Lea Fatur: Od bojne sekire do orala.
5. Zaklad v preriji.
irom prostrane prerije leti jezdec. Zdaj zadrii, zdaj zažene konja in se ozira. Pred njim skačejo roji kobilic, bcžijo veliki kušearji in kače, vzletavajo zlatoglave papige, rjava kokoska, ncrodna priba. Daleč za jezdecein na obzorju pa se gibljejo črne pike. To so Vranjeglavci, ki so na poti k Veliki vodi. Jezdec je pa Utalisi. LoČil se je od svojcev, da uživa sam širmo prostora, da razmišlja, sklepa. Pred njim je prerija. PaŠnik bivolov in jelenov, lovišče Indijancev in volkov. Prerija, brezkonena pot, tu ravna, tam valovita, tu preproga, pretkana s cveticami, vsa rdeča od jagod, tam pušča, obrobljena z osaiom ia pelinom. Prerija, ti last in kraljeatvo indijanskega rodul
Utalisi zadrži konja, se vzravna in zamisli: »Sem se ni segla roka drugo-rodcev. Po iej velikanski ravnini stanujejo še duJbovi, se še javlja privid1. HodiŠ in jezdiš po ccle dneve in tedne, a zdi sc ti, da si vedno na istem mestu. Prerija nima uiej, nima konca. Tu boŠ vladal ti, Utalisi, tu boš zbiral razkropljena plemena. Saj ti prerokujejo možje veliko pribodnost. Oce pravi: ,Treba ustaviti tok belih naseljenikov, ki silijo po kopnera in po rekah naprej in naprej na zapad... Iztrebljajo gozdove, unicujejo divjačino in podijo (lomaČinc naprcj nu zapad, p»tl Skalno gorovje, in še dalje do Vwne vode. Odpor tem tujcem! \ rnejo naj se časi, ko je kraljeval Indijanec svoji deželi! Zadnji kralj je bil Filipa.' Mati mu pripoveduje, kako se je bojeval s prTimi belimi naseljeniki. Pripoveduje mu o lepi in dobri Cokahontis, ki je svarila bflokožce prcd napadi svojega očeta Povhatana. Ko posedajo možje ob ognju, se spominjajo z žalostjo Črnega Sokola, ki je vladal ob Misisipiju in branil dolgo časa svojo zemljo pred ,nakupom* belokožcev, Preoiagali in pobili sq ga prcrl petimi Jeii. Zdaj imenujejo njegovo nekdanj« last zasmehljivo: ,Kup-Ijeno od Cruega Sokola*'. In jcseni — je pravil potujoc lo^ec — so bili prišli na pozorišče boja iz Vašiuglona taki Čarovniki, ki stavijo zobe nirtvrh v usta živim Ijudem. Nakopali so baje za cel koš indijanskfh zob...«
UtaKsi se strese in sikne: ^Pa nara pravi NoKamo o bratski Ijubezni! Ko vcndar ve tudi on, da nas hoČcjo belokožci Ie iztrehiti. Vceraj — ko so leteli prcko prcrije — se ]e ustavil Nohamo in se zagledal. Stegnil je roko in vzklikail: ,Vidim na preriji velikanska mesta ... Vidim jo vso zlato od pšenice... Vidim po rekah barke kakor gore in po cestah drceče vozove. Bo-gastvo, ncizmcrno bogastvo bo vzrastlo iz te puste prcrije!''-
»Ali nas vidiš tu kot lastnikc tega bogastva?? je vprašal on, Utalisi, ia zapičil svoje oči vročc v Xoliama. Ob pa se je vzbudil iz sanj in poudaril žalostno: sUtalisi — vse, kar sc ustavlja oralu, poginc. - .<¦
>Pa mi,< je bil planil Utalisi, »mi nočemo, da poginemo, mi se ne pod-^TŽemo ntkdar vašim postavam in navadam!« Noharoo ga je bil pogledal žalostno. Kaj hoče Noliamo? On pravi in kaze, da Ijubi Indijanee. Pa on ne
1 Zračne prikazni.
1 Baraga, Popis navad in zadržanja Indajanov. str. 18.
s Barapa, Popis navad  in zadffcanja Tndijanov, str. 10.
