fompip Aro miiKiBUTKP pim mm iwi u irouuiiB if to iw oy owwi t. mit, w yw h — fow oftim of www tome g. t. By fitihr < g> PreaT jl b. Wyrktaa, p. e qib. slovenski iMTBft T 1 ^^f A ■ m y^V ■ ^ 1 Urf.lt Bonahfl My hVta^.^'.'.'.'.'.'.'.'.S \JTJLJjLJlO JL^I i t 1 W m W tal (ioni^i-s mirno na svojem atestu ter se smehljal. Onim v pr> i vrsti je r**kel : — Co ahead. Vest.lite se! Nato je dvignil ;'t*šo votle ter r.apil obeinstm. Postavil je časo zopet na mizo. napravil kisel obraz ter zmajal z glavo.To je bil povod >£ nadaljno ploskanje. V svojem govorti je rt*kel med drugim naslednje; — Delavski narod proizvaja vse bogastvo tej deželi. V stanu ' o delati iti pripravljeni delati in vendar ne more skoro pet milijonov l-asih ljudi najti rl«*Ia. Tvornice so zaprli in delavci so bili vrženi na fMitO, — O bi ne bilo ničesar drugega, bi predstavljala ta priprosta. in <-'ivi(lna tragedija zadostno obtožim kapitanov industrije ter fi-i j.nrnih prineta Ter njih nesposobnosti, da vodijo industrijalno usodo naroda. — Komaj je par mesecev od tedaj, kar so trgovske zbornice in o-tranizacije delodajrleev kričale: — Producirajte. Producirajte do skrajnih možnosti. — Sedaj, ko nam to kričanje »e vedno zveni po ušesih, pa vidimo, kako so delodajalci zaprli svoje naprave. — Tekom vojne so vse lojalne ženske in vsi lojalni možki ali vse kur so mogli, za zmago svobode, pravice in demokracije, ne le v Združenih državah, u-m več po vsem svetu. Znilali smo svoj življen- ski standard, da kupujemo Liberty bonde in drijge vladne zadoLzni- pj. Možje in ženske ir Philadelphije, moje trdno prepričanje je, ti.i ne b«>do oni, ki so toliko žrtvovali, da oproste svet vojaške avto-kracije, privolili, da se to avtokraeijo nadomesti z industrijalno avtokraeijo. — Govorili so nam da se je skrčilo plrče kot odpomoč proti sla-I im časom. To je najbolj bedasta in pogubonosna teorija kot jih je /nanili zdravemu razuma. C'e se zniža plače, se zniža življenski standard in zniža Me tudi nakupna sila naroda. — Open shop gibanje pa ima namen uničiti organizacijo delavcev v namenu, d& se p«)tem skrči plače. - Ameriški narod se je tekom vojne zavedal resničnega pomenu prostosti, suverenosti in veličanstva, ki je združeno z državljanstvom republike Združenih držav ter ne bo izročil vsega tega gangi mož edinole radi njih bogaxtva. To pravim namenoma in s premisle-1 om, čeprav nosijo nekateri teh ljudi obleko cerkvenih mož. čeprav postavljajo postelje v bolnice ter molijo vs^ko nedeljo zjutraj. — Open shop p.»menja closfd shop proti linijskemu delu. V RUSIJI MORA VSAKDO DELATI Edinole tujesemski podaniki so izvzeti. — Posvetovanje s trgovskim ministrom Krasinom. PREM06ARSKA STAVKA ŠE NI URAVNANA Riga, Letska, 25. aprila. — Ruska so v j etna vlada je izdala dekret, ki določa, da je razen tuje-zeraskih diplomatov vsak tujec v Rusiji podvržen postavi, ki določa, da mora vsakdo delati. Tako pripovedujejo potniki, ki so dospeli zadnji čas iz Rusije. Koncesije glede trgovine v notranji Ru-tsiji so se povečale zmedo. Ministrski predsednik Lenin je; pa še vedno jako optimističen. V. časopisju izjizvlja, da z radikalni-j mi odredbami ni mogoče kar naenkrat prodreti ter da bo še precej dolgo trajalo, preti no se bodo ;ljudje priučili novemu redu. V (naslednjem n&vajamo vzgled gospodarske zmede: Kot znano, je Lenin dovolil delavcem po tovar-^nrh, da vsak lahko izdela nekaj I predmetov za svojo lastno upora-, bo. Takoj zatem so delavci v mu-nicijslrih tovarnah prenehali izdelovati orožje in municijo ter so pričeli z izdelovanjem poljedelskega orodja Vlada je takoj zatem jizdala nov dekret, ki določa, da se sme v muricijskih tovarnah le |tedaj izdelovati druge predmete, ko dobi tovarna od vojnega ministra posebno dovoljenje. Carigrad, Turčija, 25. aprila. — Dr. Kudiš, ki je dva meseca zastopal sovjetne vlado v tukajšnjem mestu, je dobil od angleških oblasti potni list za Anglijo. V Londonu bo prišel v stik z ruskim trgovskim ministrom Krasinom. OČE DESETI H OBEŠEN V DU RUNU. Dublin, Irska, 25. aprila. — Tomaž Traynor je bila danes zjutraj usmrčen v Mount joy ječi, ker je dne 14. marca umoril kadeta Parella iz zasede na Great Bruns-wock cesti v tem mestu. Žena Travnorja je stala v družbi svojih desetih otrok izven jet-nišnice in kriki družine so bili srce pretresujoči, ko je nabilo na vrata obvestilo o izvršeni ekseku-ciji. Policija je preprečila vsako deroonstracijo od strani ljudske množice. NATURALIZ1RAN AMERIKA-NEC DEPORTIRAN IZ IRSKE. j Cork, Irska, 24. aprila. — Sem i je dospel ameriški parnik Honolulu, ki ima na krovu naturalizi-ranega Amerikanca irskega poko-lenja Williama Pedlara. Pedlara so angleške oblasti deportirale iz ' Dublina. IRSKI REPUBLIKANCI V BOJU S POLICIJO. Dublin, Irska, 24. aprila. — V bližini Mcam Crossa je prišlo do ostrega spopada med močno policijsko kolono ter irskimi republikanci. Bitka je trajala dvanajst ur. Obe stranki sta imeli velike izgube. BELOUŠKA KRALJICA SE JE VDELBŽILA VOLITEV. ----I Bruselj, Belgija, 24. aprila. — Danes so vprvič v zgodovini Belgije volile tudi ženske V Bruse-lju je tudi kraljica Elizabeta oddala svoj gles. Volitev se je vde-ležilo 700,000 več žensk kot pa možkih. Letni čas ▼ Angliji Krkor poročajo listi, bo uvedla ' angleška vlada tudi letos letni " čas, ker se je v minulih letih ta j uvedba obneeJa. Letni Čas prične Angliji 2. aprila ob polnoči in traja do polnoči 2. oktobra. Angleški premegarji *o se sestali s posestniki rovov. — Napori za uravnavo velike stavke. OSTER NAPAD NA DELAVSKE VODITELJE GOVERNER ALLEN IZ KANSASA JE OSTRO NAPADEL DELAVSKE VODITELJE, MED NJIMI TUDI SAM GOMPERSA. _| Governer Henry Allen iz Kansasa je tekom nekega svojega govora v New Yorku v nedeljo opisal delovanje sodišča za industrijal-ne odnošaje v Kunsasii v preteklih štirinajstih mesecih ter rekel, da se bori vsak delavski voditelj v deželi proti sprejemu sličnih postav v enajstih državah, v katerih so bile vložene take predlogo. — Zakaj se bore delavski voditelji proti temu? — je vprašal. — Ker spoznavajo, da narod ne bo hotel plačevati še nadalje teh ljudi, če bc prišel do bpoznanja, da je vlada v stanu uveljaviti pravico v delavskih sporih. London, Anglija, 25. aprila. — Ponovljeni napori, da se najde temelj za uravnavo spora med premor ji ter lastniki rovov, so bili vprizorjeni danes zjutraj, ko so se zastopniki lastnikov premogovnikov in eksekutivni uradniki premogarske federacije sestali tukaj v skupni konferenci z zastopniki angleške vlade. Lastniki so predložili podrobno ugotovilo svojih predlogov ter se glasi, da se je razpravljalo o možnostih začasne uravnave. Glasi se nadalje, da so bili zopet dru- pripravljeui zagovarjati začasni dogovor z:i dobo treh mesecev, nakar naj bi bila uveljavljena stalna uravnava, ki naj bi obsegala standard plačo in standard dobiček. Začasni dogovor naj bi bil po svoji naravi kompromis med narodno bazo plač kot jo zahtevajo premo$rarji ter distriktno bazo, katexo si žele lastniki rovov. Malo po opoldne je bila konferenca odgodena na jutršnji dan, ko bo min. predsednik Lloyd George predsedoval pogajanjem. Stavka angleških premogarjev se je pričela dne 1. aprila in vsled trga. ker se je končala vladna kontrola rovov in ker so ugasnili dogovori. Premirje sklenjeno dne 9. aprila, je dovoljevalo obnovljenje pumpanja v rovih. Temeljna plača. angleških premogarjev tekom leta 1920 je znašala $4.38 za se^ demurni delavnik. Zadnja dva meseca vladne kontrole premogar-ske industrije sta stala Anglijo približno $35,000,000. Premogarji zahtevajo; Standard plač^ ki bo enaka po celi deželi z narodnim plačilnim skladom, — da se bo manj dobrim okrajem omogočilo plačevanje istih mezd. Narodni premogarski svet naj bi odločal glede vprašanj, tikajočih se plače in delavniIi pogojev. Železniški in transportni delavci so pričeli z gibanjem, da ne prevažajo premoga, poslanega v Anglijo iz drugih dežel ter se glasi, da se bo bratske organizacije v inozemstvu naprosilo, naj ustavijo ves premog, določen za Anglijo. z FRACOSKE CENE PADLE ZA 15 ODSTOTKOV. Pariz, Frarcija, 25. aprila. — Stalno padanje een za življenske potrebščine v Franciji je razvidno iz številk, ki so bile objavljene tukaj. Te številke temelje na povprečni eeni pet in štiridesetih predmetov ter jih je pripi^ivil francoski generalni statistični u-rad. Če vzamemo sto kot indeks število, predstavljajoče povprečno ccno za dobo 1901 do 1910, se je doseglo maksimum cen v septembru 1920, ko je kazal indeks 607.5. Od onega časa naprej je polagoma padal do marca tekočega leta, ko je kazal 411 ali padec dva in tridesetih odstotkov od maksimalne cene. Te številke pa se tiče-|jo le prodaje na debelo, kajti na diobno znaša padec cen le nekako petinajst odstotkov. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vaio družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in draga potrebna navodila na nsjstarejie in skuie-no slovensko bančno podjetje: 'FRANZ Bim» STATE BANK I (potnffkft oddelek) »(MmHIUMiTM^ET. ..... .. ^-.i.. i- * ■ ITALIJANI HOČEJO REPUBLIKO Washington, D. C., 24. aprila. Frant-ija hoče na vsak način na-Jpraviti trden slovanski zid med Nemčijo iu Rusijo. V to svrho je stopila s < Vl.oslovako v tajno defenzivno in ofenzivno zvezo. V kratkem času se bo začela Francija pogajati z Jugoslavijo j jir Madžarsko. Rim, Italija. 24. aprila. — V zvezi s proslavo rojstnega dne Hima tu teden, so fašisti ali člani skrajne nacionalistične stranke, vprizorili demonstracije za Gabriels D'Annunzijs. Na tisoč in tisixV ljudi »e je zbralo tis Kapi-tolinskem griču, kjer so zahtevali republikansko vladno obliko ter znanega prismojenca kot prvega italijanskega predsednika. Skup i ne fašistov in arditov so prmle v Rim iz vseh delov dežele «la proslave ts dsn. noseč po cestah svoje zastave in bandera. Tudi Reka je poslala veliko de-'♦•gacijo. Častniki vseh činov so m« v velikih množinah pridružili sprevodom v družbi članov visoke aristokracije ter se s tem javno povedali ne le ustavi, temveč (udi prisegi, dani kralju. Na svetem Kapitolinskem gri-tu so vsi prilegli, da bodo bra-ndi do zadnje?* pravice dežele ter tudi pravice kmetov do zem-lj-, katero obdelujejo. Važno za potnike. Kdor ieli v bliinji bodočnost potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da nn polijemo vse navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor le ima jugoslovanski sli smeriiki potni list lahke potuje kadar hote. Kdor pa spada ? saeedeno osemlje, in ieli potovsti v stare domovino, mu Ss vedno lahko pre-skrbimo potni list, kadar pride e New York. V vsakem odra ee obrnite na trrdko: FRANK SAKBER STATE BANK ZNAČILEN KONGRES. Sevila, Španska. 24. aprila. — Dne 1. maja bo tukaj otvorjen kongres špansko-ameriške zgodovine in geografije. {Španskega kralja bo zastopal častni predsednik infant Carlos. Zastopane bodo vse južuo-ameriške republike. — BOLNIKI NE BODO DOBIVALI PIVA. Washington, D. C., 25. aprila. Poslanec Volstead je vložil danes resolucijo, ki prepoveduje izdelovati piro v zdravniške svrhe. Predloga bo najbrže sprejeta. D'ANNUNUEVI PRISTAŠI TERORIZIRAJO REKO. — V Združenih državah je 15.000 profesijonalnih delavskih voditeljev, ki vlečejo $GO.OOO.OOO na leto iz suhih denarnic delavcev. Ali je čudno, če nočejo delavski voditelji zapustiti svojih mest ? Jaz ne karam Gompersa, ker nasprotuje sodišču za industrijalne od noša je v Kansasu. Njegov posel je delati tako. — Gompers in njegovi ljudje spoznavajo, da se morajo boriti proti temu sodišču, kajti če bo to sodišče še nadalje poslovalo, ne bo nobenega trga več za bogove iz pleha, katere so prodajali delavcem zadnjih štirideset let. Trst, 25. aprila. — Iz Reke poročajo, da so tam povzročile volitve izvanredno resno stanje Ko si vsa znamenja kazala, da bodo zmagali avtonomisti, se je pojavil navdušen D'Annunzijev r^rislaa, stotnik Hostventuri, ter s svojimi vojaki zasedel mesto. V zmedi, ki je temu sledila, so uničili vse skrinjice z glasovnicami. Proti večeru je dospelo v mesto v avtomobilih vse polno fašistov. TAJNA ZVEZA MED FRANCIJO IN ČEHOSLOVAfiKO. BIG BILL HAYWOOD. Vodja L W. W. je začasno odpoto val v Rusijo, kjer se bo vdeležil I nekega bol deviškega kongvesa.1 KOLIKO JE NEMČIJA ; VOUNA PLAČATI? I - Nemčija je povečala svoj repara-, cijski predlog, a pogoji so odvisni od ekonomskega okrevanja. Berlin, Nemčija, 25. aprila. — Plačanje svote dvesto tisoč mili- j jard nemških mark v zlatu, kar predstavlja nominalno vrednost: nekako $50.000.000,000 kot odškodnino ali reparacijo, je vsebovano v predlogu Nemčije, soglasno z viri, ki so najbližje vladi. Plačevrnje se bo razširilo preko dobe tridesetih do dva in štiri desetih !et ali celo preko manjše ucbe, soglasno z ekonomskim ozdravljenjem Nemčije. Glasi se, da se ponuja ekonomska jamstva v obliki blapra ter so-vdeležbe v nemških industrijah. Ponudba se v veliki meri približuje pogojem, katere so uveljavila zavezniki na pariški konferenci tekom pretekle zime, veliko bolj kot pa ponudba, katero so stavili: Nemci na londonski konferenci ?i | katero so zavezniki sumarično zavrnili. Novi nemški predlogi ne omenjajo baje ničesar o prevzetju dolgov zaveznikov v Združenih državah. Washington. D. C., 25. aprila. Predsednik Harding in tajnik Hughes bosta pričela takoj razmišljati o nemških protipredlogih glede reparacije, ki so bili odpo-I slani včeraj ponoči iz Berlina. Sporočilo, ki vsebuje te nove pred loge. je poslal Loring Dresel, ame-j riški komisar v nemškem glavnem j stanu ter se glasi, da je precej; dolgo. Domneva pa se, da ga bo I mogoče hitro dešifrirati ter prevesti na angleški jazik. Katerakoli akcija, katero bo sto rila ameriška vlada v zadevi izročitve teh predlogov v roke zaveznikov, bo določena šele po konferencah med državnim tajnikom Hughesom ter zavezniškimi diplomatienirni zastopniki. Nemški državni zbor bo dobil šele v torek besedilo novoh predlogov. Nemški miister za zunanje zadeve, Simons, je objavil, da bo tekom današnjega popoldne predložil državnemu zboru le splošen pregled položaja Nemčije glede zunanjih odnošajev, da pa ne bo obelodanil novih proti-predlogov Nemčije. BOLJ&EVIŠKA UNIVERZA. Chicago, 111., 25. aprila. — Predsednik univerze Valparaiso v In-] diani, Daniel Rnssel Hod h on, je rtsigniral. Pravi, da je postala univerza zbirališče komunistov, boljševikov in drugih radikalcev. Vsi njegovi napori, da bi odpravil *4 temne uplive" na dijake, so oatali brez uspeha. NAJSTAREJŠI FRANCOSKI "POILU" UMRL. Pariz, Francija, 25. aprila. — Charles Snrugue. "najstarejši poilu Francije", veteran tako franeosko-prnske kot zadnje svetovne vojne, je umrl danes tukaj v staTosti dva in osemdesetih let. Surujme, ki je služil kot prosto-' voljec skozi celo vojno v letih 1?70—71, se je zopet prostovoljno prijavil leta 1915 v starosti sedem in sedemdesetih let ter bil pride-ljen službi kot saper ali pionir. Stopil je v armado v Souchs ter služil v njej od tedaj naprej. Trikrat je bil odlikovan in po kampaoji pred Verdunom je bil imenovan podporočnikom. Leta 1917 je'doh:l križec Častne legije in dve leti pozneje je bil imenovan častnikom Legije. AMERIŠKA BOJNA LADJA ZAPUSTILA JADRAN. Benetke, Italija. 