Maja dvakrat na taden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankiraao. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se pla&4*
1 krono temetjre pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina n cdo leto 8 bS04

za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravnlštvu ^Domovine" v Celju.

proti javnim oblastim vkljub temu, da je
svoj čas Korber, ko je prevzel vodstvo pravo¬
sodnega ministrstva, izjavil, da je kritika delo¬
vanja javnih oblasti dovoljena.

Kdo ve, ali nam ne bodo zaplenili tudi teh
vrstic, kakor so nam svoj čas nedolžni poziv, s
katerim smo pozivali Slovence na ljudski shod
v Celje na binkoštni ponedeljek. Da se cenjeni
čitatelji prepričajo, kako ozkosrčno je celjsko
c. kr. državno pravništvo*, priobčimo zaplenjene
odstavke, katere so nam imunizirali naši poslanci
z interpelacijo v državnem zboru z dne 9. junija
t. 1. Zaplenjeni odstavek se glasi takole: w

„Hcvati in Slovenci smo si bratje. Rili sm£
nekdaj pod skupnim kraljem neodvisni pd Nem¬
cev. Ta skupnost je še v nekem oziru ostala
do danes Razumemo se po govorici in smo si
tudi enaki po šegah in prosveti. Druži nas pa
tudi enaka nesrečna usoda. Nas tlači ponern-
čujoča vlada, Hrvate pa madžaronaka. Mi v
gospodarstvenem oziru ne moremo naprej, ker
nas vlada Nemcem na lmjjo tlači, Hrvate pa je
madžarska vlada tako izsesala, da so taki reveži,
da jim je postalo vse eno ali jib pobesijo ali
postreljajd. Zato so se dvignili in se bodo do
konca bojevali in se niti smrti ne bojijo. Nad
3000 jih je že v ječe zaprtih, več stotin je ra
njenih in ubitih Med temi so kmetje, gospodje,
dijaki, gospe in deklice. Pa strahu nobeden ne
pozna. Mi se pa moramo za nje potegniti, da
bode cesar izvedel, da mi tega ne trpimo. More¬
biti bode prišel čas, da bodemo tudi mi potre¬
bovali pomoči naših bratov Hrvatov v boju za
naše pravice nasproti Nemcem in nemčurskim
vladam. To pomoč bomo pa dobili, če bomo,
zdaj, ko je prilika, pokazali, da smo pravi bratje
Hrvatov in če se glasno upremo zoper krivice, ki
se zdaj njim godijo. 4

Drugi zaplenjeni odstavek iz notice „Shod v
Arclinu 4  se glasi takole:

„Neki kmet je rekel, da madžaron in nemčur
spadata v en koš. ker sta oba enako velika tepca,
in prav je rekel. Kakor pa vse madžarske pijavke
skupaj ne bodo Hrvatov uničile, tako se tudi
Slovencem na Spodnjem Štajarskem pred Nemci
in nemčurji in nemčursko vlado ni treba prav nič
bati. Morebiti bo pa treba ob priliki kake podobne
burjice, kakor zdaj brije zoper madžarone na
Hrvatskem, Vsekako bi tudi z ozirom na naše
nemčurje taka sapica ne bila nekoristna. Pa ne
bo treba, ker že — hirajo. 4

In sedaj vas vprašamo, cenjeni bralci, kaj
iste našli v teh odstavk h tako nevarnega za javni
blagor, da so morali zapasti rdečilu državnega
pravnika? Ali ne čitamo danzadnevom takih
stvari v nemških listih, ali „vahtarca“ ne piše
v vsaki svoji številki vse kaj hujšega? In kedaj
ste videli graški „Tagblatt“ in celjsko B lažnjivko“
zaplenjeno radi kaj takega? Nikdar! To se do¬
gaja samo s slovenskim časopisjem, ne pa z
nemškim. To povemo slavnemu c. kr. državnemu
pravništvu brez ovinkov v obraz, akoravno si
lahko že naprej mislimo, da bo list vsled tega
konfiaciran. Ali nič ne de, objavili bomo članek
imuniziran po interpelaciji, ko se .zopet snide
državni zbor.

