Dopisi.
Iz Gradca 21. sušca. Včeraj so pri Judenburgu prvikrat začeli na štajarski zemlji kopati železnico Rudolfov o. Mojster Zearo je začel svoj kos dela. Sta-jarska stavi veliko dobrega upanja na to železnico.
Iz Maribora — se „Danici" piše sledeče: Ko so izdali mil. knezoškof pastirski list, v kterem povdarjajo, naj bi se ne ločila cerkev od šole, začnejo tamošnji „kul-turonosci" podpisovati v svoji kazini brzno peticijo, naj bi se otela šola iz verig cerkve! Skorej v istem času primeri se dogodba, — dobra ilustracija k ovi demonstraciji, —ktere iz vzrokov dostojnosti omeniti ne smem, ki pa ni le nekristjanska, ne le nečloveška, ne le živinska, ampak tudi: vražja! Dokaz nam je, kam spravi človeka „kultura" brez vere! Bog nas je ob vari!
Blizo Kolpe. — Kakor povsod, je bila tudi v mestu Črnomaljskem za kmečke občine volitev deželnega poslanca, Sešlo se je 55volilcev (le 3 ni bilo), vsi so trdni stali kakor skala v edini misli, da volijo poprejšnjega svojega poslanca g. Kramariča. Bil je izvoljen s 54 glasovi. Vnovič so pokazali beli Kranjci, da so možaki, ne pa petelini na strehi, ktere zasuče zdaj ta, zdaj drug veter. Kar za pravo spoznajo, tega se tudi neustrašljivo držijo. Neizrečeno se jim je prigovarjalo , naj volijo gospoda iz M., ki je v zadnjem deželnem zboru stal v vrsti tiste stranke, ki je bila narodnim zastopnikom nasprotna. Pa ni šlo; žalostno je g. propal, ne enega glasa ni dobil, zato je pa tudi rekel nekemu volilcu, da je prišel tisti dan le svojo kobilo v C. podkovat. Ali imajo Crnomaljčani res tako izvrstnega kovača, da iz M. gonijo konje k njemu kovat, tega ne vem. Poslanec „in spe" mora to vedeti! Posebno si je pa predstojnik v C. prizadeval za-nj. Vsakemu volilcu je menda šel naproti, ga že na deset korakov pozdravljal in mu priporočal, naj gotovo voli gosp. Z. Tisti dan se še črnomaljskim mestnjanom ni dovolilo, da bi kje na ulicah smeli stati; kdor ne bi ubogal z lepo, temu bili bi žandarji pot pokazali. To se je tudi zgodilo. Za Boga svetega! Je li to prosta volitev? ali ni to terorizem? — Zdaj pa k volitvi. Volitev je bila mirna in tiha. Kar se je pana koncu volitve govorilo, naj zve svet. Vpričo mnozih spoštovanih volilcev, posebno pa 2, se je lepi slovenski jezik imenoval „gottverfluchte Sprache" od gospoda,   ki celo ni
113
s
114
zmožen, da bi o njem sodil! Slišalo se je, da vsi v dež. zboru nič ne veljajo, da duhovščina ljudstvo šunta, da „Novice" laži trosijo med ljudi, da se ruski denar trosi med   ljudi    in   še   druzih  nesramnih   reči   več,   ki   si jih le  hudobna  strast izmisliti more.    Al naletel je oni gospod na   nekega   obče spoštovanega gospoda,   čegar zasluge sama vlada priznava in po vrednosti ceni, kajti odgovoril mu je na vsa natolcevanja,   ktera   so   merila na duhovščino in slovenski narod, da, če bi „centralni volilni odbor" tudi angela z nebes priporočal, on bi ga ne volil, ker ljudstvo ni pozabilo tistih grdih besed, ki so se cule o „svetinjah" itd.  iz poprejšnjega deželnega zbora.   Možke so bile to besede!   Lepo je pa bilo čuti, ko so tudi volilci potrdili besede,  ktere  so se odgovorile na omenjena natolcevanja,   ker   sami  volilci so se potegnili, da naš jezik ni tak, kakor je bilo od zgorej rečeno, ampak jezik naš je mil, lepo doneč; vsi so tudi potrdili, da ne narodni poslanci, ne duhovni niso zoper čara in državo,   ampak vsi le želijo iz srca,   da bi se država modro vladala po inožeh, ktere si presvitli cesar za svoje svetovalce izvolijo. Da strast človeka res dalječ prižene, kazalo se je tudi v tem,  da je oni gospod ob 9. uri zjutraj 3 šolske gospode, ki so z dvema mestja-noma na ulicah  stali,   v šolo podil;   al  tudi  tu je na odkritosrčnega gospoda naletel,  ki se mu je dobro odrezal, rekoč, da on je za šolo odgovoren in da se šola ob 10. uri začne; pri mestu pa ima menda le g. župan prvo besedo.   