25. aprila. — Ameriška krizarka Olvmpia, zastavna ladja ameriškega brodov-ja v jadranskem morju, je v soboto odplula iz Benetk v Split. Pozneje bo odplula v Napolj ter se nato vrnila v Združene države ter definitivno zapustila službo v Jadranu. Podadmiral Andrews, poveljnik ameriškega brodovja v Jadranskem morju, je odpotoval na krovu *'Olympic*', a se bo vrnil v to mesto po člane svoje družine, ki, je ostala tukaj. J ČE TEGA MANJKA V AMERIKI Rim, Italija, 25. aprila. — Ni še sklenjeno, če bo italjanski prestolonaslednik, princ Humbert, spremljal generala Armando Dia-za, vrhovnega poveljnika italjan-skili armad v Združene države tekom jeseni, da obišče predsedni-1 ka Ilardinga v Washingtonu. Gotovo je. da bo odšel general Badoglio, prejšnji načelnik italijanskega gemralnega štaba in sedaj dosmrtno član najvišjega vojaškega sveta v Italiji, v Združene države dno 9. maja z Riccijem, italjanskim poslanikom v Washingtonu, ki bo prišel v pričetku maja v Rim. da se posvetuje z ministrskim predsednikom. General Badoglio ho prišel v Ameriko kot zastopnik italjanske armade, c:p sporoči tamošnjim Italjanom, — med drugim seveda tudi ca-morram in črnim rokam po new-vorškem East-Side, pozdrave Velike Italije (stvorjene na sfro«ke Jugoslovanov in Nemcev.) ITALJANSKE NUNE V AMERIKO. Napolj, Italija, 25. aprila. — Monsignor Pasquale Berardi, nadškof iz Gaeta, je odpotoval s par-nikom "Patria" proti New Torku. S seboj je vzel petindvajset spremljevalk, ki mu bodo delale kratek čas, italjanskih nun, ki so jr.fi poti v Trenton, N. J., kjer na-I mera vajo ustanoviti nov klojšter. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje '"Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranski banka*' v Ljubljani. 300 kron ____ $2.35 1,000 kron ____ $ 7.50 400 kron ____$3.10 5,000 krem ____ $37.25 500 kron .... $3.85 10,000 kron .... $74.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir .... $ 2.80 500 lir .... $ 24.00 100 lir .... $ 5.20 1000 lir .... $ 48.00 300 lir ____ $15.00 5000 lir____$240.00 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje poete in izplačuje Adriatische Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 3.05 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 14.00 10,000 nemako-avstrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstri j skih kron $140.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. _ Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Hew York Bank Draft. Frak Saks* State But nMuitsM, uvy«i GLAS tfAROES, 26. 5PBI 1921 ■-,"•■ g.«, ..,; v.. "GLAS NARODA" aaurvKNiAM DAILY) 8LOVM10 PUBZJBHIHQ OOMfilT (a torDoratloal FRANK tAMKW. PniHiiil._tOUf ■ENgDIK. Trmurtr Plac* «T tuilmw «ff tfM Corporation and Atidrooooo of Abovo Offlcloro: M CftHoM —root. ■■riiiafc oi Manhattan. Now Vorlc City. N. Y. __"QU» Naroda* lafcala wM dow Uniioll wUoa yartr MM___ za socializacijo produktivnih sredstev v zmi&Iu londonskih sklepov in da mj to propaganda se povečajo. Ako produkcija ne bo služila bolj koristim posameznikov, ampak izključno i«ku splošnosti. ne bo več mogoče govoriti o zmanjšanju produkcije ali pa o prisilni brezposelnosti. Urad poživlja zalo vse organizirano delavstvo posameznih dežela. d« naj stremi po znižanju z grožnjami c zaprtju tovareu in z bedo. odgovori z ener-gično propagando in to naj kolikor najbolj more poveča. Dalje sma tra mednarodni rad m. svojo dolžnost, da se z vsemi sredstvi bojuje proti krizi, ki izroča svetovni reakciji v roke vse orožje proti delavstvu in njegovim organizacijam. Advortlaammt on aarMmint P^t^-lirm le ■a»liinioll mm am prlobčujejo. Denar nrj mm bUcovoll po-•tUatl po Monoy Ordar. Pri spremembi kraja naroCnDurr pretimo. da m mm tudi prejd&jc btralMC* namini. da hitreje najdtmo ftaalomlk*, _ QLA«NAVtODA a mtladt wild Borough of Manhattan. Now York. M. Y. _Tofophowo: Cortlandt 887® Demokrattdranje Rusije. i Slovence novice. •»f i _ Na dvorišču dnblinske jetoiišnj-ep so obesili \čeraj popoldne Irca Tomaža Traynora. Obesili so ga zato, ker je preveč ljubil svojo domovino. Med obešenjem je preti jetniš-nieo obupno plakalo desetero njegovih otrok. Angleška vlada pravi v svojem oficijelnem poročilu, tia ob tej priliki ni bilo nobenih demonstracij. Če Anglija ne smatra joka deseterih otrok za pošastno demonstracijo, ji je srce popolnoma oka-menelo. Naloga vsega civiliziranega sveta je, da ga ji na primeren način omehča. 3ug08lmtattska Ustanovljena 1. 1898 SCatoL Sfhttirta Inkcruorirana 1. ISOP GLAVNI URAD v ELY, MINN. Nadaljni dokazi nenadnega in velikega navdušenja za demokracijo. ki se je polastilo boljševiskih oligarhov, prihajajo vsak dan iz različnih postojank izven Rusije. V nekem poročilu iz Rige se glasi, da se nagiba tendenca v Rusiji proti kouli-ijski vladi. Mogoče laka vlada še m *>o prišla v enem letu, a medtem bodo skušali dobiti boljše viki podporo nestrankarskih mož, o katerih izjavlja poročevalec v svoji veliki prost od inmost i, "da bodo orodje v njih rokah". Brez dvoma bodo proti tej sodbi inozemske^ poročevalca v Ri-<*', nastopili ameriški "liberalci", ki so verno in neomahljivo stali na si rani boljševikov, ko so slednji odpravili dem« krači jo v Kusiji ter uveljavili vojaški desoolizem in ki so še vedo na njihovi strani, ko pričenjajo zopet enkrat govoriti o tem, da bodo pustili masam Rusov imeti vsaj nekaj opravka z vlado. Tem vse časti vrednim gospodom ta pribomba gotovo ne bo ljuba. Ali ne priznava poročevalec v«, in. da čutijo boljše vi k i svoje osamljen je ter sovnštvo naroda in da je Zinovjev sam rekel, "da nam je nestrankarski element tako potreben kakor kisik v zraku"! Vse to lahko prepriča one. ki hočejo biti prepričani Za enkrat pa premotrimo, kako daleč je šla ta demokratizacija Rusije. Vršila se je konferenca delegatov petrograjskih tvomic z Zinovjevom kot predsednikom. Kljub vsem naporom boljševikov, je bila večina delegatov protiboljševiška. Nekateri teh delegatov so govorili precej prostodušno glede napak domače administracije in pripoveduje se m.m, "da smatrajo kompetentni opazovalci konveneije kot upapol-no znamenje, da se uahaja boljševizem v procesu evolucije v nekaj l oljšega. nekaj manj nemogočega. Konvencija je bila le družba, ki je debatirala. Zinovjev je skli-tal skupaj delegate iz delavnic, da izve, kaj imajo v mislih. Resnica je, da je obljubil, da se bo nestrankarske ljudi pripustilo v vse de-partmente vlade, eelo v ono Izvanredno komisijo, katero se, pravilno ali ne, opisuje kot nadvlado, v spričo katere je baje celo Lenin brez moči. Kaj pa se je zgodilo ? Pri volitvah, ki »o se vršile za ^noskovski sovjet pretekli teden je imelo le enajst delejrat«»v izmed 1200 toliko poguma, da so priznali, da pripadajo drugim strankam. Resnica je. da so bili zastopani nestrankarski možje, a "nestrankarski" je primeren in varen izraz za ljudi, ki si ne upajo dati izraza svojim resničnim političnim naziranjem. Njih število pa .ie znašalo manj kot 15 odstotkov' v celoti. To je mera demokratizacije v Rusiji, vsaj qU-sedaj, — namreč pripust enega protiboljSevika na vsakih šest boljševikov v zastopstvo, ki je brez moči. dokler ne soglaša z eksekuti-vo. Celo teh petnajst odstotkov pa se je ocividno pripustilo z manipulacijami dobro namezanejra volilnega stroja. Kar se je dalo, se tudi lahko odvzame. f V kolikor kažejo sedanja znamenja, je Leninova demokratizacija Rusije približno prav tako odkritosrčna in korenita kot je bila demokratizacija nemške vlade, ki je bila odrejena potom cesarskega patenta v pričetku jeseni leta 1018, ko je pričel Ludeiulorff prihajati do spoznmja. da bo Nemčija izgubila vojno. Nemčija se je napotila v smeri proti omejeni demokraciji, katero uživa sedaj, s tem da je vrgla ven Ludendorffe. Vsa znamenja kažejo, da bo moralo i udi v Rusiji priti do nekaj takega, predno bo mogoče govoriti o kaki senei demokratizacije. Svetovna kriza kapitalizma. Mednarodna strokovna zveza ri.zpošiljc. naslednjo poslanico: Strokovna interned jonala ne sme smatrati za brezpomembno ono industrijsko krizo, ki se je ravnokar začela širiti po vsem svetu. Vsa poročila, ki jih sprejemajo v Internacionali ujedinjene organizacije kakor tudi časnikarske vesti, oznanjujejo, da se brezposelnost vedno bolj in bolj Siri. V vseh panogah industrije zapirajo delodajalci tovarne in delavniee. ali pa krajšajo delovno dobo. Od vseh stra ni prihajajo tudi poročila, da poizkušajo prisiliti delavstvq k soglaša n ju z znižanjem mezde. Trad strokovne Internacionale je zavzel k iernu vprašanju svoje stališče; vzrokov podjetnikov, s kojimi hočejo ti opravičiti nujnost omejitve produkcije, ne more priznati. I'rad pripomnja, da so delodajalci še pred nekaj meseci izjavili, da se mora produkcija iz-1 oljšati; na ravno tako stališče so sepostavljali tudi takrat, ko se je šlo za pobijanje delavskih zahtev. Ni mogoče trditi, da se produeira preveč blaga takrat, ko prevladuje v&led vojne na vseh koncih in krajih velika revščina med masami, ko vzdihuje večina dežela v bedi in ko dozdaj pod rt »ne še niso prezidane v stavbe. Ne more se trditi da je produkcija živil prevelika, ko na .stotisoče delavskih rodbin nima niti toliko, da bi moglo živeti. Je to nekaj nezaslišanega, da so v Amariki. v Angliji, v Franciji in v Nemčiji ustavili predilniee, ko milijone žena in otrok nimajo obleke. Sramota ie to, da so mogli uničiti ogromne zaloge pavole in se mogli velike množine volne pustiti j neizrabljene tedaj, ko trpijo tovarne pomanjkanje surovin in je večina rodbin brez potrebnega perila. Pripravljenost delodajalcev 5«-l;ori>titi splošno krizo k znižanju delavskih mezd. je očitna grožnja delavstvu. Pripeljati more le do tega, da se bo beda povečala in kriza poostrila; kajti ko delodajalci tožijo o nezadostnem odjemanju svojih zalog, pozabljajo vedno na to, da so ravno sedanji eksistenčni pogoji vzrok, ki «dii delavstvo, da omejuje svoj nakup. Delavake organizacije morajo tako postopanje na vso moč pobijati in v venomer večjih masah brezposelnih morajo razvijati bo-jevitost in pogum v smislu zahtev, firmuliztranih od londonske med-l.orodne strokovne konference. Industrijska kriza je obsegla ves svet. Odpomoč more priti le z mednarodno akcijo. Ako bi vlade reši-1.» po valutni diferenci povzročeni problem v zmislu od delavstva for-r*uliranih zahtev, ako bi obubožanim narodom omogočili naročiti v aadoačenje naj nujne ji !ih potreb posameznikov in industrije vse potrebao, ter ako bi državam manj prizadetim omogočili oddajo in prodajo njih blaga, bi ne moglo biti dan^s v raznih državah sploh nobenega vzroka za brezposelnost. t*rad poaivlja aeutrale, da nadaljujejo, sistematično propagando a V Italiji in v našem Primorju s*e vrše volitve poslancev za ita-ljanski državni zbor. Naše ozemlje bo imelo «.