Premostili smo vecino ovir
Piše: Stanka Pospiš, vodja skupine delegatov za ZZD republiške skupščine
Javna tribuna naj bi med drugim posve-čala precej pozorncsti tndi dclovanju dele-gatske uieditve ozhoma delegacij, vendar je treba priznati, da smo se doslej ukvarjali le z osnovnijni delegacijanii za občinsko skupščino. Prav malo, ali — priznajmo — skoraj nič ,pa nismo slišali o delu delegacije za republiško skupščino.
Delegacija za zbor zdimženega dela re-publiške skupščine šteje 28 delegatov, to je j,z vsake konference po en delegat, v republi-šk'i skupščini ipa imamo 5 delegatskih mesi.
Če smo še clo nedavnega igovorili. da nam primaujkuje delegatov zaradi odhodov ozi-roma nedelavnosti posameznikov. danes lah-ko trdimo, da smo ena najipopolnejših dele-gacij (v številčnem smislu) v občini. S po-močjo sekretariata skuipščine občine smo namreč zapolnili manjkajoče vrzeli.
Kot delegati temeljnih delegacij zbora zdmženega dela in prek njih člani občinske delegacije se redno sestajamo pred vsako sejo. Da bi čimbolje spoznali sredine, iz ka-teiih prihajamo, smo ise ravnali v skladu z našo ugotovitvijo, ki je p]od dosedanjih iz-kušeinj: najuspešnejši smo takrat. ko proble-me, ki jili obravnaivamo, poznamo tudi iz iprakse. Tako se navadno sestajamo v orga-nizacijah. katerih delegati so nas povabili — ipač spričo  aktualnosti  obravnavane pro-
blemaiike v njihovi sredini. Hkrati s člani temeljnih delegacij, družbenopolitičnih orga-nizacij, individualuimi poslovodnimi organi spaznavamo probleme, ki jih obravnavamo v skupščini in se tako za določena stališča lažje odločimo ali se do njih opi-edelimo.
Da opiaTljajo delegati za republišk(5 skup-ščrno resnično težaško dclo, nam priča že podafek, da dnevni redi sej štejejo od 18 do 32 točk. Seveda naj bi delegati, ker piihaja-jo iz temeljnib. oi-ganizacij, gradiva obvav-navali že na sestankih njihovih delegacij. Toda to je navadno zaradi preobilice papiija skoraj neinogoče, če seveda pustimo ob strani ugotovitev, da nemalokvat niso gradiiva zani-miva prav za vse delegate... Tako se zgodi, da prihajajo delegati na seje brez oblikova-nih stališč in se Ie4a oblikujejo šele na seji sami. kar seveda ni prav. Menim, da bi mo-rali delegati v svojih sredinah obravnavati vsa.j tiste piobleme, ki so zanimivi za delov-no organizacijo. Sprejemanje določenih ak-tov. zakonov bi moralo biti bolj kot doslej spremljano s stališči delovnih organizacij oziroma delegatov iz njih. Ker pa se to ne dagaja vedno, smo še vedno lahko priča raz-nim spremembam, dopolnMvam v naglici, ker pač rešitve niso bile dovolj temeljito pre-delane v  sbazi«.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevajne s 1. strani)
Ker naj bi delegacija delala kot konfe-renca zbora združenega dela obeinske skup-ščine, bi morali biti delegati bolj povezani z le-to. Zbor zdrtiženega dela občinske skup-ščine sicer tu in tam zapiše v svoje dnevne rede tudi doloeene akte republiške skupščine, ven-dar so ti primeri dokaj redki ali pa o teli zadevali razpravljamo pozno ali (za nas) celo propozno. To nesinhronizirano delo obeh skupščin povzroča velike težave, ki pa jili delegati, prepuščeni sami sebi, ne morejo re-šiti. Delegati čiitimo povezanost z občinsko skupščino pravzaprav le prek predsednika zbora združenega dela, ki redno prihaja na naše seje in nam resnično dosti pomaga. S konkretnimi predlogi in mnenji nam precej olajša delo.
Da ipa bi bili delegati v republiški skup-ščini v podajanju stališč oziroma amandma-jev bolj enotni (kar bi povečalo verjetnost, da bi bili le-ti tudi sprejeti), imamo pred sejo koordinacijake sestanke delegati vseh Ijuibljanskih občin, na katerih dokončno obli-kujemo stališča in predloge. Seveda pa kljub takšni pripravljenosti delegati v saini skup-ščini velikokrat doživljamo tudi poraze. Če-prav se Šiškarji večkiat oglasimo s predlogi, ki jih oblikujemo v predhodnem posiopku,* se ne moremo ravno pohvaliti, da smo veliko-krat zmagali. Večkrat smo že, vsaj tako mis-lim, iiipravičeno povzdignili naš glas, toda ve-liko strokovneje pripravljeni (to je kajpak razumljivo) predlogi izvršnega sveta so ;>pre-vagalk. Je treba kar priznati, da lahko vča-sih začutimo precej neotigovoren ali vsaj ne-resen odnos nekaterih članov izvršnega sveta do delegacij  oziroma njihovih predlogov...
Naš mandat se bo prihodnje leto iztekel. Lahko rečemo, da smo v začetku, ko še niti nismo prav vedeli, za kaj pravzaprav gre, naleteli na vrsto težav, ki so se nam zdele sprva nepremostljive. Danes vidimo, da smo vendarle premostili večino >teh ovir. Delegati se zavedajo, kakšne so njihove naloge in kakšna je njihova odgovornost. Pa vendar bi kazalo pri izibiranju kandidatov ob pri-bodnjih volitvah več pozomosti posvetiti pri-pravljenosti posameznikov, da se spoprimejo s tovrstnim delom, izobraževanju delegatov. Le tako (in pa če jih ne bouno zadušili z raz-nimi dodatnimi funkcijami) bodo lahko dele-gati drugega mandata uspešneje začeli gra-diti novo nadstropje delegatske ureditve...