Iz vsega se pa lehko previdi, da se je v sedanjih  volitvah   le   na   nedolžno,   ubogo   duhovščino merilo, tako rekoč, v obraz bi jo bili kmalu zapljuvali. Kar je odveč je odveč! Duhovnom, ki so upravičeni volilci, ni dovoljeno pošteno delati za pošten izid volitev; drugim je pa dovoljeno z denarom volilce podkupovati.   Pa ljudstvo že zna, komu je verjeti, komu ne; kmet dobro zna, kdo je za-nj, kdo zoper njega; to se je vnovič pokazalo, in če bo treba, še en pot se bode. Vkljub  vsem tem  žalostnim prigodkom je zmagala domovina, zmagal slovenski narod; če so tudi v nekterih mestih propali domačini, slavno so propali, ker k zmagi unih je pomagala le sila birokratizma.  Tedaj živila domovina, živil narod slovenski!
Iz Starega trga pri Poljanah. — S solzami v očeh dajem vsem znancem in prijateljem naše Domi-celjeve hiše po „Novicah" na znanje, da nas je spet huda nesreča zadela: brata Janeza ni več! Zvečer na praznik Marij nega oznanenja je po hudi prsni bolezni previden s sv. zakramenti v I3ogu zaspal. Rajnki se je marljivo učil, ostre izpite za profesorstvo na zgornji gimnazii, med njimi tudi izpit iz stare in nove slovenščine z odliko prestal in tudi kot suplent na cesarski tržaški gimnazii lansko leto tako izvrstno se obnašal, da ga profesorji in dijaki prehvaliti ne morejo. Zraven tega je bil ravno tako, ko pokojni brat France, iskren Slovenec; ž njim sva si najraji v staroslavni cirilici dopisovala in iz vsega njegovega djanja in nehanja je bilo lahko posneti, da bi bil v kratkem času ne samo izvrsten slovenski profesor, ampak tudi znamenit slovenski pisatelj in zgodovinar postal, ker znanstveno preiskovanje dozdaj skoro čisto zanemarjene zgodovine naše, je njegovo največe veselje bilo. Ali nemila smrt nam ga je pobrala, ko je bil komaj službo nastopil, za ktero se je revež s toliko marljivostjo celo svoje življenje pripravljal. Ž njim je zgubila naša hiša svojega ljubljenca, dijaki svojega izvrstnega učitelja in narod slovenski učenega in gorečega rodoljuba. Žalost za njim je tolika, da se ne da dopovedati. Ako želi kdo izmed njegovih prijateljev in znancev ali kdo drug kaj pripomoči, da bi se njemu in pokojnemu Francetu dostojen spominek napravil, naj pošlje, kar premore, meni v Poljane ali pa naravnost do dom bratu Vekoslavu
D., trgovcu v Zagorji na Notranjskem. Končevaje to žalostno sporočilo priporočam ranjcega Ivana kakor tudi nepozabljivega brata Franceta vsem prijateljem, znancem in dobrotnikom naše hiše v pobožen spomin.
Anton Domicel, duh. pomočnik v Starem trgu pri Poljanah*
v
Od novomeške strani. — S. — Celi list bi Vam danes lahko napisal z nesramnimi rečmi, ki so se 27» sušca godile v Novem mestu pri volitvi deželnega poslanca. Al gnjusi se mi papir mazati s popisom rogo-vilstva, v kterem sta, in to posebno zoper duhovščino, posebno zvonec nosila purgarja G. in L. Popisal bi lahko prav natanko silovitosti, ki so se pod vodstvom „kulturonoscev" godile, — kako je nekdo, ki je rdeča zastavo nosil po mestu in Slovence psoval, planil v gostilnico in ondi razsajal ko divjak, in tacega več; al sram me je govoriti o tacih prigodbah, ki utegnejo po druzih deželah prav navadne biti, od kterih pa se pošteni Slovenec z nevoljo obrne, in če je to morebiti sad nemške kulture, prepuščamo ga radi Nemcem, Slovenec pravi: fejvte bodi!