- Rimu baje sedemindvajset zastonnikov. Sedemindvajset naših zastopnikov bo imelo v isti poslanski zbor nien nad petsto nasprotnikov. Naše prošnje ne bodo uslišane. naši dokazi ne bodo obveljali. Tc je približno takole kot če bi sedel v ameriškem kongresu kak jsoeijalist ali delavski zastopnik. Toda čas bo prišel, napočila bo lepša doba: v našem Primorju in v washingtonskem kongresu. * a * Iz Belgrada prihaja poročilo, da ustavot v orna skupščina še vedno zboruje. Sedaj rešujejo poslanci veliko teološko vprašanje: katera vera je več vredna : katoliška, pravoslavna ali muslimanska. V gotovih ozirili je vsaka vera dol>ra, jugoslovanskemu naročiti je pa v kvar. Niti, vojna ni povzročila Jugoslovanom toliko zla kot ga jim je napravila vera. * a • Navdušeni slovenski petolizniki prestopajo iz gole ljubezni do Srbov v pravoslavno vero. Ce niso bili odkar so se začeli zavedati v srcu katoličani, bodo kot pristaši pravo-slavja še veliko slabši kri^-t-j:.ni. * • * Korliček se je hotel na vsak način vrniti. Želj;: se mu je le pre-kmalo vresničila: vrnil se je v Švico. * a * Iz Trentona poročajo, da se je ntka ženska izselila, češ, da hodi ponoči po njeni hiši duh. Ženska naj se brez skrbi preseli v državni kapitol v Albany. Tam namreč ponavadi ni nikdar nobenega duha. * * * Nemški kaj/er je v onih lepih časih govoril: Jaz in Bog. Dušni pastir v nekem gozdnatem mestu Penusylvanije je le vtoliko bolj ponižen, da pravi: Jaz in škof. On sme imeti kuharico, vdovcu s peterimi otroci je pa ue privošči. Pravi, da mora iti drugam na board. » a * Ko je bilo treba popraviti fa-rovž, so župljani dobili kontrak-terja, ki je bil voljan vse delo o-praviti za $1100. Gospod župnik so pa kar na svojo pest najeli svojega, ki je računal cele štiri tisočake za isto delo. Župljani nočejo poravnati te svote. Kar svojemu zavezniku škofu naj piše — morda jo bo on poravnal ? * * * Ponavadi svečeniki izganjajo ljudem hudiča, ta gospod ga jim pa vganja. Nekemu mladeniču ga je bil pri spovedi tako temeljito vgnal, da sc nahaja sedaj revež v blaznici. # a • "Po Injlhovih delih jih boste sodili". Nezvest hlapec. Hlapec Jernej Knap je svojemu gospodarju Francu Šuštarju na Dolenjski cesti v Ljubljani pone-veril sivo obleko in 50 kron gotovine. Šuštar ima 2550 K škode. Adamson, Okla. Po 12 lesecev trajajoči bolezni 5e preminul rojak Anton Ravnikar. Pokojni je foil atar 47 let. V Ameriki je bival 19 let. Tukaj zapušča soprogo in šnt otrok. Glavni adboTTiilri: Predsednik: RUDOLF PEBDAN, »33 EL 185th Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAST, Bor 106, Pearl Avea&e, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajni nelzptacanlb smrtnln: JOHN MU7ERN, «24 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn. Vrbo t nI idiBiidk: Dr. JOS. ?. GBAHEK, 843 K. Ohio St^ N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MAX KEKŽIŠNIK," Box 872, Rock Sf.rlags, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2G03 So. Lawndal- Ave., Chicago, 111 PRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St.. Denrer, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLA BOD NIK. Box 480. Ely. Mirn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waab. FRANK ZORien, 02X7 St. Clair A ve.. Clevo-land, O. Zdmievauil odbor: VALENTIN PIRC, 31» Meadow Ave., Kockale. Jolle*. III. PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, I* Salle, EL JOSIP STEKLE, 404 F. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Wau^essn. I1L -- Jcdaotino oradno glasilo: /GLAS NARODA". >- Vjw stvari, tikajoče »o nr*dnth zadev ka!.or tudi denarne poJHTJa-tve nuj poSUJajo na glavnega tajnika. Vse prit<-žbe naj pošilja na predsednika porotnega odbora. TruSnje z* ?pr»-Jem novih Olanr.v In bolniška fcpri6»vala naj se j<>.šilja na trhnvnega rdrtvnlka. Jugoslovanska Katoliška Jwlnotu f=e prl[*»r«»č» vsem Jupuslovtnoni sa obilen pristop. Kdor želi postat) član N. orcc^ziiHK naj no zglaat tajniku bljiteega društva J. S. K. J. /.a ustanovitev novih driSt« v se pa obrnite na gl. tajnika. Novo dru&tvo «-e lahko virt-novl a S. Sani aH Sanicami. * Dopis. Razne vesti. Laški strah pred boljševiki. Vesti z Ritua javljajo, da so ne- • • I kateri tujci k: stanujejo v hotelu de Londres v Rimu, kjer stanujejo tudi člani ruske trgovinske komisije, naprosili ravnatelj--jstvo hotela, naj odstrani sovjetske zastopnike, da se. preprečijo neljubi incidenti, do katerih bi gotovo došlo, ako ostanejo sovjetski zastopniki vec časa v hotelu. Listi javljajo dalje, da so ohlasli vrnile ruski trgovinski misiji le 17 kovčkov, in sicer one, v katerih so bile knjige in obleke. Kovčke z dragocenostmi so zadržale kot jamstvo za globo v znesku 20.000 lir, v katero je bila misija obso-1 jena, ker ni pravilno naznanila vsebine kovčkov. K najvišjemu vrhu. "Ceoprraphical Society" in "Al-! pine Club** iz Londona pripravljata ekspedicijo na fiajvišjo go-' ro na svetu, na Mount Everest v 1 Himalaji. Mount Everest meri 884 (naš ponosni Triprlav samo —1 2864 m), a najvišja točka, ki je bila doslej dosežena od kneza Abruskega. se nahaja v Kcrako-rumskem pogorju in meri 7380 m.i Doktor B F MULLIN 411 Fourth Ave Pittsburgh, Pa. Prvi In najboljši Dok.'or Specialist aa Slovenec. Ima 40 let izkušnje v zdravljenju moških bolezni. Zdravi vse moške bolezni uspešno in hitro. K n jemu prihajaj o Slovenci od blizu in daleč, da jih ozdra. ▼i. Če ste tudi Ti bolni, Idite k njemu, on Vas bq najbolje ozdravil Pazite, da pridite na pravi naslov. Cleveland, Ohio. $ T>ne^21. aprila so dobili sledeči! rojnfci državljanske papirje na J Corn m nn Pleas sodaiiji: Anthony! Barbie, Joseph Oebron. Joseph (iodic, Martin Martinaek, Joseph; Queik, Frank Krasovic. Frank; Valear. George Butala. A. Šolnik, John i-^rpan. Dam. Vrba. Vincent j Smolik, Frank Železuik. John; Miklič. Frank Škerlj. J. Panjan, S. Kozar. Victor OpaAkar, Jacob Kmolrk. Joseph Rurie. A. Mikulin,! Joseph Novak. Joseph tVeak, Fr.; sikulj. John Juratovec. Math. Pa-: kiž, John Lavriša. John Rakovec.l Frank Pernač. Thomas Hamer,1 Anthony Zajc, Frank Zamahi, An-j drew Maček. Frank Kranje. Fr.1 S'kul.i. *i>old Šiliiončič. Tgnace Laznik. Jok^iIi Tritnkelj. Mike Xahtiffal. Frank Peve. Frank Hribar, Frank Kovačič, George Simcnčič, John Rogelj. Mike T)ra-J »an, Frank Končan. Anthony Založnik. Michael Ilrovat. John Mu-zic. Frank Koder. Frauds Kmolič. K. Saloker. Tarl Levee. A. Mozek, Jof-nph Gašper. Jolin Križmaučič, Frank Turek. H. 5>kender, Ignace Luznar. Joseph Linhart in Frank Narobe. Skupaj Gl rojakov. Vsega skupaj je bilo let«.s naturali-ziranili v Clevelandu 219 rojakov. Poročno dovoljenje sta dobila J os. Zupančič, :il let, 1040 E. 68. St.. in Ivanka Kostravic, 24 let. Rilo srečno! Max Kokalj. 1123 E. 71. St.. toži na ločitev zakona. V prošnji za ločitev pravi, da je moral opravljati vsa hišna deda mesto ženske. Lorain, Ohio. StarUem Steve Jug je umrl 9 mesecev star sinček. Pri družini Anthony Kos se je oglasila Ktorklja in pustila tam zalo hčerko. Društvo sv. Alojzija št. 19 Ju-goslov. Kat. Jednote bo praznovalo letos 11. junija 201etnico društvenega obstanka. Ob tej priliki se priredi veselica. Cerkveni i;fair" se vrši 13., 14. in 15. maja v Virantovi dvorani. Milwaukee, Wis. Poročna dovoljenja so vzeli sledeči : Frank Xagač, 24 let, 73-18. St., in Daisy L. Miller. 20 let; Ja-eob Klemenčič. 32 let, 447 Park St.. in Dora Seeger, 27 let; Chas. Beljaii. 31 let,'"525 — 60. Ave., in Mary Lesac, 25 let; Joseph Ivan-čič. 25 let, 613 St. Paul Ave., in Anr.ie Gorenaček, 24 let; Frank Natlačen, 24 let, 837 Hilbert St., in Marv Volovšek, 20 let; Anthony Tratar, 29 let, 704 — 52. Ave., in Nellie Juretič. 19 let. — Obilo sreče v novem stanu! Štorklja je oglasila pri družini R. Podlinšek. 4412 Liabon Ave., kjer je pustila za spomin čvrsto deklico. Preminul je po 2mesečni bolezni rojak Simon Galun, gostilničar na 230 Grove St. Pokojnik je bil star 50 let in rodom iz fare Ma-kole na Spod. Štajerskem. Bil je' član društva Sloga št. 1 J. P. Z. Sloga. Pogreb se je vršil v torek 19. aprila. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, dva sina in dve hčerki. V An^eriki je bival 13 let. Naj počiva v miru! j Gonpa Kristina Kocjan, stanujoča na 621 National Ave., je ho-j dila 19. aprila s svojo sestro od tovarne do tovarne Lakat delo. Pri tem pa je bila nesrečna. Ugobila je namreč med potoma denarnico! j s $360 vsebine. Za siromašno rojakinjo je to precejšnja Izguba. ! V soboto 21. majnika se bo vršil javen shod v Harmonie dvorani zaradi Slovenskega Doma v Milwaukee. Shod priredi organizacija Zedinjeni Slovenci, ki je začela akcijo za Slovenski Dom. Calumet, Mich, j Družini rojaka Mike Tomac se j je porodil že 11. novorojenček. Nashwauk, Minn. I Odbor za Štetje glasov je moral še enkrat iste šteti, v kolikor se tiče župana, kajti glasovanje za županska kandidata v Keewstmai med George 'Matelkovičem in dr." U'aine je bilo za oba enako. Vsak • je dobil *po se enkratnem štetju^ j207 glasov. Odločitev je bila od-, jvivna od sodnika Stran t on-a v j Grand Rapids. Odločen je bil za •župana — seveda — dr. Caine. Chisholm, Minn. Občinski s,vet vasi Ralkan je! ;t?klenil na zadnji seji. da pri one , v kratkem z delom na eestali. V i ta namen so kupili 20 novih voz j in nastavili cestne form an e, med j katerimi so tudi sledeči roja-ki -j M. Gorman, 31. Gmik in J. Rus. Aurora, Minn. j V cerkvi sv. Rožnega venca je i Rev. Jerše jioročil rojaka Frank jPazderca z gospico Jlarv 3Iervar. t- __________ Hibbin^, Minn. Preminula je 291wtna soproga 'rojaka Franka HerkLiča. Na ILb-bingti je živela 12 let. Poleg so-pn.ga zapušča tri otroke in eno sestro, o možen o Ban. Pred sodnika Brady je prišel Mike VraniČ z velikimi bunkami po telesu in na glavi ter mu potožil. kako je nesrečen m mu kazal vidne znake. Sodnik ga je ne-|kaj časa posliLsal in gledal, nato !pa je vprašal: 4,Kaj. ali vas je zadel snežni ciklon, ali kaj?" Vranič pa mu je po ovinkih pojasnil, da so naras-tki po glavi in telesu nastali radi bunk, katere je zadobil v prepiru z ženo in o-troei. Sodnik ga je poučil, da se v prihodnje ne sme več doma !prepirati in iskati povoda prete-ipu. potem ga je pa odpustil. , Pred istim sodnikom se je moral zagovarjati George Rukavina. ker je v pijanosti vozil avtomobil. Sodnik mu je naložil 100 dolarjev kazni, katere mora plačati v teku šestih mesecev. Ako se bo to ponovno zgodilo, mu je obljubil sodnik, da bo moral v ječo. j Virginia, Minn. Poročno dovoljenje sta dobila John Dasovič. 28 let. in Annie jEliasš, 17 let. Mladoletni deklici so j morali stariši dati potrebno privoljenje za možitev. Pomožni zvezni maršal iz Du-lutha je aretiral Charles Štuklja iz Gillerta. Pripeljan je bil pred zveznega prokibieijskega komisarja Poirerja ter se je moral zagovarjati radi 50 galon vina, katerega je imel v posesti. Položiti ^je moral 500 dolarjev varščine. 4 Ely, Minn. j Truplo Math. Smuka, ki je bil .eden izmed prvih tukajšnjih fan-(tov, ki so dali življenje za demo-ikraeijo v Franciji, je .bilo jprepe-ljano 16. aprila iz Fort Snellinga. j Truplo je spemtjal na zadnji poti (poročnik Soulhgate, ki je isto potem izročil tukajšnji ameriški legiji pod povelj&tvom Frank Lo-žarja. katera je (poskrbela vse pogrebno za pogreb, ki se je vršil iz i slovenske cerkve. Obrede za po-ikojnim je opravil Rev. Mihelčič. jPogrebci so bili člani marine, top-inititva in mornarice. Pokojni Mat. Smuk je bil starejši sin Jos. Smu-,ka. Značilno je, da je bil njegov j brat Joe. Smuk v Franciji priča jr.jegove smrti. Hvaležen spomin 1 padlemu slovenskemu junaku! f Biwabik, Minn. I V tukajšnji cerkvi sv. Janeza 'Krstnika je Rev. Perše poročil Idva para in sicer Johna Kostelca »in Mary Levan iz MeKinleya ter Marka Rukavina in Hanifah Ru-ka; ma iz A^irore. Bilo srečno! Helper, Utah. Za srčno kapjo je umrl rojak I Frank Malovie. Pokojni je bil rodom iz vasi Rašica pri Velikih Laščah. Star je bil 38 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo. PtMblo, Colo. Prellinul je rojak Anton Gradi-šar. Rodoll je bil iz vasi Hlepee, fara Velike Lašče, Kranjsko. V jPuebli Je bival okrog 20 let. Za L njim žaluje soproga in en sin. Peter Zgaga Lionkol, Wyo. V premogarski naselbini Li«.n-k»»l jt- !c malo število Slovencev, toda vsi gostoljubni in prijazni. Oddaljena je 5 milj severno oil Rock Springs, znane velike slov. i naselbine. Obdana je oil g; »nko-vonjavega pelina in pesl;a, kal<*-rega ob času hudega vetra peharju v natllego nanese skozi male š{>ranje na pohištvo. V bližini l1-. njlje se nahaja lansko leto dograjeno posh »p je in prostor za zrakoplove, imenovano Aeroplane Hangar l*. S. Mail Service. Zanimivo in kratkočasilo je opazovati te zračne predrzneže, kateri plovejo od S-?lt. Lake proti Cheyenne. Wyo.. in obratno, oziroma meti Xew Ynrkom in ("ali-fornijo. Ravno ko to pišem, je prav krasno vreme. Le^io bi bilo. če bi tudi vrtnice in astre uspevale, a žal se samo divji pelin ponosno oživlja meti skalovjem in\ peskom ter nam vsaj nekoliko dokazuje, da smo že v času evetoče pomladi. Ptiee-pevke so tukaj zelo redke. Semintam se sliši vesela slovenska pesmica, posebno v naselbini Rock Springs v Slovenskem Domu. Cast naprednim rojakom! Tudi pri svatbah ne .manjka petja in zabave. Svatbe ^e vrste precej pogosto. Kolikor mi je znano, je že precejšnje število deklet prišlo iz stare domovine in. kot se čuje. jih še nekaj pride. Želim jim veliko sreče v novi domovini. Kmetovalcem v Greenwootlu. Wis., pa želim rodovitno bodoče leto, da bi pridelali dosti medu in mleka. Tony Likovich, Box 10. 0 torej nekaj čez 1000 mc-trov. Ekspedieija se prične še letos in sicer uajprvo z raziskova-'ujem neznanih ozemelj v Tibetu, na severu od .M. Everesta. Od tam se bodo potem skušali povzpel i na vrfi kraljice gor. ker pada proti Tibetu zelo polagoma \ dolino. 42 tisoč milijonov primanjkljaja izkazuje avstrijski proračun. Do •konca leta pa bo ta številka goto- 1 ;\o še znatno narasla. Največ je temu krivo nizko stanje krone, dosti pa tudi državno gospodarstvo. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžniui srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da mi je za vedno zaspala dne 22. aprila moja ljuba žena KATARINA SEIDEL, roj. Miklus. Ranjka je bila doma iz Pevne pri Gorivi na Primorskem, v Ame-liki je bivala 11 let in poročena f va bila 4 J<>tn. Zapustila mi je hčerko ;4aro 2 in pol Ma. Vzrok rmrti p >n d. ki je povzročil vodenico in ^rčno bolezen. V Ameriki za]iu>va jx.'leg mene in hčerke še enega brata, za kojega naslov ne znam. Oicnem zahvaljujem vsem, ki so jo obiskali za časa bolezni na mrtvaškem odru in spremili k večnemu p vitku. Posebna hvala družini Miklus. ki je prevzela • skrb najine hčerke, ter vsem prijateljem in znancem za darovane vence. Ostane naj vsem v dobrem spominu in tebi. ljubljena žena, naj bo lahka zemlja in v miru počivaj ! Žalujoča ostala: Joseph Seidel, soprog. Wilma, hčerka. 