Zadnji čas bi pač bil, da se odpravi cenzura,
ki je v rokah nekaterih ljudi dobrodošlo sredstvo
za uničevanje protivladnega, protinemškega ča
sopisja. Ako pa ostane še nadalje, naj bi se vsaj
izročila ljudem, ki poklicani na takšno mesto
morejo in tudi hočejo popolnoma nepristransko
izvrševati svoje dolžnosti nasproti vsem stran¬
kam, ki ne bodo cenzurirali slovenskega časo¬
pisja v senci — veleizdajskih frankfurtarskih
zastav, kakor se to dogaja v Celju v letu Gospo¬
dovem 1903.

C. kr. državno pravništvo
in naše zaplembe.

Večkrat smo že potožili, da je naš list
padel v zadnjem času v veliko nemilost pri
slavnem c. kr. državnem pravništvu, kajti za¬
plembe, ki so sledile druga za drugo, so nam
dokazale, da nam gg. državni pravniki niso
ravno preveč prijateljski naklonjeni. Sicer nas
to dejstvo ni ravno preveč iznenadilo, kajti stvar
je že tako stara kakor je star narodni boj med
Slovenci in Nemci. Dokler se bodo slovenski listi
cenzurirali po nemških in nemški mislečih držav¬
nih pravnikih in njihovih namestnikih, tako dolgo
morajo biti pripravljeni na vsakdanje zaplembe.
Žalostno je, da sodijo v takih zadevah uradniki,
ki so slovenščine toliko zmožni, kolikor so je
vjeli mimogrede, ali uradniki, ki so slovenščino
vsled dosledno popolnoma nemškega uradovanja
že tako pozabili, da opravičene dvomimo, ali jo
še razumejo popolnoma ali ne. Takim c. kr. urad¬
nikom so naši listi izročeni na milost in nemi¬
lost, torej ni čudno, da pade tolikokrat — sneg
po njih.

Ia kako se konfiacira. Primerimo samo ne
koliko pisanje našega lista in pisanje celjske
„vahtarce“. Naš list se konfiacira radi najneznat-
nejših stvari, „vahtarca a  pa prinaša v vsaki
svoji številki take nesramne laži, taka sramo¬
tenja posameznih Slovencev in celega slovenskega
naroda, da vstajajo človeku skoraj lasje na glavi,
take napade, ali to je vse dovoljeno, to se ne
zapleni, zato je c kr. državno pravništvo slepo
in gluho, kakor je bilo tudi slepo in gluho
za očitne volilne sleparije v Vojniku. Ne, to
še ni dovolj. Najmanjša kritika javnih oblastev.
in naj je še tako objektivna, je zabranjena, kajti
list, ki bi se kaj takega drznil, se zapleni brez
usmiljenja in celo obtoži radi hujskanja

LISTEK.

„Nekad bilo.“

M. Kožuh.

I.

Šel sem po letih zopet isto pot. Človek se
rad vrača v kraje, kjer je preživel srečne dni.

Toda šel sem sam. Nekdaj pa sva bodila
po tej poti dva: jaz in moja sreča, tista mlada,
zorna sreča.

šel sem torej sam. Vse je še bilo kakor
nekdaj: potoček je še skakljal po isti strugi,
isto grmovje je še rastlo ob poti in pod njim so
istotako žarele jagode. A sedaj se jih nisem do¬
taknil. Saj je ni bilo poleg mene, da bi jih bil
vtikal kakor nekdaj drugo za drugo med njena
rdeča, smehljajoča se, bujna usteča. Isti gozd me
je pozdravljal in me je objel s svojim prijetnim
hladom. Vlegel sem se tja pod drevo v mehki
mah; p re k r ižal sem roki pod glavo in sem se
zamislil. Vee okolu mene je bilo tiho, le zdaj-
pazdaj se je slišalo fofotanje kake tiče, in od
daleč sem so mi bili na uho enakomerni udarci
sekire ob drevo.

In mislil sem. . .

Toda nakrat se vzdignem. Tega bi mi še
bilo manjkalo, da bi bil postal sentimentalen!
Ha, ba!

Potegnil sem z roko po čelu in sem šel
dalje, do mesta, kjer je brezčutno železo ravno
kar končalo življenje krepki bukvi. Ko pa sem
se ozrl na okolu, sem se spomnil, da uprav na
tem mestu-

Toda, ali ni morda ravno to tisto drevo,
ki sedaj pred mano leži? Ogledal sem si deblo
natančneje in sem res našel na njem vrezano
sreč in v srcu začetnico njenega imena in
svojega. . . .