Pri Št. Jurji pod Rumom 29. sušca. L. Gr. Tudi mi Kumljani smo se živahnega parlamentarskega življenja preteklih dni vdeležili. 18. t. m. smo se podali v Kadeče, kjer je bila volitev izberalcev sv. Križke občine. Naši ljudje, to je, šentjurski in dobovški farani so res veliko trpeli, ker so jih Radečani močno zdelo-vali. Kako to: Radečani? Da, da! Radeče so „nemški otok" v sredi slovenske zemlje! Al Sentjurci in Dobov-Čani stali so kakor skala za svoje narodne izbiralce. Nasprotni nam revČeki Svibanci še 5 imen niso mogli zapomniti, kajti slehern Svibanec je pritiral svoj listek, na kterega sta jim dva radeška „purgerja" po 5 imen napisala. Al zmaga je bila naša! — Se bolj viharno je bilo 26. t. m. v Trebnem. Cela knjiga bi se dala popisati o tem kar se je tu godilo. Naj le eno omenim. Neki dobro rejen gospod, ki jo zelo po ribniško zavija^ se je na cesti pred zbranimi volilci grozil, da je naše ljudstvo tako „preslepljeno" in „obdelano" še celo s kanceljna. Ko ga na to neki duhoven gospod resno prime, naj imenuje tisti kancelj, s kterega je bila ljudstvo zapeljevano, — ni bilo na to vprašanje nikakor-šnega odgovora. Ljudstvo naše dobro pozna 39. §. volilnega reda, po kterem je volitev vsakemu prosta, pa tudi to ve, da cesarski patent od 1. marca ni rekel, da ne smejo prejšnjih poslancev voliti. Ljudstvo je tedaj prav dobro podučeno, — pa se v6, da bi ga marsikdo-rad podučil — drugače! In tudi v Trebnem je bila zmaga naša in sijajna. Slava! — Zdaj pa se bo v naših hribih druga politika pričela. Vsa naša pozornost se bo jela obračati na vinske gorice, in na naše polje, in to tem bolj, ker je nektere kmete lansko leto toča hudo hudo zadela. Letos smo po šentjurski du-hovnii posadili 80 mladih jablan naj žlahtne j ših plemen, ktere je gospod vitez Guttmannsthal, grajščak na Dvoru, v neki slavno znani drevesnici nakupil , ter jih potem v povzdigo sadjoreje zastonj razdelil. Za ta blagodušni dar, ki so ga nek tudi druge duhovnije prejele, se Sentjurci blagemu gospodu očitno zahvaljujejo.
iz Kranja 1. apr. — Prihodnjo nedeljo 7. aprila ob 8. zvečer bode v čitalnici ,,beseda." Igrala se bo kratkočasna igra „Zakonska sol."                    Odbor.
Iz Ljubljane. Razun poslancev, ki smo jih omenili v poslednjem listu, da so izvoljeni v deželni zbor kranjski, so izvoljeni še ti-le:
V  Crnonilji so kmetiške občine volile z 54 glasovi zopet M. Kramariča, prejšnjega poslanca.
V   Kočevji so občine okraja kočevsko-ribniŠko-laškega volile   Luka Sveteca  in  Petra Kozle rja
(prejšnja poslanca) z 47 glasovi zoper Kromerja in Be-nedikterja, ki sta dobila 36 glasov.
V  mestih in trgih so volili tako-le:
V   Ljubljani sta izmed 612 glasov dobila dr. K. Wurzbach 324, pl. dr. Kaltenegger 313 glasov zoper dr. T o m a n a z 299 in dr. Kluna z 284 glasovi.
V   Kranji je izvoljen narodni Leop. Jugovic s 107 glasovi zoper vit. Hoffern-a z 102 glasovoma.
V  Teržiču narodni dr. Preveč s 107 glasovi zoper (101 glas) dr. Gauster-a.
V   Postojjii je izvoljen Obreza s 183 zoper (107 glasovi) bar. Sloisnika.
V   Idrii narodni Anton vit. Gariboldi z večino 6 glasov zoper Dežmana.