137 Noll St.. Brooklyn, N. V. »S« » >"■" i. ^^fmiwf GLAS NARODA, 26. APR. 1921 AKi se vdaja narod sedaj omamljhfim sredstvom? Na to vprašanj« orgoTtrjt dr. Cfeiefem Simon s več ali manj odločnim: — M t, — vendar pa pravi, da je zločinski svet vedno bolj ndan narkotikom. V starih, veselih časih je bilo vprafianje, kaj, če sploh kaj, je dognalo tega ali onega človeka do tega, da se je udajal preobilemu popivanju. Eno izmed velikih vprašanj, katerega je proizvedla prohibit;) jaka postava, pa je, če žene pomanjkanje zanžitnega alkohola ljudi od pijače, katere ne morejo dobiti, k omami ji vim sredstvom. Neki izvedenec glede tega predmeta, katerega je vprašal list za svet v tem oxiru, odgovarja na to vprašanje s splošnim Ne in s pogojnim Da. Komisarja Carletona Simona je treba smatrati za prepričevalno avtoriteto in sicer radi njegovih izkušenj kot načelnik narkotične divizije policijskega deparUnenta v New Yorku in vsled na daljnega dejstva, da je psihiater in kriminolog. Dr. Simon pravi, da so ga njegova opazovanja privedla do sklepa, da se večina ljudi, vajenih opojnih pijač, nc obrne v smeri proti omamljivim sredstvom vsled pomanjkanja ali redkosti opojnih pijač. Ta stvar je popolnoma resnična, — pravi on, in to je precej presenetljivo, — prav tako glede nezmernih pivcev in celo pijancev, kot glede zmernih pivcev. Na kratko pride največja množina ljudi, katere je lahko imenovati normalne, pod to pravilo, ki pravi, da odsotnost zaieljene pijače ne otvarja poti k omamijivim sredstvom. Nenormalna skupina, ki posepa v to ^plošuost normalnih ljudi, pa obstoja iz razredov takozvanega nižjega sveta ali *4underworld". Ker mu je pijača odvzeta ali ker jo zelo težko dobi. se zločinec po-siuži cevke, s katero si vbrizga pod kožo omamljivo sredstvo. Žepni tat ali vlomilec, sploh ta ali oni zločinec, se hoče ojačiti in utrditi za svoj doživljaj. Preje se je ojačil ter si utrdil svoje živce s par po-zirki žganja, katerega si je lahko kupil za par centov, a sedaj nima pogosto v svojem žepu pomnožene visoke svote. ki je potrebna za žganje ali brandy. Vsled tega nos: v svojem Žepu brizgalko in potrebni strup. Edini član družbe, — kot pravi komisar Simon, — katerega žene osemnajsti amendment v zvezni ustavi od pijače k omamljivim rredstvom, je oni, ki je le vsled kontrakta član te človeške družbe, — namreč zločinec. Dežela je tako »rečna kot nesrečna vsled te izjeme. Srečna je radit je to resnično in nadalje resnično, da pospešuje prohibicija uporabo omamljivih sredstev med zločinci, potem je jasno na prvi pogled, da se bližamo slabim časom glede zločinskega sveta in njegovega delovanja. Razveseljivo pa je obenem izvedeti, da prohibicija ne deluje kot rekrutacijska postaja na zločinski svet, kajti narkotičnih sredstev se poslužujejo le zločinci, ki so se preje posluževali opojnih, močnih pijač VspriČo kakovosti pijače, katero se prodaja sedaj, je prišel dr. Simon do prepričanja, da nista bootlegger in prodajalec narkotikov tekmeca, temveč da delata roko v roki. Sodelujeta do takega obsega, da je dosti vzroka za domnevanje, da je precej pijače pomešane z narkotičnimi sredstvi. Neki uslužbenec komisarja je nudil informacijo, da se uporablja vedno želodčno pumpo, kadarkoli se privede kakega pijanca na policijsko postajo. To pe se zgodi vsled domneve, da mora biti nekaj narkotičnih sredstev v pijači, katero je dotični zaužil. Dosedaj pa r.i bilo opaziti še nohtnega znaka, da bi narkotično sredstvo v žganju dovedlo dotičnega do zauživanja takih narkotičnih sredstev brez primesi žganja. Za enkrat je še prezgodaj izreči sodbo v tem oziru, če je namreč prohibicija pospešila uporabo narkotičnih sredstev v tam oziru. Takega učinka ni še imela, vsaj med boljše stoječimi ljudmi, ki še vedno lahko dobijo, kar hočejo. Revnejši pa so v gotovih slučajih izpostavljeni skušnjavi, da se vsled pomanjkanja pijače udajo zauži-vanju narkotičnih sredstev. Kaj hočejo slovenski komunisti? Kakor po drugih deželah tako tudi pri nas uganjajo ti ljudje komedije in lopovstva. ki ogromno škodujejo delavskemu gibanju sploh iu posameznim strokam. Silno neradi slišijo, da se jim kaj očita, ali mi bi bili nepošteni in bi zanemarjali svojo dolžnost, če ne bi zavračali vse ono, kar je delavstvu škodljivo. Ne gre ta boj proti komunističnemu svetovnemu naziranju, ki ima svoj pravee, marveč ta boj gre proti šarlatanom, ki se poslužujejo gesia komunizma in sleparijo 7. njim proletariat. Pri nas na Slovenskem, odkar je izdala vlada,' ne vemo zakaj, tisto naredbo proti komunizmu, vrše komunisti agitacijo osebno in sicer glavno s tem. da ovirajo mezdna gibanja in razvoj strokovnih organizacij. Na neki shod, kjer je hotela strokovna organizacija o-krepiti svoje vrste in se razgovoriti o socijalnem položaju, so pripe Ijali ljubljanski Žorga. Simončič in Ostre par pijanih ljudi, ki so na shodu kričali in onemogočili strokovni shod ter s tem napravili naj lepšo uslugo klerikalcem, s katerimi so komunisti v zvezi, kakor dokazuje slučaj stavhin.dce organizarije in pa blagohotna pisava kle-likalnih in drugih meščanskih listov o komunistih. Lahko rečemo, da nikdar še ni delala nobena stranka, tudi ne meščanska, tako v ro ke reakciji kakor delajo komunisti. V drugem slučaju je neka organizacija po svojih zaupnikih pod pisala mezdno pogodbo. Na shod, na katerem se je imela pogodba sprejeti naznanje, je prišel železničar, ki je nastopil proti zaupnikom in skušal nahujskati delavce proti zaupnikom, s čemur bi bil dosegel dvoje: prvič bi bil razbil organizacijo, drugič bi bil pognal delav stvo v stavko, o katere usodi je težko prerokovali. V tem zmislu delajo ti sovražniki delavstva. Delavci naj pač v prvi vrsti sami sodijo, ali je tako delo pravo ali ne. Ni nam treba utemeljevati, zakaj je tako delo zločinsko, ker že precej občutimo težke posledice uničevanja organizacij. Ali eno pa lahko odprto po-\erao: Strokovne in politične organizacije naj take zavratne prite-pence ne puščajo na shode. Odgovornost za delo v organizaciji nosijo vaši zaupniki, nosite sami člani organizacije, zato je tudi najbolje. če se posvetujete in sklepate sami. Če pa pride v vašo sredo človek, ki vas hoče nahujskati proti vašim zaupnikom, ki vas hoče zavesti k odgovornim dejanjem, pa sam ne prevzame in ne more prevzeti nobene odgovornosti, ta je gotovo vaš sovražnik, ne pa prijatelj. S tega stališča smo to povedali. "Naprej". Yorku potrjujejo izjavo, da je don Amerikanca še vedno lahko zijegov grad, njegovo ognjišče, da pa ni več njegova distilerija. • * • b Netožnik6 ** doWer v»m dr«gi i*r«e na sre- CVaraa suknja, še ne pomen j a cenenega človeka, a pogosto pov-aritfa, d*»e Itorek, ki noti tako snknjo, smatra aa takega. Mala ententa še vedno ži-!< i votvari. Iz Budimpešte poročajo, da so .se pogajanja med zastopniki Ogrske, Rumunske in Poljske konča-1»- že s koncem februarja. Predsedoval je zastopnik zaveznikov, dogovorili so se pa: 1. Da se Ogrska obveže dati 300.000 mož na razpolago, da "brani" Pcljsko ali Rumunijo. ee jo napadejo bolj^ viki. 2. Ententa bo zalagala Ogrsko z živežem in orožjem, v slučaju pa, da bo prišia ta armada v poštev in bo tudi odzvala na-Tegi, bo napr.-ivila ententa potrebne korake, da se reši vprašanje ciskarpatske Rusije in zapadne Ogrske po želji madžarskih naci-jonalistov. Slika nam kaže odkritje spomenika južnoameriškemu osvobodite! ju Simonu Bolivaru. V ko!ti ie ka predsednika Hardinga, ki je imel ob tej priliki navdušen govor, v katerem se je posebno zavzemal za vseameriško zvezo. lucky Strike cigarette If 1 Its ioasied Britka pisma iz velikih dni. 10. oktobra 1920. Dragi prijatelj! sti, priprosti krsti. Resno in molče so ga spremljali tovariši na zadnji poti. Popoldne je peljali zvošček priprost sprevod. V kočiji so sedela či nooblecena žena z malo re-'vko na kolenih, najbrž mati ma-lega mrliča; ženi naproti dekliea kakih dvanjast let, in še manjši fantič; menda bratec in sestrica. Okoli štiri!i spet pogreb. Kaj je toliko sprevodov danes? Ali me naj opomnijo, da so včeraj pokopali onstran Karavank mojo drugo mater? Kako me naj ne muci bol, kako me naj ne bo strah? Zvečer sem blodil samcat po ulicah, s težkim pričakovanjem, z velikim nemirom v srcu. Vse živo po ulicah. Na ovenčanih avtomobilih se vračajo s Koroške Sokoli in Orli. Ljudstvo jih burno pozdravlja. Slovesni sprevodi po mestu, radostni vzkliki: ''Živela osvobojena Koroška!" Stojim nem ob strani, v temnem kotu. Iz srca rad bi zaklical tudi jaz, ki mi je Koroška stokrat več nego vsem tem, ki jo sicer tu-d: ljubijo, ki so v svoji navdušenosti in svojem idealizmu pohiteli gor, šli v nevarnosti, morebiti celo v smrt — iz srca bi zalival tudi jaz: "Živela osvobojena Koroška!" ! Pa ni »lasu iz ust... Ob strani | stojim, žalosten, z velikim stra- jhom v srveu ... * ^ * ak . Ležim brez sna na postelji, in [me je strah. Strah, da sledi jutri današnjemu veselju množic žalost. Strah, da se vzkliki radosti: "Ži-I vela osvobojena, Koroška pre-vržejo v vzklike bolesti: "Gorje še huje zasužnjeni Koroški!" Vsega me je strah: da izgubimo to našo aivno zemljo, poleg Gorenjske najlepši kos naše domovine, in tiste dobre, le po tuji ziobi zapeljane, zmedene, deloma celo pokvarjene ljudi, ki pa bi iz njih lahko dobili z modro vzgojo najboljše duse; strah, da jih do-| bimo, pa jih potopimo v vinu in pivu, ki sta tekla pred plebiscitom v potokih, da zastrupimo v niih še tisto dobro, kar navzlic vsemu mnogoletnemu zavdajanju še živi v njih, zastrupimo z brez-j miselnim,- krivociljnim našim ve-seljičenjem in plesanjem. Strah me je. Vstanem, stopim k oknu. Gori z grada strmi neizogibno svetla luč čez deželo, tja gori proti koroškim goram. , Kaj gleda, kaj vidi? Ali našo radost in je zato tako bleščeče? Na! šo propast in vaše gorje — in je zato tako prestrašeno, vse onemelo od groze? # * • 12. oktobra. Ni mi dalo mira doma. Navsezgodaj sem šel v mesto. Nemška vseučilišča v kritičnem stanju. Monarhistična reakcija je še vedno živa med vseučiliškim dijaštvom, a duh resničnega republikanstva rast« vendar. _ Število dijakov se je izvanredno povečalo. Da se oceni izpremembo duha, ki se je pričela sedaj pojavljati zced nemško mladino, mlado inteligenco glede njene resnične vrednosti z ozirom na cvilizaeijo, se mora človek najprvo spomniti nekaj naukov vojne propagande. Treba se je spomniti, da je bila v večjem obsegu kot katerakoli druga dežela Nemčija, ki je pričela z vojno, to, kar so jo napravila njena vseučiliča. Na vsakem polju, od praktične znanosti pa do filozofije, zgodovine in splošne kulture je vsak načrt višjt vzgoje soglašal z zahteva-mi in ambicijami cesarske vlade, ki se je zanašala skoro izključno na vseučilišča, da ji dobavljajo vsako leto gotovo Število rekrutov, ki so morali biti popolnoma prepojeni s pruskimi Mejami o državništvu. Mladina, vzgojena v teh šolah od profesorjev, ki so bdi večinoma v prvi vrsti Nemci in pol in šele v drugi vrsti vzgojitelji, je bila le malo prizadeta od soeijalističnih. demokratičuih ali celo liberalnih j teorij in dokler so ostala vseučilišča varna pred demokracijo, se je j l ilo cesarski vladi le malo bati pred narastkom ljudskega razpoloženja v tej smeri. j Sedaj, ko je stari sistem, v kateerm je nemško vseučilišče igralo j tako važno ulogo, omajan, je treba vogelni kamen, ki leži na tleh, | zopet vzidati v poslopje nemške države. Monarhiji je sledila repub-| lika, prav tako slaba in negotova kot je prosvitJjena. Med polomijo j starega režima ter vislicami novega, stoji nemško vseučilišče. Sedaj j gre skozi prehodno dobo, ki je tembolj kritična vsled prenapolnjen-ija ter pomanjkanja priprav ter denarnih sredstev Na nemških vseučiliščih ter tehničnih visokih šolah je sedaj vpisanih približno 120.000 dijakov, kar pomenja povečanje za petdeset odstotkov v prime-i pred vojno. To je pripisovati dejstvu, da so se-! daj ženske pripuščene v vse službe in tla je na tisoče mladih ljudi j pričelo študirati za civilne poklice, ki bi drugače vstopili v nemško armado in mornarico, ki pa vsled razoroženja ničesar več ne nudita. Hrepenenje nemške mladine po izobrazbi je sicer občudovanja vredno, a vspriČo pogojev mirovne pogodbe in znižanega standarda življenjskega vprašanja v Nemčiji, hi bilo bolj naravno, če bi število vseuciliških dijakov v Nebčiji padlo za petdeset odstotkov, mesto da je naraslo. Jasno je, da bo v doglednem času do tepa tudi prišlo, a žalibog, ra stroške revnejših irlojev, ki so brez izjeme bolj demokratični kot .pe bogatejši. Naravnost skrivnost je, kako se preživlja velika večina j teh dijakov v sedanjem času. Soglasno s statistikami, katere se je zbralo \ zadnjem času, se i nahaja le približno tretjina nemških dijakov v posesti letnih dohodkov 3600 mark, kjir pomenja le polovico eksistenčnega minima. Take informacije in statistike so ponavadi vse prej kot zanesljive, a poročevalec je obiskal vsa glavna nemška vseučiliška mesta ter prišel do prepričanja, da poročila niso pretirana. Številni dijaki nosijo naprimer še vedno uniforme ter armadne suknje, v katerih so borili pred tremi leti. ker si ne morejo kupiti civilne obleke ter je tudi ne bodo mogli, ko bo vojaška raztrgana. Dijaki prevzamejo vse mogoče službe in ntka dijakinja, ki bo v kratkem promovirana doktorjem medicine, dela kot hišna v neki hiši Da se odpomore temu položaju, se je ustanovilo leta 