* Prsnr.raina dc* fnivorsnm«.  1«V,.
razrnne našib uavad. Ne ve, da se izuri tleček v bojih in da sme sedeti ob ognju samo možak, ki se je izkazal v bojih. Ne ve, kako veeelje zavlada v vasi, ko pridejo možje obloženi s plenom, s krvavečimi skalpi  2a pasom.   -Ženske zakurijo, kuhajo, plešejo, pojejo slavo junakom! ...
Ni bilo Noharnu lahko,  da piegovori Vranjeglavce,  naj  opuatijo svoj    = pohod na Črnonožce. Četudi ima Noliamo pcro in venčke Školjkov, ki po-trjujejo, da je poslan od zbora glavarjev; Četudi ima šišikvo, ki je dokaz, da je prijatelj m glavar Imlijancev. Debeli bober, Cingah, Maropa, Povhan, J Cmi bivol — in najbolj Vaoi, domači earovnik — vsi so stlili v očeta, da jii ¦ pelje, kakor so bili dogovorjeni, še tisti večer na Črnonožce. Tedaj jc vzkipel   *. ua videz tako rairni Noliamo:  *Zadal sem besedo. Med vanii in ČruonoŽei je zdaj mir do  solnčnega zalioda po  vclikem  zboro^anju.  Potaka, glavai-Čmonožcev,  je  tudi   pripravljen,  da  pokoplje sekiro  za vse  čase,  če znu pošljete nazaj Nikuro, njegovo hčerko, in mw daste v zameno za ubiiega Sokola mladeniča iz vašega plemena.«
»llougb! ,.. Hougii! .. .< so se začudili možje. »Črnonožci "hočejo zakopati sekiro? ...« Oče pa je vzrastel; »Kdaj so »as pa premagale te sleve? V mojem vigvamu je dovolj prostora za Potakovo hčer, sTOje mladeniče pa potrebu-jemo za svoj lov in boj.t
Nohamu so sc zabliskale oči: >K.dor sc ne pokori ukazu velikega zbora, zapade kazni. HoČcte, da izpustim na vas Črno bolezen?«
Segel je v skriti žep. Možje so pozabili svojega dostojanstva in Vači se je prestrašil Še najbolj, Žene so zavpile, miren je oatal samo oče. Dvignil je roko in poudaril:
»Pusti, JNohamo, bolezen v njeni posodi! Med nami in Črnanožci je mir do solučnega zahoda po 7borovanju. Toda žene črnonožcev nc bodo dočakale vrnitve svojih mož. Pojdemo! Pogledamo, kako rijejo podzcmske veverice. PokaŽemo onim, ki so se naselili brez naŠega dovoijenja na naši zemlji, lepoto in moČ indijanskega rodu. Srce naseljenikov bo kakor plašni zajec, ko poleti mimo njega tropa "VranjeglaTcev. Govoril sem.«
Nohamo je kimal: »Mogoče, da umiri veliki zbor iudi vaš spor. Na pot torej!«
Vači je godel: *Jaz boni doma. StraŽil bom sužnjo.«
Nohamo je pogledal glavarja: »Nikura in Vači pojdetu z nami.«
Tako je bilo in zdaj so že več dni na potu. Možje, Utala in mati in Nikura. Vači uganja po poti svoje čarovuije in poskuša, da bi pregovoril može, oaj bi ne šli do kraja, kjer biva Črna suknja, Fridcrik. Pa Nohamp ima oči in uscsa povsod. Škoda, da ni Vranjeglavec ta dobri Nohamo. Ne pozna sicer še vseh glasov prerije in učiti ga mora Utalisi — vendar kaze, da bo nadkrilil kmalu svojega učitelja. Koliko pripoveduje ta Nohamo o črni suknji Friderika! Utala kar vprašuje vsako jutro: »Je že tukaj Črna suknja?c In Utalisi Želi vsak dan bolj, da vidi in sliši očeta Iudijancev. Ni mu za tista sela, kjer se tišci vigvam ob vigvamu, rad bi pa videl vigvam, kjer se sha-jajo dečki in se učijo poslusati glasove tistih čačk na zarisani tenki koži. Vse povedo dečkom tistc Čačke.
Pa kaj hržeš, konjiček moj? Ni nevarnosti, ljubček! Kar se nama bliža, sta samo Nohanio in moj oče. Bojita se za Utaliaija.