V  Novem me*tu dr. J. Suppan z večino 3 glas. zoper L. Ravnikarja.
Mesto Kočevje Jan. Ko z le rja z 44 glas. zoper 40 Fr. Sovana.
Kupčijska in obrtnijska zbornica je namesti svojih prejšnjih poslancev Jan. Horaka in Jož. Debevca, ki sta se pred volitvijo sama odpovedala poslanstvu, enoglasno volila dr. T o mana in dr. Klu na.
Velikih posestnikov poslanci so ti-le: baron Oton Apfaltern, grof Coronini, c. k. deželni poglavar v Salcburgu, Dežman, Kromer, pl. Langer, grof Margheri, baron Rastner, Fr. Rudež, dr. Zavinšek, grof Hiacint Thurn. — Narodni veliki posestniki se razun enega niso udeležili te volitve.
Število poslancev narodnih znaša tedaj 21 proti 15 druzih, ki jih ni priporočal narodni volilni odbor.
—  V sabo to ob 10. uri se začne deželni zbor. Ob 9. uri je slovesna maša v stolni cerkvi.
—  Počil je glas po mestu, da se snuje v deželnem zboru „Mittelpartei", to je stranka, ktera ni miš ne tič. Ako kdo morebiti misli, da se kaj tacega namerava med narodnimi poslanci, temu povemo, da je ta govorica od konca do kraja — bosa.
Iz Ljubljane. (Prosta volitev v Ljubljani.) Čudil se je gotovo ves slovenski svet, ko je nenadoma cul novico, da je padla pri volitvah za deželni zbor bela Ljubljana, da sta zmogla kandidata tiste nemške stranke v slovenski Ljubljani, ki se „verfassungstreu" imenuje tako, kakor „lucus a non lucendo." Al čudne so poti, po kterih je dosegla ta stranka zmago, in treba je malo pogledati, kako se je delalo, da se je zgodilo to, česar bi nihče ne bil pričakoval. Da je bil imenik volilcev za to volitev drugačen od prvega, o tem ne govorimo, ker nam ni znano, kako je bil rektificiran. Al agitacije so bile ogromne. Kakor povsod po de-želi so delali tudi uradniki na vse kriplje na to, da bi se poslanci volili po nasvetu „centralnega", to je nemškega odbora, tako pa Še bolj z zjedinjeno močjo je v Ljubljani vlada po svojih organih delala za kandidata centralnega odbora. Vsi predstojniki so pismeno ali z besedo ukazovali svojim podložnim uradnikom, da gotovo gre j o volit, pa da volijo Wurzbacha in Kalten-eggerja. Da je res bila taka „komanda", to je šlo od ust do ust po vsem mestu, in dan volitve se je to prav očitno pokazalo. Prišlo je blizo 140 cesarskih uradnikov, in ne eden izmed njih ni glasoval za narodnjaka naša; ali mnogi niso pač glasovali zoper svoje prepričanje s težkim srcem za nasprotne može? In taka volitev se imenuje prosta volitev?! Ali taka volitev ne uničuje §. 39. volilnega reda, kteri pravi: „volilci morajo po svojem prostem prepričanji brez vseh sebičnih pristranskih ozirov tako glasovati, kakor po svoji najbolji vednosti in vesti mislijo, daje najbolje za občni blagor. Tedaj to je bila volitev vsacega po njegovi vednosti in vesti?!    Ce  nikoli  še  nismo  verjeli  na   preseljevanje
115    
duš, bogme! da pri teh volitvah bi se res moralo misliti na „Seelenwanderung", da je duša viših uradnikov se 27. sušca preselila v niže uradnike, ker vsi so ta dan kazali eno misel , eno vest! — Al tudi repre-zentanti centralnega odbora in njih priklonjenci so z vsemi silami delali na to stran; peš so letali, ki so urnih nog, in vozili so se okrog, ki so sicer hromasti in vrtoglavi, da so nabirali volilce za svojo stran in jih tirali v mestno hišo. Rokodelce so strašili, da jim odtegnejo delo, jih spodijo iz hiše itd. In žalibog, dalo se je nekoliko manjih obrtnikov s tem toliko ostra-siti, da so se volitve zdržali. Nekteri volilci izkaznic niso dobili ob pravem času in vsled tega jih niso pustili v volilno sobo, pred ktero je stala cela množica policije. Nastal je bil enkrat hud prepir zarad enega tacega pripetljeja; kaj se je tu. odgovorilo prevzviše-nemu gospodu, to je bila od druge strani ilustracija „proste" volitve. Sploh je vse popraševalo, čemu