1919 novo dijaško društvo na demokratičnih principih. To je organizacija, ki to imela še velik upliv v rekonstrukciji nemške države. Imenuje se Deutsche Studentenschaft ter je nepolitična in nestrankarska. V teku osemnajstih mesecev obstoja se je že večina nemškega dijaštva pridružila tej organizaciji. Ta organizacija se bori v prvi vrsti proti takozvanemu bnršaš-tvu. ki je preje cvetelo med nemškim dijaštvom ter kazalo svoie»e, da se naai merodajui faktorji ne zaveda-jt; svoje velike Zgovornosti napram narodu in državi. Naše časopisje pritbčuje raza.? več ali manj uradne notice o trgovskih pogajanjih z Italijo. >i<-er niol«"i kakor svetopisemski pravičnik. Naši p< spo«larski strokovr«.:ak:, ki *o prceej *rostob<-scdni, kadar ure za i jihove ožje interese, imajo zaprte cči in zama£ena ušesa aJi pa ne vidijo >fz vaški zvonik in ne slišijo italijanskih zdravie na račun naše go- poda lake svobode in našega narodnega bogastva. Ali naj res ponudimo pru«jJr|j>ki llajjji še drugo stran našega obraza potem, ko smo dobili v Kapa"u *e pošteno zaupnico? Iz nših izvajanj o Ježkih in nevarnih poledicah na slepo sklenjene trrovske pOjfod*>e z Italijo, ne sledi, da n » bi smeli sklepati trgovskih pogtalb » ščetino Italijo Kot evropski: držav« hočemo vzpo-Niavifi ilulm irgovsk«. iu industrijske zveze z v-emi državami in vsemi našimi sosedi. Totia od Italije zahtevamo lojalnosti in iskrenost v prav ep) poin. uo bt-»,e«le. Ne one italijanske lojalnosti, ki jo dobro! poznamo, amprk pravd in i^kr^no lojalnost, k*l<>re se morajo Itali-' ji ni š« »e učiti. Mi :.ahtevamot da se ta lojalnost izraža v dejstvih 1 in ne le v pra/nih L»»%»emi prfvicumi in dolžnostmi. Te praviee ne smejo »>>tati saiu^ tu: papirju. Prenehati mj'-a sodelovanje italijanske v!a«Jt in iiulii.'iiskih državni u organov « fašisti. Za to sodelovanj« i matu o dokazi. Najlepši dok; z pa bomo imeli ob priliki po-j lifir tih \oi»t»v v italijanski ftarlament, ko nad 3O0JXK) Jugoslovanov' V llaliji ne iio dobilo najbrž uiti enega zastopnike v parlamentu. — 'Am to ) «»do poskrlH'li vlada in fašisti s potvorjenimi listinami, za-I rhtnim p<^top^iijer:i, terorjem, aretacijami in ubijanjem. Fašisti bodo s p< močjo vlade preprečili glasovanje naših ljudi, ali pa bodo tv» ntiM Tio izvoljen" ;>-slatiee pravočasno odstranili. I£dor je živH v Pruuorju v času najhujše^rc italijanskega tergrja. ta ve. da to ni« pretirat.o. To niso prr-zne fryze. ampak sklepi t^.ine fiišistovske kon-fei ei:ee t«h priliki njihovega kongres;. v Trstu, ki se je vršil pred par dnevi. . A ko v ljub temu oklenemo ožjo zvezo t Italijo, se bo neol hodno t'ogodilo, da Lo neL» ;ra lepega dne i'.^inilu na.Adriji '"čožotska bra-1 te|a drugi dan ito unieenu poslovi:^ z^iadba italijanskega pod jet-] ja \ naštu pod rt i'-ju, potem bo ubit kak posebno predrzen Italijan' itd. K i i i i v< .la! Italija ne bo mogla pozvati naše vlude na odgovor ' lu.st. k« r Italija saw;1 odklrnja odgovornost za nečloveška dejanja* italijanskih faši-tor, čeprav je očividno, da je italijanska vlada so-^ kriva fašistov «.kih zloi inov. K; siste Ma ustvarila Giolitti in italijanska vliida. 31 ar ni znan odgrovor Giolittija In Salate na pritožbe naše tržaške deputaeije. ki se je v Rimu pritožila zarrtji brezpravnega stanja Jugoslovanov pod Italijo? Odgovor se je glasil: — Vlade ne morejo ničesar storiti. Smo v popotni anarhiji. Če se pomisli, da je vlada v neposredni zvezi s fašisti ir. da tajuiki fašistovskih organi-wicij stalno in osebno ieferir»jo eivilnim komisarjem o svojem delo vanju, uda.* je ia hi*iavščina italijanske vlade naravnost presenetljiva. J a sno je kot bel: dan, tla so pri takih razmerah prijateljski od-nošaji nemogoči. Toda tudi v »luVju, da >• razmere v zasedenem ozemlju izpre- ■ menijo, so prijateljski in iskreni otjuošaji med pami in Italijo tako J <;olgo nemogoči, dokler ve ne revidna rapallska pogodba, po kateri i je dobila Italija napram naši državi tak geografični in strategični 1 položaj, ki se nikakor ne krije z etničnim položajem. Poleg tega pa je Italija dosedaj dokazala, da ni zmožna postopati pravično z drugimi narodnostmi v svojih mejah. ] Vse kaže, da lu-iuerava Italija v svoji politiki slediti bivši Av-stro-Ojzrski napram bivši kraljevini Srbiji. I 1'alija naj si zapom-n, da je morala Avstrija svojo politiko drago plačati in da je njena i poliliLa le pospešila «.no, kar je moralo priti in kat čaka tudi Jta- 1 lijo, pa ee bi bila na njeni strani may ari Nemčija! Zgotlovine in evolucije ni mogoče ustaviti. '] Končno pa je tudi jasno in samo po sebi muljivo, da moramo' pri pogainjlk s Italijo Stoiiti vse, tla kolikor mogoče največ kori-': stimo svojim bratom v zasedenem ozemlju. Italijanska vlrda jim mora povrniti škodo ter jim zajamčiti svoboden nacijonalni razvoj, i To moramo storiti, čeprav vemo. da bo Italija kljub pogodbi s svo- j jim sistemom prevari'a nas in svet. Tudi je jasno, da mora biti tr- 1 govska pogodba za »eiaj samo provizorična, ker kot nova država i nimamo še nobenih izkt|šeiij glede otlnošajev s prijateljsko Italijo, i V praksi bomo šele videli, v koliko in kako smemo sklepati zveze z 1 Italijo. . _ _ - i * 1 Preobrat sovjetske evropske politike. !; Lenin je torej vet.darle končno prišel do spoznanja, da se komu- .| nistični go»podarski program ne da izvesti v celoti, v enem oziru so ] ga pa razmere eelo orisilik\ da prelomi eno iz poglavitnih načel ko- i muuiziua. Sieer imamo o kongresu ruske komunistične stranke, ki se ] je vršil v Mosvi in kjer je Lenin napovedal preobrat v sovjetski go- < spodarski politiki, dozdaj sjuno čisto splošne po»latke: vendar pa se 1 dajo iz njih glavne smernice dosti dobro posneti. Predvsem je Lenin zdaj popolnoma pristal na to. da bodi kmet ' v gotovih mejah dejanski lastnik svoje zemlje, sveda se bo slejko- [ prej gledalo na to, da se ne razvije velika posest. Davki, ki se deloma že od leta 1H17 dalje niso več plačevali in so se polagoma nadomestili i z rekvizicijami, ki so postale največja nadloga, se bodo odslej pla- " ec vali iu se torej uevecie nekaka desetina, kar je skrajno zanimivo Ostale pridelke bo kiuet smel svobodno prodajati. Enako namerava ; sovjetna vlada odslej podpreti malo hrt, ki naj ostane v rokah za- ] sebnega podjetništva. To je gotovo zelo zdrav piepbrat v korist kme-j ta in rokodelca, ki tvorita gotovo malo manj kot 80 odstotkov ruske-i ga prebivalstva. Tienin pa gre še delj. Z ozirom na veliki upadke ruske produkcije, katero je on na omenjenem kongresu utemeljeval zlasti s premogovno. oziroma kurilno krizo, je treba, da se ruska industrija sploh dvigne, kar seveda ni mogoče drugače, kekor da se pritegne inozemski kapital. V tem smislu se je sklenila trgovinska pogpdba z Anglijo, « se pripravlja dogovor z Italijo, na katerega je grof Sforza principi- ; jelno že pristal in se je uvedla akcija za v postavitev trgovinskih od- : rošajev z Združenimi državami. Ker taki odnošaji niso mogoči, ne da*i bi se trgovina v Rusiji sploh vsaj deloma postavil? zopet na prejšnjo potjlago, je jasno, da se bo sovjetska gospodarska politika morala od- ■ slej prilagoditi pripeippm gospodarskega obrata na zapadu. Lenin, misli, da bo la preobrat dovršen približno v teku enega desetletja. 1 Enake vesti je prinesel iz Moakve Ransorpot delegat angleške via-' ^ W * j« z l^npm dogovarjal glede podrobnosti, kako oživotvo-riti tcgpvinske »veze med Anglijo in Rusijo. Ransome napoveduje, da j postane Rusija država malih posestnikov, da se ustanovi gospodarski , prad pod vodstvom Kxaaina, ki bo ta proces vodil. I — II . il mi ■ .iii-iTi v. > _ * _ NAJKRASKEJŠA PARIŠKA PLESALKA. V Ameriko ie priila i* Pariza Mile. Evelyn Veley, ki si je pridobila v Evropi kot plesalka velik sloves. Posebno jc občuduje španski k.-alj Al/onso, pred katerim je plesala "shimmy". No, kralji so večkrat z malim zadovoljni. Zadeva Brophy oporoke.^ Resničen doživljaj znanega detektiva. — A. S. Hali. • Ležeče v srcu skalnatih gora, več kot tno miljo nad morsko gladino in v posesti idealnih klima-tičnih razmer, je mesto Radio Springs splošno znano kot izvrstno bivališče za jetične. Bilo je povsem naravno, da si je Maks Brophy, bog;>t rusko-židovskL importer v Nev/ Yorku, izbral Radio Sprines kot mesto, kamor je od-| vedel svojo ženo Rebeko, ki je zbolela na jettki in katero so poslali njeni zdravniki v gore. V zvezi s tem sklepom ter nato sledečim obiskom dvojice v Radio Springs je čudna povest o neki skrivnostni s-mrti, zagonetni oporoki, številnih ko varstvih semin-tja ter o končnem porazu zarotnikov. Povest, kot mi jo je povedal Charles Ranier, sedaj prvi detektiv enega največjih železniških sistemov v Združenih državah, je naslednja: j Mrs. Rachel Steinberg je bila mati Mrs. Rebeke Brophv. Rebeka jt imela dva brata, Rubena in Si-j moua. Ruben je bil poročen, a Si-1 men je ostal samec. Mrs. Steinberg je bila lastnica številnih hiš in drugih posesti v New Yorku ter je živela skupaj s svojo poročeno hčerko in Maksom Brophv-jem v eni izmed apartment hiš, ki so bile njena last in sieer v petem nadstropju. i ; Neke spomladi je dobila Rebe-■ka od svojih zdravnikov nasvet, naj se poda v irore. Vsled tega sta njen mož in njena mati napravila potrebne načrte, da jo odvedeta v, Radio Springs in kmalu potem so Mrs. Steinberg, njena hči ter M. Brophy v resnici odpotovali v Radio Springs. Rebeko s6 odvedli v neki santorij, ji preskrbeli špeci-jaliste ter posebne strežnice ter dali stroga povelja, da se je ne sme motiti in prav posebno ne vznemirjati. Ko so bile vse te podrobnosti uravnane, sta se Mrs. Steinberg in njen zet vrnila v New York, kjer je šla stara ženica stanovat k sinu Rubenu in njegovi ženi. Brophy se je nato vrnil v Radio Springs v namenu, da bo v bližini svoje žene. Popoldne je počivala in spala, zvečer pa jo je ! zopet obiskal. [ Nekako tri tedne potem, ko se jft Mr. Brophy vrnil v Radio Springs is New Yorka, je dobil brzojavko, ki ga je obveščala, da jef izvršila Mrs. Steinberg, njegova tašča, samomor. Ker se je zavedal resnega stanja, v katerem (se je nahajala njegova žena, ji ni sporočil te presenetljive novice, temveč jo enostavno obvestil, da jc njena mati umrla in da bo odpotoval v New York, da odredi | vse potrebno ca pogreb, i Kakorhitro je bil v New Yorku je Mr. Brophy izvedet, da so trnp-je izvršila Mrs. Steinberg, nje C??« |«ne pobrali s kameni tih tal pod enem izn^ed olgen njenega m-V#rtmenu. Bilm jc mrtva, ko so jo našli in eorouerjeva porota je proglasila, da gre za smrt vsled j nesreče. Čeprav ni bil popolnoma, zadovoljen s pravorekom porote, in tudi ne s povestjo, katero so povedali njegovi svaki, bratje žene, — da sta namreč pogrešala mater ter jo pozneje našla na tleh pod oknom. — ni vendar skušal r.teiskati cele zrdeve. j Predno je odpotoval nazaj v Radio Springs, da se pridruži svoji ženi, sta mu njena brata pokazala kopijo oporoke Mrs. Steinberg. Se nikdar nisem videl bolj "v železo vkovane poslednje volje". Puščala je praktično celo premoženje matere obema sinovo-' ma. Ta oporoka je bila napravi je-j na kot nepreklicna ter vsebovala« .klavzulo, soglasno s katero bo modrci vsakdo izmed dedičev, ki bi nasprotoval pogojem, iz lastnega ;žtpa plačati stroške postopanja in .bo razventecra tudi izgubil svoji ^del zapuščine. Komaj je bil Maks Brophy v Radio Springs par dni potem, ko se je vrnil _tjr od pogreba svoje tašče, ko je dobil nekega popoldne nujni telefonski klic iz snatorija. 1 — Pridite takoj! Vaša žena je vsa histerična. — je rekla posebna strežnica, ki je skrbela za Mrs. j Brophy. — Dva moška, v družbi reke ženske sta prišla semkaj takoj po obedu, si izsilila pot v sobo vaše žene ter spravila slednjo v histerijo s pripovedovanjem o smrti njene matere. Brophy je takoj odšel, a se na poti v sanatorij ustavil v uradu Šerifa, da vzame s seboj pomožnega šerifa za slučaj kakega nepričakovanega razvoja. Ko sta: prišla v sanatorij, sta našla Rubena, Simona. Rebeko in ženo Rubena v sobi bolnice. Vsi ti so pripovedovali Mrs. Brophv z ostudnimi posameznostmi način, kako je skočila njena nesrečna mati v svojo smrt iz petega nadstropja svoje apartment hiše. Čim bolj histerična je postajala uboga Mrs. Brophy. tem bolj živahno je postajalo opisovanje. Brophy, ki je bil zelo jezen, jim je ukazal, naj se izgube iz sobe, in sicer takoj. — Pustil je pomožnega šerifa lam kot stražo in potem, ko je po svojih močeh potolažil seno. se je vrnil v svojo sobo v hotelu. Ruben, Rebeka. žena Rubena in Simon so prišli nato v Radio Springs ter se nastanili v nekem drugem hotelu. V oni noči in večkrat tekom naslednje era dne je dobil Mr. Brophy več skrivnostnih telefonskih klicev. Njegov sum je bil vzbujen in ob onem času je poklieal mene k sebi. Potem kot mi je obrazložil celi razvoj zadeve do onega časa, mi je dal-navodila, naj opazujem oba , brata in naj jima bom neprestano «9 petajni. — Sledite jima v London, če treba, — je rekel, — a ne izpustite Ju izpred oči. Iznajdite, zakaj sta prišla sem in kaj nameravata storiti. Poročajte tako pogosto kot le morete in zahtevajte toliko denarja kot ga potrebujete. Ne vareujte z denarjem, samo da izveste, kaj imata v mislih. Naslednjega dne sem izvedel, da je trojica, Ruben, njegova žena in Simon, nameravala oditi v Daeotte, precej veliko mesto, ne-1 kako 25 milj severo od Radio* Springs. Vsled tega sem se pripra-j vil, da jim sledim. Ko so vstopili j v vlak, sem šel z njimi v Pulman' voz. I Kot sem zapazil, je nosil Ruben' v zunanjem žepu svoje suknje ča-| sopis in kakorhitro so vsi trije sedeli. je potegnil ta časopis iz žepa in vsi trije so se zelo zanimali za neki članek v tem časopisu. — Skušal sem iznajti, kaj vsebuje ta Članek, a govorili so o njem v svojem domačem jeziku, katerega nisem razumel. Vsled tega sem še) naprej ter dal prodajalcu listov na vlaku dolar, da gre skozi Pulman voz ter ugotovi ime in datum dotičnega lista. Pozneje mi je sporočil, da je bil to neki new-yorski list ter mi povedal tudi datum in stran, na kateri je bil do-tični članek. Ko sem prišel v Daeotte, sem kupil kopijo lista ter našel, da je vsebovrl članek poročilo o tragični smrti njih matere. V Daeotte sem jim sledil do največjega hotela, kjer so se nastanili. Vrata vzpenjače so se komaj zaprla za njimi, ko sem že pogledal številko njih sobe v registru. Nato pa sem poiskal managerja' ter mu povedal, kaj da hočem. —; Ko je fcila ta zadeva rešena, sem odšel k enemu svojih starih tova-' rišev, George Boworthu, ki je bil' takrat uslužben pri neki privatni j agenturi v Daeotte. Preskrbel sem' si tudi diktograf ter stenografa, po imenu Morris Marlote. Jvo sem bil na ta način pripravljen za ak-jcijo, smo odšli nazaj v hotel ter (se nastanili poleg sobe, katero je manager pripravil za nas, — tik 'poleg sob, katere je najela trojica. (Konec prihodnjič.) Raznoterosti I Mednarodna konferenca proti tuberkulozi se bo vršila 26.