Utalisi pogleda ta hip bolj pozorno okrog sebc: Glej tam drevesce... Drevesce. ki stoji osamelo v preriji. Utalisi požene konja do mladega javora, ki žaluje samcat sara... Žalostno mu visi listje in rumeni, deblo se nagiblje lnhkoma na sever in pripoveduje Utalisiju ...
Pridrvita Dnlfrolas in ,\ohamo. Oče in ^in se spoplpdata. Dolfrolas vprn^a:
»Kaj mijjli beli glavar: kako to, da rodi prerija javor, ki je več milj daleč od svojih bratov?c
Nohamo reče raztreseno: »Je Že prinesel veter seme,« Oče in sin se nasmehneta. Oee pokima sinu, Utaltsi pa poudari: *To drevo ni zrastlo na travi šumi in šepeta: ; Vse smo ¦videle, vse vemo!«
»Menda resl« spozna Nohamo. »Tukaj je nekaj skritega. Nemara je skril tu Indijanec svoj lovski plen, ali pa kak traper0?«
Deček se nasmehne: »Lovski plen spravljamo najrajši v prodnatih tleh ob rekah. Star traper pa ne bi zaznamoval tako neumno svojega skrivaliŠea: še manj bi naredil kaj takega najmlajŠi Indijanec. To drevo je privlekel belokožec, ki je novinec v nasih krajih.i
Dolgolas pokima: »Frerija je polna skrivnosti. Ne pobijajo se tu samo Indijanci med seboj, ne samo belokožci in Indijanci. Pogostoraa naletijo tu
skupiae belokc^nih potcpuliov ^rug na drugega. Poglej jagodnc grmičke v bližiui: vršički so polomljeni... Tod so se preganjali in pobijali — pod javorom se skriva zaklad.<
jMisliš?« reče Živahno Nohamo. ^Mogoče je javoriČ samo v spomin na grobu mrtvega popotnika?«
>Mrtvega bi izkopali volkovi,« pojasni Dolgolas, »premalo je pritlačena zemlja, preplitvo skopana za grob.«
Skloni se Dolgolas in zajarae stebelce z rokami. Strese ga, in drevesce se zamaje. Dolgolas vzame sekirico in začne odkopavati prst. Pridružita se mu Utalisi in Nohamo. Kmalu leži drcvesce poleg svoje jame, moža in deček pa kopljejo molče in z "vnemo dalje — dokler ne udari Nohamov nož ob nekaj trdega. Kaplje potu stopijo kopalcem na čelo. Konji opazujejo njim
6 Prerijski lovcr. ^^--------                                                                                                           M
uerazumao delo, radovedna kokoŠka prileti tik do izkopanega drevesca. Po travi šumi in šepeta: »Vse smo videli, vse vemo!«
Dolgolaa seže z obema rokama v prst... Zainaje se nekaj — zagiblje — iti glavar izvlece za pol lakta dolg in pribliino tako visok zavitek.
sBivolova koža, zvezana z bajuko6,* krikne Utalisi. »Kaj oeki je v njej?«
Dolgolas otrese molče prst raz zavitek in posadi drevo nazaj v jamo. NoKamo ga ustavi: ^Ni morda še...« sNe!« zatrdi Dolgolas. >Ako je kdo padel v boju za ta zavitek, so ga odvlekli do kraja, odkoder so privlekli to drevesce. Mislim, da do reke Snke, ki teČe nekaj milj od tukaj. Tam so javori. Če bi kdo zakopal traplo poleg zaklada, h\ aboje izkopali volkovi.«
-Kaj je ncki notri — in čigavo je?« ponovi Utalisi z otrosko radovednoatjo.
Dolgolas gleda belokožcft in vpraša: >Kakšne so vaše postave?«
NoKamo pcemišljuje: »rrerija je vasa... Ne vemo, komu je vzeto, ne vemo, komu bi vrnili.. .<
Dolgolas se vzravna: »Nam ni treba stvari, po katerih so tako lakomni bclokožci. Vzemi, Nohamo, ta zavitek, mogoČe izveš po mestih doli kaj za laatnika.«
8 Vejica rastline, ki jo rabijo lodijanci naioesto motvoza.