da je bilo treba — kar nikdar ni bilo — tak policijski aparat nastavljati pred volitveno sobo mirnih mestjanov? Zmago, ktero so dosegli naši nasprotniki pri tej drugi volitvi 27. u. m., najbolje ilustrirajo številke, ktere kažejo, da v 1. volilnem razredu vkljub vsem agitacijam ^ste bili obe stranki v ravnovagi (60—64 glasov); v 2. razredu, kjer so hišni in drugi posestniki, je narodna stranka bila blizo 70 glasov naprej; tako tudi v 3. razredu za blizo 60; med profesorji in učitelji ste obe stranke imele zelo enako število glasov (22—24), tako tudi med doktorji (8—8); al vseh 140 ces. uradnikov in 18 penzijoniranih oficirjev je bilo zoper narodna kandidata. Koj drugi dan pisala je „Lai-bacherica", da je bilo mesto „zadovoljno" s tako volitvijo, kajti „inteligencija" je zmagala." Pač žalostna in-teligencija, ako se §. 39. volilnega reda mora prevreči tako, kakor „komandira" gospod burochef. Ni treba, da bi se dalje spuščali v pretresovanje „Laibach." besedovanja, ker omenjene številke same po sebi so vsakemu jasen komentar njenih besed: „treuer Aus-druck der Gesinnungen", „moralische Bedeutung"itd. Ako dalje pogledamo velike številke, s kterimi so izvoljeni poslanci od kmečkih občin, in primerjamo celo malo večino, s ktero so v 3 mestih in trgih voljeni bili kandidatje centralnega odbora, so pač smešne njene besede, ,,dass das Volk von Krain den Appeil der Opposition nicht im gewunschten Masse entsprochen und dass insbesondere in der Bevolkerung der Stadte ein Umschvvung statt gefunden hat." Kolikšen je ta „Umschwunga in od kod? — to pač vsak lahko s prstmi zgrabi. Sicer pa „Laibacherici", ki govori tako rada od ,,Umschwung-a", samo le še to rečemo: Mi imamo ^Laibacherčne" liste od 1860. leta pri rokah, ko je narodom avstrijskim bila oklicana oktoberska diploma. Ko je prvi začel Goluhovski po svoji sistemi tolmačiti deželne ustave, ploskala mu je „Laib." dobro, dobro Goluhovski! Ko je prišel Schmer-ling, preklicala je prejšnje „dobro" in kričala je Schmerlingu slava, pravo! To je bil v enem letu že drugi ,,Umschwung" (zasuk). Ko je prišelBelkredi, bil je februarsk patent za fikcijo razglašen, in „Laib." se je v tretje drugač zasukala. Zdaj drži Beust državno krmilo v rokah; „Laib." je pozabila vse prejšnje dobro- in pravo-klice, in že v četrti metamorfozi se suče. Ako so nji n e p r e n e h a n i „Umschwung-i" dragi, naj ne sili drugih, da se tudi oni sučejo ž njo, kakor luna, zdaj okoli tega, zdaj okoli unega solnca, ampak da se v vednih premenih samo tega držč, kar po svojem prepričanji in v soglasji z večino narodov avstrijskih  mislijo, da je na blagor državni.
— „Laibacherica" v predvčerajšnjem listu pripoveduje,   da  so g. Dežmanu vdrugič okna razbili in to
dogodbo adresira v vednost vsem tistim, ki p o d u-čujejo narod, tedaj naj ga poduče tudi o omenjeni surovosti. — Ker ta sestavek meri brž ko ne tudi na „Novice", zato odgovorimo „Laibach." le edino to: Kakor „Laib.", tako smo bili vselej in smo še danes tudi mi in vsi, ki z nami eno pot hodijo, zoperniki vseh tacih in enacih ekscesov, in smo jim tem bolj nasproti, čem bolj vemo, da bi našim nasprotnikom le prav voda na njih mlin bila, ako bi policija in sodnija dobila opravila z ljudmi, ki se prav ali neprav štejejo med narodne. Ker nam je predobro znana ta prevroča želja naših nasprotnikov, da bi se razuzdanosti tu in tam pripetile, tedaj adresiramo „Laibacherčno" pismo njej sami nazaj: naj — dokler ni dokazano — kdo je bil ekscedent, tudi ona daje na svojo stran poduke, kajti lahko mogoče je, da bi našega poduka v slovenskem jeziku oni ne razumel, ki okna razbija, in bi se mu tedaj nauk moral dati v nemškem jeziku. Kar smo doživeli lansko dogodbo z nedolžnim Pustom v Pragi, se nam nič več ne zdi nemogoče!