—28. julija v Londonu. Konferenco je sklicalo Narodno angleško društvo proti tu- iberkulozi in je že dosti držav in i [tezadevnih društev naznačilo svoje odposlanee. Čehoslovaška vlada je prepovedala grofu Karolyju, bivšemu predsedniku 'republike' Madžanke, vstop na čehoslovaško ozemlje. — Revež nima kam, da bi položil trudno glavo. V Italiji ga nočejo, v Avstriji ga nočejo, na Češkem ga nočejo, sploh nikjer ga nočejo, doma na Madžarskem pa še celo ne. Da, da. saj smo vedno pravili, da niso edino kralji nejnesrečnejši ljudje na svetu. Nova slika LukLtzie Borgia najdena. V cerkvi sv. Jurija v Ferrari so odkrili novo sliko Lukrezie Borgia. Je to srebren rez, predstavljajoč slavno ženo ki žrtvuje svojega sinka Ercolo svetemu Aure-liju, ki pa blagoslavlja je ga otro-Ivu polaga na glavo roko. Novo odkrito delo slevnega priro-doslovca Linneja. Stockholmski poznavatelj Linneja Feliks Bryk, ki je že pred dvemi leti odkril Linnejevo spominsko knjigo (izdano od švedskega Linnejevega zavoda v Stockholmu leta 1919) je našel doslej neznano delo velikega pri-rodoslovca. Je to odkritje rastline ' Erucaramu omis". Delce je izdal po rokopisa, ki ga je imela kraljica Ludvika Ulrika, Feliks Bryk v Stuttgartu. DELOVANJE AMKR. &DBČTEOA KUKA ▼ Č&NIGO&L Col. W. B. Jacbson je bil imenovan ravnateljem celokupne pomožne akcije Ameriškega Rdečega Križa v Črnigori ki Albaniji. V zmislu poverilnega pisma namestnika evropskega komisarja Afneriakeg? Rdečega kri^a, dr. Kendall Emerson, v Parian, se iipa otvjHHtvetovftti z vladnimi ob-Ilastiqi ▼ teli deželah in vedno izvrševati do^apsU j sodetyyaoju s _ - N a B a 1 k » o ul Revizija sevreske mirovne pogodbe je gotova stvar. V tem oziru so (JosJa zanesljiva poročila Lz_Londona in Pariza. Zaradite»a vlada v vseh turških krogih velika zadovoljnost, ker se računa "s tem, . kakor da imajo na jugu in vzhodu za sosedo Grško, katera bi jim za večne čase zapirala pot k Južnemu morju. Grško prebivalstvo, ki ie v Carigradu in na j vsej trakijski obali doKaj številno, je zaradi napovedane revizije sevreske pogodbe, kakor je razumljivo, skrajno ogorčeno. To ogorčenje jse obrača v prvi vrsti proti Turkom, ki so s svojo spretno politiko znali pridobiti antanto za svoje načite. Razmerje med turškim in grškim življem v Carigradu že preje ni bilo baš idealno, scctaj pa se je r.apetost še podvoiila. in neprestano prihaja med Grki in Turki do krvavih incidentov. Kakor je znano, je Carigrad sedež tkumer.skega patrijarha. _ Patrijarhat je središče grškega narodnega gibanja. Tu se stekajo vse niti, ki merijo na to, da bi na vsej euejski m maloazijski obali zavladala Grška. Grški načrti so bili že blizu svojega uresničenja v času, ko je imel v Atenah vladno krmilo v rokah Venizelos. Ko pa je v Atenah nastal prevrat in se vrnil na prestol ententi omraženi kralj Konštantin, so vsi ti visokoleteči načrti padli v vodo. V carigrajskih grških krogih so se zavedali, da pomenja povratek kralja Konštan-t7na na prestol za grško narodno stvar pravcato katastrofo, zato so pričeli z neizprosno propagando in agitacijo proti Konstantinu, računajoč s tem, da jim ho edino na ta način uspelo preprečiti revizijo sevreske mirovne pogodbe, ki je na široko odprlti vrata vsem grškim narodnim aspiracijam. Toda njihovi napori, da bi dokazali, da grški rarod ni identičen s kraljem Konstantinom, niso imeli uspeha. _ Revizija sevreske pogodbe je pred durmi. Zato vlada v vseh grških krogih potrtost, pobitost. ogorčenje. Tudi v Fanarju (na patrijarha-tu) so prišli docela iz ravnotežja. Zato resno razmišljrjo o tem, da hi se ekumenski patrijarh izselil iz Carigrada v kraj, kjer hi bil popolnoma neodvisen in kjer bi ne bil več v nobenih stikih s turško vlado, kateri pripisuje glavno krivdo za gisko nesrečo. V Tem oziru prihaja baje resno v poštev mestece Rodosto oh Marmarskem morju. Tu bi naj bil v bodoče sedež grškega patrijarha. Pravijo, da bi se bil ta načrt že izvršil, ako bi ne obstojala še zadnja nada, d a se ob koncu konea vendarle nosreei preprečiti revizijo mirovne pogodbe. Nacijonalni Grki, njim na čelu patrijarh sam. stavijo vse svoje nade na Venizelosa. Zat»iuje se, da je poslal Venizelos lastnoročno pismo kari ju Konstantinu, v katerem ga opozarja na nevarnost, ki grozi helenski stvari ter ga poziva in roti, naj j se odpove v interesu narodnih aspiraeij prestoiu na korist prestolonasledniku Georgiju. V tem slučaju je Venizelos pripravljen položi ti na oltar osebno žrtev, da se za vedno odpoveduje političnemu delovanju in da se nikdar več ne vrne v domovino. Ali bo ta Venizelosova akcija, s katero je v sporazumu tudi eku-menski patrijarh, imel uspeh? Ni se nadejati! Grki so svojo igro v Orijentu definitivno izgubili. Bili so na skoku, da osnujejo novo bizantinsko carstvo, a po svoji nespametni politiki se morajo sedaj za-dovoljiti s Konštantinovim kraljestvom, ki se manjša od dne do dne. njimi in njihovim odobravanjem. On se ima smatrati za neposrednega lokalnega zastopnika evropskega komisarja. Njegovo delo se deli v poglavitnem v štiri skupine: 1. Oskrba pred porodom. 2. Hranjenje dojenč-kov. • 3. Oskrba otrok v predšolski dohi. 4. Oskrba ctrok v šolski dobi. Raditega imajo postaje za oskrbo dece vsebovati otroške klinike, razrede zy poduk materam, prehranjevanje dece in klinike za pre gledovanje otrok v predšolski in šolski dobi. Delov an je se imn ved- no vršiti v zvezi z lokalnimi oblastmi, in, v kolikor mogoče, z vpo-rabo lokalnega osobja. Dr. Emerson je objavil pismo Mr. Bakemana na Dunaju, ki naznanja, da jc naročil od Ameriškega Rdečega križa zadosti harne da.se more izvršiti načrt, prehranjevanja dece v Črnigori do konca junija. ROJAKI, HABOCAJT9S SB VA "G I AS NAROD A", NAJ. 9E&I SLOVENSKI DNEVNIK v tr>tttrigmn ntlAvi« Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York \ • - . GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke » in v*$b njenih podružnic. 4 Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj; Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnica h. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse krp je in za vse erte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v papoleonili ali angleških šterlirigili, ako lii na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, JJalmacije, Jstre, Goriške in Črnogore. za FRAKK RAKflEE STATE BAHK FRANK 8AKBKB, predsednik. * ffi-'Mf T410?^- 26. ŽPBL192I_ Stika in srce. . C. . - t J Novel*. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) "Odkar mi je moja nepozablji- va soproga zbolela in, kakor bi luč upihnil, umrla, bojim naj-manjše bolezni v svoji hiši. in vedite, moja žena je bila močna in evetoea kakor življenje, a vendar jo je smrtna ko*a na prvi mah pokosi i a." "To je bila pac za vas in vuiši lnVrlci neizmerna nesr^'-a. Globoko v srce se mi usmilita nežni delate i/' "Ali pa mene ne omilujetc, go-spiea?" pristavi urno grajšcak. " Va> da bi omilovataf! Zakaj j»a! Mož in to že Itogat gra jšeak dobi si lahko žen, kjer in kakor-»nih hoče. Ali dekletci ne dubita v«**: prave inalere. ampak le za-vkino mačeho, ki bi ne imela srca^ do njiju in ne poznala milosti." "To me ravno zadržuje, pospi-ea, da se m* nisem oženil", odvrne urrajieak, **Veiu, da si lahko izbe-j rem lepili in tudi bogatih go^pic, ali znano mi je predobro, da ljubijo one le moje bogastvo, sovražijo pa skrivši moja nežna otro-| eieu. i j j ubeiteti do mojih otrok mi • ne d<>pu*ea, da hi ju pr«pustil» hudobni miH-ehi. Le eno žensko hitjf poznam, ki čuti globoko lju-he/en do mojih hčeric. Le eno žensko »ree iji utegnilo biti na sve- , tu. ki bi moglo imenovati moja /ena ter biti obenem tudi prava', mati mojim hčerkam..." j "Zakaj si pa ne poiščete ta vzor, gospod grajačak, in zakaj i, ira ne privedete v svoj grad, sebi;, in svojim heerkaui v srečo iu ko-j ristr; ji i rpraiate, zakaj, godiva j Dragoslava?" odvrnt Kadivoj ter ; ji milo p«>gleila v oči. A ta pogled j*' trenotkoiua razkril odeojiteljiei ves pomen graj-'; ačakovega govora. Ona pozna,'] kam meri ost njegovih besed. Rde-'« čiea oblije njeno krasilo lice, sree j ji polje, kri ji bije kakor kladivo'j po ždah. J««dva se premaguje, da ] ne Izda svoje zadrege, in povesi \ plaho oči v umetno ncdelauo pre-progo, |, Po kratkem preunolku nadalju-ij je mjrn-uk, !l Aa*«*i m'iii že ta vzor. privedel!< ga tudi |>od tvojo streho, da, to , bitje ji* jjt postalo druga mart i mojim hčerkam — ali — moja žena ] ie nit" } Hitro in razburjeno je govoril i Kadivoj te bes^-de. Pričakoval je | • mIUm deti utis. Ali DraK^lttVM «e , zre v.-Jiio nepremk-no predse. Ni- ] ti gujiila ni svojega vitkega živo- i ta, iu kakor brezčutnemu bitju so ji udarjale jrraji»-aktrve b«»ede 11a } h "\i molčite, gospiea. in mi niti ( ne ]Higli-date v oči? Ne razume-'; te li pomena mojih be^ed!'* Nepričakovan mi je bil va*> i govor odvrne mimo iu ]*x-ai*i i l>ragoslava, ne da bi pogledala j graji* aku v oči. **Tako neiiado-'j lua so prišle vaše besede, da iie'i moreni slediti njih pomenu. Tema < se mi dela pred očmi, in gosta ji megla zakriva vaš** misli moji >Ja- j bi pameti." * "Dovolite, go*piea. da vam po- i vem jasno in odkrito, kar mi »n*e teži." J. I*ri tell Itmnlth j>a j«> pnme za j tres<«čo roko in nadaljuje: ji V vaši OKfiti, I>rago*»la\a. sem!' naxel ono /ifnrsko bitje, po kate-|i rem že dolgo hrepenim. Vi ste' mojima hčerkama skrbna zaščitim*« iu prav« mati. Neskončno 1 ljubezen -^«zujete njima, in za to . ljuba v poMtalo vara je tudi mojei sree hvaležno. I>olgo že gojim vj svoji srčno vdanost do va-s in', d (mm»j vam odkrito razmlenera j HVoje želj«-: Dratf^ava, postani- ] te mi tovariiea v življenju, kakor nte bili do sedaj skrbna mati nu»- i jim hčerkam!" Skrivnostna tihe*a zavlada po i teh besedah v aobi. Drago*!ava se , zibane in iztrga nevede desnieo iz grajšt-akove roke. Kar je že dolgo pričakovala, to je pri£o sedaj hi-poma na dan. Oraj&čakova odločna beaetla je sicer v njenem areu v obudila veliko *i>oa*o vanje do , njega; njegov po&teni in Laskavi predlog jo je kar osupnil, ali srčne, dekliške ljob.*ni niso vsplam- 1 tile v njeni duši njegove besede. Kakor de ugasne močna nevihta slatbo lučtco ter zaduši tlečo iskro, da ona na veke z&teuuai, tako pusto in temno je postalo kar hjpo-ma v Dragoalavinem srcu. Misel, da bi morala zadušiti gorečo ljuba* do Deatmira, odpovedati ae najdražjemu bitju in postati nesrečna žena l)oga!tega grajSeaka:' ta misel in čut je pretresel njeno J thrfo. Previsoko je cenila ljubezen zlate mladosti, da bi mogla njeno1 majhno, skromno poslopje razrušiti ter sezidali potem na njegovih razvalinah ponosno palačo: Iz takih misli vzdrami grajščak odgojiteljico, rekoč: "Kaj pomišljate, Dragoslava? Ali je tako težko i odgovor na moje besede? — Sicer pa vam rad dopuščam, da si stvar nekoliko' premislite ter mi izrečete svoje mnenje jutri zvečer." "Ne, gortpod grajščak! Vaše odi H*ne, poštene besede zaslužijo odkritosrčen odgovor", pristavi resno Dragoslava. pogleda mirno! ^ graj^eaku v žareče oči ter nada-' ljuje: "Ne tajim, da so me osupnile vaše liesede. Ali moje sree in moja vest mi takoj narekujeta, i kar mi je odgovoriti. Neki notra-! nji čut mi glasno veli iu. me ne-' prenehoma sili, povedati vam brez vseh okolščin. da ne morem I I izpolniti vaše želje. Jaz čutim do-| |bro, da bi bila preshiba prenašati Itako srečo. Zatorej jo pahnem da-' Jlee od s«-be. (.love k naj nikdar J ne poželi kakor to, kar more1 prenašat i. .laz sem osamela siro-l ta. Nimam matere, niti ne poznam očeta. Kot nežno cvetlico so ine1 zasadili v veliki svetovni vrt; tu! sem vzrasila, da živini sama brez1 tuje poni(M:i. Kakor pa si v vrtu I nežni cvet ne želi, da postane i »i • ... i inoeno drevo m se šopiri med liio-l goenimi debli, tako tudi jaz ne iščem bogastva po gradbovih in tdi ščečih dvoranah. Tenuveč rada' bi živela skromno, a to srečna in zadovoljna. In to srečo bi si rada zagotovila sama. a ne prejela je iz drnrgih rok. Lahko bi se sicer|^ zgodilo, da izgine ona kakor peaie'' na vodi iz mojega obližja. Prava' srei'a tie dojde človeku od zunaj,1 ampak on jo nosi v sebi.