Iz gledališke pisarne. Prva slovenska premijera v letošnji sezoni se bo vršila v nedeljo, dne 25. decembra ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Vprizoriti bodo prvič Izvirno ddo Pavla Oolle »Pe-terčkove poslednje sanje«, božično povest v štirih slikah. Dekoracije je Izvršil po svojih in po načrtih akad. slikarja g. Ivana Vavpotiča g. Vaclav Skružny, kostumi so narejeni deloma po načrtih g. akad. slikarja Ivana Vavpotiča. Režijo vodi g. Sest.
Poljudna znanstvena predavanja. Akademska omladina mesta Kranja in okolice je ustanovila na svoji ustanovni skupščini dne 19. t. m. nepolitično društvo »Akademski krožek«, ki si stavi kot eno glavnih nalog, da zainteresira vse sloje za kulturna vprašanja. Društvo bo prirejalo v Kranju in okolici poljudna znanstvena predavanja. Otvoritveno predavanje se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob 20. url v prostorih »Narodne čitalnice« v Kraniu. Predava univ. prof. gospod dr. K. Ozvald: »O osnovnih načelih ljudskega izobraževanja«. Vabljeno je vse občinstvo. Vstop prost.
/ OrganizEdlski vestnik.
Ig stranice.
Strankin zbor JSDS In KDZ.
Vsem naznanjenim * delegatom smo poslali začasne delegatske izkaznice. Prave izkaznice dobe šele na zboru samem od predsednika zbora, ki bo Izdal izkaznice tudi poslancem In članom izvrševalnega odbora.
Blagajnik ljubljanske podružnice koivnarjev uraduje v soboto, 24. od 2.—4. nopoldne in na Štefan dan od 9.—11. dopoldne. —* Načelstvo.
Is strok. orgavtizacSJ«.
Okrožno strokovno tajništvo v Celju sklicuje za soboto, dne 24. decembra ob pol 7. uri zvečer širšo seio. na katero so vabljeni vsi člani komisije in vsi celjski odborniki in zaupniki, ki se vrši v gostilni pri Jelenu. Dnevni red: 1. Sklepanje o izdelanem začasnem pravilniku »Sa-veza delavskih sindikatov« z ozirom na ujedinjenje vseh strok, organizacij v Jugoslaviji- 2. Volitev 3 namestnike za delavsko zbornico za Slovenijo. 3. Razno.
V^stRifs: Svobodo.
Danes zvečer ob 20. seja centralnega odbora »Svobode«. Vsi odborniki naj bodo navzoči!
Za žrtve 24./4. 1920 je nekaj so-drugov darovalo okroglo 2000 feroa* katera vsota se razdeli med one vdove in sirote, ki ne dobivajo ni-kake podpore ali pokojnine, heteč jim olajšati bedno stanje o božičnih praznikih. Zglase naj so pri sodt, Rado C e! e š ul k, Turjaški trg 4 L nadstropje.
m'J 1 fvuatuBTOiI •«. III■■■■■imriranTBrajco.vHM,,*,«.^
Nalroveiie.
BOJ MED KANDIDATI ZA VLADO SE NADALJUJE,
LDU. Zagreb, 21. dec. »Novosti« javljajo vi Lelgrada, da so razgovor ri za sestavo vlade včeraj zadeli na nove težkoče pri reševanju muslin rnanskih zahtev in glede osebnosti ministra za vojno. Dopisniku »No« v osti« je izjavil ugleden član muslimanskega kluba, da muslimani mo-rebiti opuste zahtevo, naj bi se jim odstopilo ministrstvo ver. ako pride do sporazuma. Vprašanje ministra za vojno je kočljivo in je težko, da bo rešeno še danes. Izgleda. da bo general Žečevič obdržal svoje me*« sto.
LDU. Zagreb, 21. dec. »Novosti« doznavajo iz Belgrada, da se je popoldne nadaljevala konferenca z muslimani in slovenskimi kmeti ter da je sprejela gotove zahteve. Spor« na so ostala samo še nekatera vprašanja, glede katerih so morali muslimani vprkšati za svet svoj klub. Do« Pisnik »Novosti« doznava, da so mu« slimani končno opustili zahteve, do« biti mesto državnega podtajnika v ministrstvu za notranja dela In da po vsej priliki popuste tudi v vprašanju ministrstva za vero. Njihove zahteve po izenačenju davkov in iz« vedbi agrarnega sporazuma so spre« jete, toda vlada misli, naj se izvedejo šele tedaj, ko bo sprejet volihit zakon. Muslimani so tozadevno zoper to. da se najprej sprejme volilni zakon, ker bi v tem slučaju njihovi pogoji morali ostati neizpolnjeni. Sprejete so bile tudi vse zahtevo Slovencev.
REPARACIJSKE TEŽKOČE.
LDU. London, 21. dec. Kakor doznava ..Manchester Guardian** s francoske strani, na^laSa angleške-’ mu finančnemu ministrstvu včeraj predložena francoska nota v glavnem, da je Francija pripravljena pristati k delnemu ozir. popolnemu moratoriju, seveda pod gotovimi pogoji. Politika Lloyda Georgea ja nastopna; Velika Britanija je pripravljena, da jamči za francosko vojaško varnost na nastopni način. Najprej se morajo odstraniti obnovitvene težkoče. V ta namen je Velika Britanija pripravljena revidirati ves obnovitveni načrt. Franciji la Belgiji naj se opustošena ozemha obnovi po Nemčiji v zmislu wiesba-denske pogodbe. Velika Britanija opusti vse svoje zahteve napram Nemčiji. Prvi in najvažnejši pu^oj, ki ga zahteva Lloyd George, pa Je, kakor se govori, da se Francija raz« oroži na kopnem in na morju.
AMERIKA ZA RUSIJO.
LDU. Washlngton, 20 dec Senat je sprejel zakonski načrt, katerega je bila predhodno odobrila tudi reprezentančna zbornica, po katerem naj bi izdala država v pomoč za žrtve lakote na Ruskem 20 milijonov dolarjev.
Iz Tržiča. V soboto 10. t. ra. je priredila podružnica »Svobode« Cankarjevo akademijo. S. Vehovec je recitiral Zupančičevo pesem »Grobovi tulijo«, s. Lajovic pa je recitiral odlomke iz pokojnikove knjige »Moje življenje«. V nedeljo 11. t. m. je upri7x)ril dramatični odsek »Kralja na E tajnovl«. Fredstava Je Izpadla v nabito polni dvorani tako briljantno kakor doslej še nobena v Tržiču. »Svoboda« bo stremila. da bo dokazala delavstvu, da je umetnost namenjena nieItluv prav tako kakor tistim, ki gledajo življenje širokih plasti naroda s Ciničnimi očmi in ironičnim smehljajem. Zakaj čestokrat se sliši: »Kaj je treba delavstvu in navadnemu plebejcu umetnosti? Ono je poklicano v tovarno v zatohle prostore in tam naj izčrpa svojo telesno in duševno silo!« Naloga naše kulturne organizacije je, da gre z gorečo bakljo med kralje v cunjah in da jih vztrajno vodi po poti, ki jo je nam začt> tal naš Ivan Cankar,
Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Sv©bmla<h.