— (Iz občnega zbora pomočnega društva za obrtnike 24. marca.) V začetnem govoru je predstojnik gosp. Janez Horak z jasno besedo popisal stan tega društva, ki je že 11 let dobrotnik in pomočnik manj premožnim obrtnikom in rokodelcem, kterim, brez vta-bulacij ali zastav, le na poštenje denar posoja, vrh tega pa tudi po svoji moči podpira obrtnijsko šolstvo. Ce tudi je lansko leto s svojimi vojskami in kugami zelo pobilo kupčijstvo in obrtnijstvo, vendar je društvo 490 novih posojil svojim udom dalo, 470 pa posojila podaljšalo, in tako v vsem skupaj lansko leto za 170.971 gold. svojim udom podpore dalo. Ker vsaka živa duša ve, da so časi sila težavni in da ljudem denarja manjka kakor nikoli popred, ni tedaj čuda, da je društveni zalog (reservefond) se za 329 gold. zmanjšal in da zdaj namesti 5000 gld. znaša 4670 gld. To se je prav lahko zgodilo, ker je društvo lani nekoliko zgube trpelo pri svojih dolžnikih, in ta zguba se je morala po društvenih pravilih povrniti iz prihranjenega zaloga; nekoliko pa je tudi v tem ta zalog prišel na manjše dohodke, ker se je plačilo za kapitalne vloge za pol odstotka povikšalo. Gospod predstojnik po pravici obžaluje v svojem govoru, da je c. k. finančna direkcija terjala ekvivalentno davščino od prihranjenega družbenega denarja, čeravno ta zalog nima nikakoršnega dobičkarskega namena, ampak samo ta namen, da z gub o izposojenega denarja ž njim poravnava in pa milodare vdovam in sirotam bivših udov deli. Društvo misle, da bode saj c. k. finančno ministerstvo mi-lostneje, se je obrnilo do njega s prošnjo, naj se mu odpusti ta davščina; al žalibog! ni bilo uslišani). Pa tudi še druga težava žuga društvu, namreč ta, da vložne bukvice in druge pisarniške bukvice bi morale štemp-1 j a n e biti. Ako se tudi še to zgodi, zadene novo breme zalo društvo, ktero bi morala visoka vlada na vso moč podpirati, ne pa težiti; saj društvo dela le na to, da se manj premožni obrtniki in rokodelci obdržijo pri moči, da morejo tudi davke od-rajtovati. Obrtnijstvu in kmetijstvu se godi dandanes strašno hudo; ako bode vlada gledala bolj na to, da ljudje zadnji vinar v davkarijo nes6, kakor na to, da se kmetijstvo in obrtnijstvo pogina reši, slaba bo nazadnje za kmetijstvo in obrtnijstvo, pa tudi za državo! — Iz sporočila, ki ga je društvo kakor vsako leto tako tudi letos natisniti dalo, se vidi, kako skrbno in vestno gospodari predstojnik z odborom vred z društvenim premoženjem, in da po takem res zasluži zaupanje in zahvalo, ki se mu tako obilo skazuje.
—   V saboto 6. dne t. m., bode s oko Is ki shod-Nadjati se je, da bo toliko zanimiviši, ker ga bodo počastili poslanci s svojo nazočostjo. Uljudno vabi k temu shodu vse Sokole                                                 odbor.
—   V nedeljo 7. dne t. m. bode v Čitalnici „be-seda." Program je sledeči: 1. Govor. 2. Srbske narodne pesmi. 3. Igra na goslih. 4. Samospev iz opere „Faust" za sopran. 5. Husitska — zbor. 6. „Ultra" — šaloigra v 1 djanji. K tej besedi vabi uljudno vse či-talničine ude                                                          odbor.
116