« Iz člove-\ škega srca žari večna njena gor- J kota ter oživlja kakor blaženi 1 solnčni žarki mrzli zunanji svet." Grajščak je dobro razumel pri-i' like in prispodobe v Draigoslavi-' nem govoru. Njeno »krito mnenje jK»stalo mu je jasno in svetlo. Ali } on se ne da ootrašiti ter ji tako-le odgovori: 'j "Vaša usoda, Dragoslava, sega mi že «1 nekdaj globoko do srca.I^ S«^daj pa sele vidim, da ste morali (] biti enkrat jako nesrečna. Sicer' bi m- ne bila v vašem srcu vkore- ' ninila taka miwl, da bi se čutili vi 1 preslab/>. prenašati srečo, katero vam ponuja grajšeak Radivoj!" ' "Jaz da sem bila enkrat ne-\ srečna, gospod grajščak?" od go-j vori nagloma «Kigica. j< Ta opomba pa vzbudi v Radi-!1 vnju veliko rado\*edno«ft in on jo t»-daj pt»pr«»si. naj mu naslika«VG-|< ja mladostna leta in p red oči ne-' milo usodo svoje matere. '0 "Pr*fduiajte torej, gospod graj-; Š4'ak. in potem sodite, ali ni moje 1 mnenje o človeški sreči oprajviče-no. (Klkar ae zaveilam življenja, živela sem pri svoji materi do nje-\ ne nagle smrti. Sprva sva bivali v Zagrebu. Očeta niiiem poznala. On mi je. kakor je trdila mati, umrl, ko sem bila še dete v zibel- ( ki. Čestokrat mi je pravila o njem. Vsakokrat pa » jo oblile solze, kadar se je zmLslila nanj. Neizrečeno ga je morala ljubiti. Najino stanovanje je bila majhna! sobica, kajti prav skromno sva živeli. Mati je bila pevka ter po hišah poučevala gosspice v petju. S tem je redila mene in sobe. Ktioličuo je bilo to življenje. Le o -poletju v počitnicah se je mati malo oddahnila. Sli sva ta čas v Ljubljano in ondi sva se sprehajali po košatih drevoredih in krami okolici. Večkrat sva si tndij sli ogledovat lepo stran gorenj-j Uko, Bledako jestero in Bobmjrito dolino. Spominjam se še, da mi je mati na svojih potih kaaala lepo Radrvojevo grajščino, in basi ti spomini so me odločili, da sem i prejela važo ponudbo ter zapu-tstila Dunaj." J ''To me veseli, Dragoslava, da ^že tako dolgo poznate moj grad", ! pristavi grajščak. "A neizrečeno lbi bilo moje veselje, ko bi se od-|ločili, vse žive dni ostati pod mo-fjo streho. — Ali blagovolite ua-j-staje. Karko bo. se ne ve. Mala Lojzika kot priča. V razpravno dvorano pred resne ljubljanske sodnike je prikorakala mala. prijazna in zvedavo po dvorani gledajoča šestletna deklica Lojzika Pavlin iz Cerovca pri Litiji. Pred kazenskim senatom je morala pričati, kako je nepridiprav Nace Gričar izmaknil denarnico v njeni navzočnosti na dan sv. Štefana, ko je kmet Coi •bil prišel od naše in slekel -praz-niČai suknjič, v katerem je bila denarnica. Sodni sluga Sever je prijel malo Lojeiko in jo posadil na mimo peed razpelo, da se je tnogfa pogovarjati z remi m i aod-niki. Senatni predsednik svetnik ■Vedernjak jo je pobaral: "Ti, koliko si štara?" Lojzika.* "Šest let!" Predsednik: "Ali že hodiš v šolo?" Lojzika odkima z glavico. zvedavo zroč v talarje sodnikov. Predsednik.- "Kdaj pa boš hodila v šolo T' Lojzflia z nedolžno naivnostjo: "Ko bo glozdje!" Lojzika je poteni sodnikom povedala, kakšne bukvice je nepridiprav Naee iamaknil iz suknjiča. Take bukvice, ki znajo ibrati!'' Anton Kristan upravni svetnik. Kakor govore v dobro poučenih gospodarskih krogih v Ljubljani, postane minister na razpoloženju in poslanec Anton Kristan v najkrajšem ča»u upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe. Represalije za Koroško Na seji deželne vlade za Slovenijo se je razpravljalo tudi o nemškem terorju na Koroškem in o sredstvih, ki bi naj v bodoče onemogočila nadaljna nemška na.sil-*tva na slovenskem življu na Ko-rotanu. Po daljši razpravi je de-:želna vlada prišla do zaključka." |da je treba poseči po represali-|jah. Sklenilo se je me plačala nagrado 10,000 kron. Na velikonočno nedeljo ob zgodnjih jutranjih urah je Janez Krek odhajal a svojimi otroki v cerkev v Soro k vstajenju. Ne daleč od njegovega posestva pri Tahov-skem iubnu pa je iz zasede počil itreL Janez Krek, zadet v prsa, se je takoj mrtev zgrudil na tla. .samo kratko vzklikajoč: "Joj! Joj!" Otroci so umorjenega očeta jokajoč obstopili. Pravega morilca še niso izsledili. Praznični pretep. Velikonočni pondeljek praznujejo na kmetih s pJsgi in kmečki fantje na Gorenjskem tudi s pretepi. V Šenčurju pri Kranju so se na ta dan sprli kmečki fantjeJ 'Nastal je silen pretep in .poboj. V divjem metežu je bil težko v trebuh zaboden posestnik, 31 letni Franc Kralj, katerega so morali takoj prepeljati v ljubljansko bol-* nišnico v svrho operaeije. Nenavadna rešilna akcija. Uslužbenec ljubljanske rešilne postaje Zdravič je ponoči okoli 31. ure opravil nenavadno rešilno akcijo. Na rešilno postajo so javili, da je nekdo v popolni vin je-; nosti padel na Sv. Petra nasipu: pri Paurovi hiši v Ljubljanico. Po stopničasti zagati med nasipom in Sv. Petra cesto se je zakotalil rudar. 431etni Jure Guzelj iz Trbovelj in priletel v strugo Ljubljanice. K sreči je padel v «osto in lepo dišečo mlakužo. K strmi betonski steni struge so pristavili lestvo, po kateri je nato Guzelj splezal z največjim naporom na suho. Ko je lezel po lestvi, so ga' v večjo varnost privezali še z vrvjo, da so ga obenem skoro ven vlehki. V neki bližnji kavami se je drugače nepoškodovani, a do-eela premočeni Guzelj preoblekel in okrepčal no neljubi kopeli. I Veliki požari. Poleg gradu Kod^ljevo ima baron ('odelii obširen in velik hlev. v katerem je 27 glav živine, po veČini plemenskih krav. Nad hlevom in pri hlevu so bile velike shrambe za krmo in steljo. Ponoči je začelo v hlevu goreti. Ogenj je prva opazila stanovalka Marija Jakopič. Takoj je alarmirala vse stanovalce gradu, »lužinčad in lastnika barona Codellija. Tudi bližnja vojaška straža je takoj stopila v pripravljenost in avizi-rala v bližnjem vojaškem skladišču nastanjeni vojaški oddelek. Bdeči petelin se je pokazal na desnem vogalu hleva. Takoj pa je bil ves hlev v največjem plamenu. Na lice mesta sta takoj prihiteli požarni hrambi iz Ljubljane in Moat. Gasilci so z velikanskim trudom in naporom, z neumorno požrtvovalnostjo iu agilnostjo požar popolnoma lokalizirali na hlev. Od dveh do ranega jutra so brizgalne neprestano delovale in brizgaie globoke curke vode v vi-' soki ogenj, ki je razsvetljeval vso; okolico. Ob 6. zjutraj so gras.Uci' ogenj popolnoma udušili. Škoda je velikanska. Cenijo jo na več miljonov kron. Zgorelo je 800,000 kilogramov sena in slame. Policija je takoj začela poizvedovati po vzrokih nastalega poaarja. Toliko je že dognajio, da je ogenj izanetila hudubna roka. Pričakovati je v kratkem času aretacije dotienih zlikovcev. Vso živiuo so rešili, tako tudi vse poljedelsko orodje, pred vsem novi, moderni amerikannki plug. V Knežji vasi pri DobrniČah je izbruhnil požar, ki je uničil malo-dane vso vas. Rešili so jedva živino, nimajo pa krme in žita. 1 Na Škofovem se je polomil voz s senom. Ponoči je neki zl&ovee seno zažgal, katero je zgorelo. Da bi grile preganjal... Mladi Lojze Pečjak je bil nekaj dni zaposlen v Ijubljans-ki mestni plinarni. I*ojzetu je zadisal " katran". •4Sunil" ga je nekaj kilogramov, a so ga zasačili in ovadili policiji. Lojze je tatvino katrana priznal brez vsakih olepševalnih izgovorov, češ: * Res je! i Ukradel sem pol literčka katra-' na." 44Zakaj pa ste ukradli ka-! t ran f Ceniu vam naj bi bil?" j "Gospod! Doma na stanovanju je polno ffriljev. Ukradel sem pol 'litra katrana, da bi ž njim prega-' ujal grilje." L*>jze Pečjak ,staim-|je v Kolodvorski i*l_ t4. Moral je grilje v. I Aretacija nevarnega vlomilca, i Na ljubljansko policijo je prišel mlad človek ter je naprosil; .uradnika, naj mu izstavi dokumente za Trst. ker je brez denar-' ja in da je prišel peš iz Dunajskega Novega mesta. Uradniku se je predstavil: "Jaz sem ameriški državljan. John Jazson. mehanik,] rojen v Brooklvnu, Severna Ame-' rika." Pred dozdevnim A meri-kancem so sftrva na policiji imeli "rešpekt". Dali so mu boljšo celico ia ibreaplačno prenočišče in tudi nekaj prigrizka, kajti Ameri-1 kanec je bil silno gladen in rzstra-j dan. Poznede pa se je gospodom j na policiji posvetilo v glavi. Zdei se jim je sumljiv kot »nevaren (vlomilec. iGoepodu Johnu brezplačno stanovanje ni bilo povšeČi in je drugi dan silil, naj ga vendar spravijo v Trst. Po dolgih za-šlisavanjih in Študijah ao končno Srbeče koine bolezni ao mnoeoknt neprenosljive. PokaJ»Jo s« t T obliki po rdeče le koie. mehurje*, izteklin | la kar Je najneprijetccJS« — ti inakl n»- t prenehomi frbe. drvžijo in porzročajo p«- Si koto Mniacijo. ki pri men. bolniki, da s* 0 praska prizadetih mesti, kar Je pa ie |j ■labia. X* trpite tega. Podoiite to Severa's 1 ESKOS (prej« Severov o Mazilo za kolo) antia«p- g Utecgo mazila za srbečo Id vneto kilo in g kmaio boste doteeii z^ieijeno odpornoi. 0 To mazilo vživa aaupanjo pri tisočih iju" B deb. ki aoc&poakutili proti arbečni lco£nl g bolezni razučae vrata. T1 eo izriSU v njem B izvrstne uspehe — tako boat* iznaJii tudi S Ti. Na prodaj pri vsili dobrih UkarjiU 8 Cena 50c. dognali, da A mer i kan »rt* John Jaz-son ni pnivi Ainerikunee. Šhnl-iijič je "John*' očrta! dolgo in strašno sliko svoje vlomilske ka-rijere. Mirno in hladnokrvno je začel pripovedovati: "Jaz sem v resnici Alojzij Šaver. rojen leta 1900 in pristojen v Ciorieo. Moj oče je bil trgovee v f!oriei. Napravil je konkurz in f-dšel v Ameriko. Zašel sem v slabe družbe in imel sploh veliko nngnenje do tatvine. S šestim letom cem /.»* krasti. Izvršil sem -že nebroj velikih in malih tatvin in vlomov. Med vojno sem 'bil konfiniran kot nevaren vlomilec. V Ljubljano sem prišel, da bi izvršil kak "posel"." Šaverja so pridržali v zaporu. ker je zelo sumljiv, tia j** bil vdeležen pri velikem vlomu v Trstu. kjer so lani avgusta številni vlomilci odnesli bančnemu zavodu Bane a Comniereiale Triestina iz blagajne 125.000 lir. Smrtna kosa. V Stari cerkvi pri Kočevju je umrl bogoslovec četrtega leta Frančišek Krnu lami. ki bi bi! letos posvečen v mašnika. i--——----------- Oglasi naj se FRANCE KOC.TAN-CIC svoji materi Frančiški K'K*jan«"*ič. vas Lešnake štev. 8, podrta št. Vid nad Cerknieo, Slovenia, Jugoslavia. (20-27—4) PRODAJALCI ki li prodajali istvari ni prodajalne dcslif, rame SiK>rtmr potrebišiine. sladfirp, zlatnino, novosti itd. Ueden In izv;uir«-dfn zailuž«'k. VpraSajte za velik ccnik p^td»*s*tih skupin. Označite kraj. ANCO SALES CO.. 513 E- 43rd Street._Chicago. 1». BRZOPARNIK Calabria Cunard- Anchor črte odpluje 17. maja v TRST Cena za in. razred $120.00 ! Cena za II razred $130.00 vstevši vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 PeM krt. Pittib«rfh, P«. ft Dr. Koler J« naj- \ itare]U atotcnald ^ zdrmv&lk IpfJa-V'. ust T Plttaburcbu. ^ ki Ima 24-Letno "i prakto ▼ sdnLTl)er-Bju vach Mfldh tniMml JB^f ZaatrapljaaJ« kr-zdravi ■ KU-«H. ki laamal dr. praC. Erllch. če Imate moanlja ali mehur-Ck» po teleau. ▼ f.-'u. Izpadanj« laa. bolečine v kneteh. pridi t« ta lačlstU vam bom kri Ne tekajte, ker ta bo- nalM«. Vse moike bolezni adravim po o-krmjtenl metedl. Kakor hitro opaalto Jm ram prene^urje zdravje, ne Čakajte, temvefi prMIte ta Jaz ram ga bona zopet pcrmll- Hyroaolo all roe obrnil proti prineesinji, — izdan je bil, izro-ten, ali čujete? Vi pravite, da je bila sklenjena pogodba z nekim po-ločnikom, kaj ne, gospod Kavaillyf Velika nesreča visi nad glavo ubogega Richona. Pišite hitro, madama, pišite. Prosim vas! — .Jaz, — je odvrnila princesinja z ostrim tonom. — Kaj naj pišem in zakaj ! — l)a ga rešite, madama. — Bali, «'•♦• se preda trdnjavo, je treba preje odrediti vse potrebno. Ali ne čujete. da trdnjava ni bila predana? Ali ne čujete, da hit Kichon izdan in mogoče prodan? Da se je pogajal neki poročnik in ne on ? — In kaj bodo napravili z vašim Richono^? Kaj bodo napravili z njim? Ali ste pozabili, madama, s kako ;.vijačo je prišel v V:\vres.' I>a smo se poslužili pri tem blanketa go-spoda vojvode de Epernona 1 Da se je upiral armadi, kateri sta o-sebno poveljevala kralj in kraljica? Da je Ridion prvi dvignil zastavo up^ra ? Da bodo na njem napravili vzgled za uruge? Madama, za božjo voljo v. i prosim, pošljite parlament ar ja k vojvodi Meille-raye. — In kakšno naročilo bomo dali temu slu, temu parlament ar ju T Naročilo, naj se za vsako ceno prepreči smrt junaškega kapitan;:. (V no ni* boste podvizali... O jaz poznam kraljico, madama. Mogoče bo prišel sel prepozno. — 1'repozno, — je vzkliknila princesinja. — Ali nimamo nika-kili talcev. Ali nimamo v Chantillv, v Montron in celo tukaj ujetih lastnikov kralja? Claire se je preplašena dvignila ter vzkliknila: kladama, storite, kar pravi gospod Lent t Represalije ne bodo dale Kichonu pro-torti. — Tukaj ne gre za prostost, temveč za življenje, — je rekel Lenet mrzlo. — Dobro, — je rrkla princesinja. — kai* bodo storili oni, bomo storili tudi mi. .lečo za ječo in šafot za šafot. Claire je zakriknila, padla na kolena ter rekla: — Madama. «rospomo. Tedaj pa se je ponudil Ravaillv .sam, čeprav še slab od rane ter zadnjih naporov pod po-gojem, tla mu dajo ^vežega konja. Princesinja mu je rekla, naj si izbehe v hlevih poljubu« ga konja in kapitan je cdhitel. Par trenutkov pozneje je bilo čuti šumenje zbranega naroda, l.Meremu je Ravaillv obrazložil cilj svojega potovanja. Ljudje so kričali: — <;o«.pa prineesinja! Vojvoda de Knghicn! Prineesinja, ki j«* bila izmučena, se je nehaj trenutkov pomi-a nemir spodaj je vedno bolj rastel. Dobro, - je tekla princesinja ter prijel j svojega sina za ro-l.o. Mi sužnji se moramo pokoriti. Z veselim sinehlj ijem je stopila na balkon ter pozdravila narod, kojega sužnja in vladarica je bila obenem. Štiriintrideseto poglavje. V Irtuutku. ko se je prikazala princesinja na balkonu v spričo navdušenega kričanja ljudske množice, je bilo naenkrat čuti iz da-l,.ive udarce bobnov tei piskanje, spremljano od veselega šumenja. Takoj se je obrnila bučna množica, ki je malo preje hotela videti prineesinjo. proti str; ni. od katere je prihajal šum, ter pričela \ ret i \ dotično smer, ne da bi se brigala za predpise etikete. Stvar je bila enostavna : — prineesinjo so vsi že dostikrat videli, dočim je šum oznanjal nekaj povsem novega. — Ti ljudje so vsaj odkritosrčni, — je mrmral Lenet za hrbtom piincesinje, ki je bila zelo ogorčena. — Kaj pomenja ta godba in to kričanje? Priznam vaši visokosti, tla sem prav tako radoveden izvedeti to kot ti slabi dvorjani spodaj. Dobro, — je rekla princesinja, — zapustite me tudi vi m letajte kot oni po cestah. To hi takoj storil, madama, če bi vam mogel prinesti ugod-ta por«M*ila. — K;:r se tiče dobrih poročil, — je rekla p* inccsinja ter se ironično ozrla proti nebu, — ne pričakujem nikakih več. Nimamo sreče. Mudama, — je odvrnil Lenet. — vi veste, da je težko spra-\iti mene v jezo. Zelo pa bi se motil, če bi ta um ne oznanjal dobrega dogodka. šumenje je postajalo vedno večje in konečno je skupina na balkonu lahko čula besede. — Governor iz Rranne, governer je ujet! — Aha, — je rekel Lenet. — governer iz Rranne je ujet ? To ni tako slaba vest. Sedaj imamo vsaj talca, ki nam bo jamčil za Richona. — Ali nimamo le governerja z otoka Saint-George? — je odvrnila princesinja. — Veseli me, da se je tako dobro obnesel načrt, katerega sem priporočila za zavzet je trdnjave Branne, — se je oglasila gospa de Tourville. — Madama, — je odvrnil Lenet. — ne smemo se postavljati s popolno zmago. Slučaj uganja svoje burke z načrti moža in pogosto tudi z načrti ženske. — Gospod moj, — je odvrnila gospa de Tourville s svojo običajno trpostjo, če je governer ujet, potem je tudi trdnjava zavzeta. — Kar pravite tukaj, madama, je popolnoma logično. Bodite brez skrbi, kajti če se moramo vam zahvaliti za ta dvojni uspeh, potem bom jaz prvi, ki vam bo čestital. — Čudim se le. ie rekla princesinja, — da se nikdar ne obvesti rajprvo mene o tem, kar se dogaja. Neodpustljiva nemarnost je, katero vedno zagreši vojvoda Laraochefoucault. — Madama, — ie rekel Lenet, — manjka nam vojakov, da bi se borili in sedaj na se še odloči vojake, da opravljajo službo slov t Ne smemo zahtevati preveč in če je dobra-vest, jo bomo sprejeli kot nam jo pošlje Bog ter ne bomo vpraševali, kako je prišla do naših ušes. Med tem pa je množica vedno bolj naraščala in sredi skupine \ojakov se je nahajal jetnik, katerega so vojaki varovali pred nasiljem ljudstva. — Smrt, — je kričal narod. — Smrt governerju iz Branne! — Aha, — je rekla prineesinja, — očividno privajajo jetnika in ta jetnik je governer iz Branne. — Da. — je odvrnil Lenet, — a ta jetnik je tudi v nevarnosti, da ga umore. Ali čujete grožnje? Premagali bodo vojake, ter raztrgali jetnika na koščke. O, ti tigri, vohajo kri ter bi jo radi pili. — Naj jo pijejo, — je rekla princesinja z ciivjostjo, ki se loti vseh žensk, kadar se vzbude v njih nizke strasti, — naj jo pijejo, saj to je kri sovražnik:;. — Madama. — je odvrnil Lenet. — pomislite, da stoji ta sovražnik pod varstvom časti hiše Conde. Kdo pa vam sploh jamči, da ni naš junaški Richon v tem trenutku izpostavljen isti nevaAiosti kot ta človek tukaj? Vidite skoro bodo premagali vojake, ti divjaki Hola. naprej, — je pričel vpiti, — dvajset mož, da pomagate iztrgati jetnika iz rok teh zverin. Pri teh besedah je planilo po stopnjicali navzdol dvajset muške-t.rpjev, sinov najboljših družin v Bordeaux. Prodrli so skozi množico ter se spojili z spremstvom. Bil je to skrajni čas, kajti obleka je bila že skoro raztrgana. — Hvala vam, gospoda moja. — je rekel jetnik. — Vi ste preprečili, da me niso ti ksnibali požrli pri živem telesu. To je bilo dobro storjeno, a vraga! te bodo ljudi tako jed'i, bodo požrli kraljevo armado, ko bo prišla v mesto, s kostmi in lasmi vred. Pri tem je skomignil z rameni ter se nasmejal. — Aha, ta je pogumen, — vzkliknila množica. — Ta ne pozna nobenega strahu. Naj živi governer iz Branne! — Pri moji veri, — da. — je rekel jetnik. — Naj živi governer iz Branne. Zelo bi mi bilo prijetno, če bi mogel živeti. Ljutost naroda se je v trenutku izpremenila v občudovanje in temu občudovanju se je tk:lo kmalu izraza s krepkimi besedami. Sle dila je pravcata proslava koje predmet je bil governer-iz Branne, ki ni bil niktlo drugi kot naš stari prijatelj Cauvignac. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Mb« 102 Ba£eweU Bids., Pittsburgh. Pa. roga! Dlacoad and Grant Sta. (nasproti Courta). I »letuje raznovrstne notarske dokumente, kot d* pr. pooblastila, kupne jjogHiwi> •aauaa m* jr*«i* ura Ml v MimiWu arada* m MUdk S. an al—>1 S* Sh nhMm. V torkih, ftatrtklh In sotootM o4 urs sjutraJ «a ft Mr* wHir Ob mMI«D pa Se S. ura »IfoMi«. — potti ni zdravim. pridete osebn#. ne pozabite ih in NASLOV. Dr. LORENZ a»«. pittsburch. pa. NtkrtMl arual s*ravnlkl -alalia MMaJk^jraiMjmiiuie. Jas sum bi i«Ma CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St Poučna knjig«, Ilitri računar .Co Nemaki abcednik .35 Nemako-angleaki tolma£ .60 Pravilo dostojnosti / .30 Slovensko-angleiki slovar. trdo v platno vezan 1.50 Siovensko-nemaki slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavne ir razne droga knjig«. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjij^a za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem .50 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem se jas likal. Prvi de! 1.25 Drugi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1.50 New York Ne t Ameriko, Sesti del 1.15 GledaHIka Igro, Revček Andrejček .00 Zsmljsvidi. Združenih držav .25 Celega sveta .10 Kranjske dežele .10 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kana., Colo., Mont. Pt., Minn., Wia, Wyo.t W. Va., Alaska Ttaki po JI Molitvenikt Rajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 ▼ kost vezano 1.70 Sveta Ura, t platno Tezano 1.00 v nanje vezano 2.00 ▼ kost vezano 1.80 Opomba: Naročilom j« priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakanrid ali poitnfli mam, kak. Pottnina Jo pri Task oenah Tratenjsaa. Pesmi za naše otroke. Spisal Oton Župančič. SVARILO! Mehurčki. Cicibanus, on je danes Coprianus: Coper, coper, hudi čar, vsakemu iz lonca dar! Najprej sobice! Komu sobice? Solnce Bogu: iz njegovih zlatih rok sije slava vseokrog. Potle luna! Komu luno? Luno mami: vsako noč bedi za nas, z luno bo ji krajši čas. Tretje — zemlja! Komu zemljo? Zemljo očki: preoral jo bo, sejal. ■bo pogače nam dajal. Medved x medom. Skoči, brate, na medveda! — Pa zakaj ? — Vkradel nam je lonec meda. — Pa zakaj? — Lačni so mu medvediči. — Pa zakaj t — Prazni so še vsi grmiči. — Pa zakaj ? — Saj ne upajo si cvesti. — Pa zakaj ? — Sneg bi utegnil jih zamesti. — Pa zakaj ? — Burja se čez plan hohoče. — Pa zakaj ? — je prepoditi noče. — Pa zakaj? — Ko pa še ni božja volja! — Bratec, aj: '»ožja volja je najbolja. Saj le Jug na Burjo mahne in pomlad na zemljo dahne, ?vet in sad rode grmiči, najedo se medvediči: rakrat skočim za medvedom pa mu vzamem lonec z medom! Naše luči. Odgovori, Ciciban: kaj je naša prva luč? Naša prva luč je solnce: z zlato roko svet odgrinja, zlatih ciljev nas spominja. Solnce je zašlo za goro; odgovori, Ciciban: kaj je naša druga luč? Naša druga luč je mesec: daleč smo že zanociti, v mesečini /prav hodili. Solnce jc zašlo za goro; mesec je odšel za solncem; odgovori, Ciciban: kaj je naša tretja luč? Naša tretja luč je ogenj: gospodarja, vso družino zvabil s svojo je svetlino. Solnce je zašlo za goro; mesec je odšel za solncem ; ogenj v hiši je ugasnil; odgovori, Ciciban: kaj nam je četrta luč? Luč četrta je beseda: jasna hodi med narodi, dušo k duši tajno vodi. Solnce je zašlo za goro; mesec je odšel za solncem; ogenj v hiši je -ugasnil; sam ostal si brez besede; odgovori. Ciciban: kaj je naša zadnja luč? Naša zadnja luč je duh: vse je mračno, duh nam seva. k Bogu pota razodeva. ča sta bolni, morate Imeti pristni Bol-Oar&Kl Krvni Čaj z mojim Imenom na ikatljl. •e pojavlja, boltzrn v va&em le-lodcu, Jetrih, ledlcah ali krvi je naj boljfii in najbolj zanesljivi prijatelj bolnih Bolgarski Krvni CaJ. Vzemite *» vrelec a pred počitkom. in pomagal vam bo odpraviti hud prehlad. Zdravnik priporočajo ta tistoieliSčnl faj. Val lekarnarji prodajajo pristnega t mojim imenom na fikatljU Ali vam po •Uem svojo veliko drutinsko Bkatljo p< poŠti, poštnina plačana In zavarovano za. $1.25. Naslovite name: H. H. von SCHLICK. president 9 Marvel Building. Pittsburgh. Pa NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naf rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v ,sve-lovni vojni. On je pooblaščen po birati naročnino za Cla.4 Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Forest City in okolici. I'pravni št v o Glass Naroda. IŠČEM izučenega mesarja, ki razume sv je delo. Dobra plača za pravega delavca. — Prank Kramer. r>8.VJ St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. ('26-28—1) bLdo rojakov ve. kje se nahaja JOHN* STEFE. doma iz vasi Tenet iš nad Kranjem. Komur je kaj znano njegovo bivališče, prosim, naj n*i naznani, ali ako sain čita ta oglas, naj se mi sam javi. — Frank Kern, Box 547, Export. Pa. (26-27—4) KRET'NJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU-JEJO IZ NEW YORKA. Kdo ve. kje se nahaja ALOJZIJ PESTOTNIK. p« Kb mi a če Ta-mejšču? Doma je i/. Blaigoviee na Kranjskem Zadnje pismo je pisal domov leta 1H12. iz l^ueb-lo. Colo., R. 2. Box 28:1.. in «»<1 tistega časa ne vedo več za njega. Prosim cenjene rojake, ako kateri kaj ve o njem. da mi sporoči, za kar se mu ž»* vnaprej zaihvaljujem v imenu njegove matere, ki me prosi, da bi ga j>oiskal. Moj naslov: Frank Za-puder. R. 2. Melnrse. Iowa. (26-27—t) VtOUSILLON 128 aorlla — rlavra BERENGARIA £3 aprila — Cherbourg N. AMSTERDAM 30 aorlla — Boulogne CHICAGO 30 aorlla — Havre LA LORRAINE M aorlla — Havre FINLAND 30 aprila Cherbourg AQL'ITANIA 3 ma-ia — Cherbouro ADRIATIC 4 mala — Cherbourg SOOSDAM r rrala — Bocloone kAFAVETTE 7 mala — Havr* LAPLAND 7 mala — Cherbourg CRETIC 11 ma 'a — Genoa FRANCE 12 maia — Havre LA TOURAINE 12 maja — Havre MAURITANIA 12 mala — Cherbouro ROCHAM8EAU 14 maja — Havre OLYMPIC 14 mala — Cherbourg KROONLAND ' '4 mala — Cherbourg CALABRIA 17 mala — Trst LA SAVOIE 21 mala — Havre AQUITANIA »4 mala — Cherbouro ZEELAND 2S mala — Cherbourg LA LORRAINE 23 mala — Havre ARGENTINA 24 maja — Trst AQUITANIA 24 ma» FRANK 8AKSER STATE BANK S2 Cortlantft New York IMPORT1RANE BRINJEVE JAGODE Vreča 130 fmitov $12. Pri večjem nakupu vpraAaJte za posebno c«*r.o. K naročil j priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. French Line C9UPA6NIE 6EHERALE TRAMSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cen« za pristne glasne Colombia gramofon* so padle ud 13 do 40 odstotkov. Sedaj Imate priliko kupiti pri nas gramofon za nizko ceno. Pišite nam takoj po novi cenik z novimi cenami ter si prihranite preeej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St., Conemaugh, Pa. LA LORRAINE 30. aprila LAFAYETTC ................. 7. mala FRANCE ...... 12. mala ROCHAMBEAU 14. mala Direktna ieleznlika zveza Iz Tarlxa « vse glavne to£ke Jugoslavlle Hltrl parnlkt a itlriml In ovama vllako-ma. Poseben xattopnlk Jugoslovanska vlade bo priCakal potnike ob prihodu na* !lh oarnlkov v Mavru ter lih to€no odprem II kamor an namenjeni. Parnlkl Francoske ?--te so trsnsoortlrsU tekom_ volne na tisoč« čehoalavaiklh vo-laov brez vm neorilika Za ilf karta In cene v or-\m It« v DRU2BINI PISARNI, 19 State St., IT. C all pa pri takalulh aoantlh. 85SKSBSI twstsii^saiwsa 0 mladost srebrnooka. Zložil Orisa. O mladost srebrnooka, kam si dvignila perot — kam si razprostrla krila v kraj neshitenih lepot? Pod nebesa bi hotela, razigrana, kakor si, vsa v vijolicah »puhtela tvoja bi nemirna kri... i O, ne letaj previsoko, zlatokrili angelj moj: jaz ne morem, jaz ne morem več v nebesa za teboj I V zalogi ga je le še sto iztisov! Slovensko- Amerikanski Koledar [za leto 1921. a poltmno vred Naročite sedaj! Cosulich črta Direktno potovanje v Dobre volk (Gravosa) In Trii ARGENTINA ...... 24. maja PRFS. WILSON ____ 28. maja BEL\-EDERE ...... 11. juni> Pa>aa» itotkev, imnlh aa «a» ttra-1« v JuaeetavlJI In Sr«l|L RaikalM si^smII >i m«. am«S •a In tmiaaa razrada- »eanikf tratjosa raaraea «*M«ala PHELPS BROTHERS & GO. Raaaanaar Daaartinena 4 West Street New Tark LLOYD SABAUDO 3 Stat« Starvat Near Teak Prihodnji odplutje 1» N T. par nI k na 2 vijak« RE O* ITALIA — 4. mala REGINA D* ITALIA — 28. mala Zadajajo se direktni vozni listki do vit-b Klavnih mest v JuroalavtJL Brespl«£ao vino potnikom S. rsirads. PREDNO SE ODLOČITE ma svojo drofino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pilite najpr-70 za tozadevna pojaanlla na zna-•o in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSEB STATE BA1TK 82 Cortlandt St., New York ^ss I VKS' AMERICAN LINE Direktna služba NEW YORK — HAMBURG Veliki moderni oarnlkl na dva vijak«. _ MONGOLIA BdNNEKAHDA (DOT) MANCHURIA umo tretji razred. 28. aprila SL maja 2. junija NaJkraJia In najbolj pripravna pot. Prevala ae potnike prvega in tretjega razreda. Potnikom tretjega razreda strežejo v veliki obednici steward! pri Jedi. Zaprte zobe rezervirane za icnake in otroke. VpraiaJte pri kompanljski pisarni • BROADWAY. NEW YORK ali pri lokalnem aoentu. ŽENSKA VOJNA. Iiodorloaki roman. , rranooaU spisal lluhmte Dim«, Ca **01as Naroda" yrlradil O. P.