„Nekad bilo. ..

Stopala sva počasi navzgor. Za roke sva se
držala in sva si zrla v oči. Tam pod drevesom
sva obstala. Moja roka je v blaženstvu drhtela
ob njenem pasu, a njena glavica je bila rahlo
naslonjena ob mojo ramo. In nalahno sem ji
privzdignil to glavico in najina usta so se
strnila v prvi poljub. „Daj, zaznamuj ta sladki
trenotek prvega poljuba takoj v drevesu ! 4  je
rekla Anka.

In vrezal sem srce in sem globoko začrtal
v lubje začetnico njenega imena in svojega.
In zopet sem okusil sladkost njenega poljuba in
sem zrl v jasne oči svoje sreče.-

Pa to je namreč „nekad bilo 4 .

Sedaj je ležalo to drevo posekano pred
mano.

Potegnil sem z roko po čelu in sem šel

dalje.

III.

In stal sem zopet pred nekdanjo svojo
srečo, tisto mlado, zorno srečo. V vrtu je stala
pod cvetočo jablano in je trgala nežno-rdeče-
navdahnjene cvete in si jih je pripenjala v
temne lase. Roke je imela iztegnjene proti
vejam, in v tej pozi je bila krasnejša nego
kedaj; gledal sem v njej nadzemeljsko bitje.
Vitke, polne ude ji je objemala bela obleka,
mlade prsi so se ji nalahno, mirno zibale in
lica so ji žarela kakor oblaki v proslavljajočih
se solnčnih žarkih.

To je bila moja nekdanja sreča. V hipu
sem pozabil, da je bila že davno šla od mene,
tako natihoma, neopazno.

Videl sem jo zopet pred sabo. In v duši
so se mi porajali vsi sladki spomini iz onih
srečnih dni, in moja duša je zadrhtela in je za-
koprnela po njenem pogledu. Sililo me je k njej,
da jo zopet objamem, da obnovim one srečne
trenotke prošlih dni. In moje želje so hitele
naprej.

Stala bova zopet skupaj, moja roka bo v
blaženstvu drhtela ob njenem pasu, a njena

326

Žalostni položaj koroških
Slovencev

Čreda brez pastirja se mora razkropiti in
se pridružiti drugim, ki imajo dobre pastirje in
obetajo še boljše pašnike. Ravno tako je z nami
koroškimi Slovenci. Ne morem sicer trditi, da
bi bili brez voditeljev. Odkar nam je umrl naša
dika in naš ponos, naš Andrej Einspieler, smo
pač čreda z mnogimi osebami, ki nosijo zvonček,
a pastirja nimamo.

Mnogo se je govorilo o našem voditelju g.
Podgorcu in kako veseli smo bili najti v njem
vrednega naslednika Einspielerja. Žalibog so
ostali to le naši upi. Veliko je obetal, veliko se
je pisalo o njem, veliko hvalilo, a še več gra
jalo. Nočemo soditi, kdo je imel prav. Pri zad¬
njih deželnozborskih volitvah nas je pa s svojim
volilnim oklicem jako iznenadil in vsakemu pra¬
vemu rodoljubu so vsadile njegove besede nož
v srce. Take besede pač ne morejo priti pra¬
vemu rodoljubu niti na misel, še manj, da bi
jih izrekel ali celo zapisal. Od tistega časa pa
skoraj ni več slišati o njem.

Imamo še sicer nekoliko drugih oseb, ki
bi bile zmožne vzeti vajeti v roke. Zakaj se to
ne zgodi, nam je čisto neumevno. Ali jih je
morda strah pred nemškimi krščanskimi socija-
listi, da si nihče ne upa uspešno nastopiti? Ne
vemo sicer tega, to pa vemo, da je naša poli¬
tika zelo zavožena in to vsled vednega ljubko
vanja s katoliškimi Nemci. Kaj naj rečemo na
besede, ki jih je izustil neki zaveznik nemških
katolikov: „Nič ne de, da Slovenci propadajo
kot narod, da ostanejo le katoličani." Torej tako
daleč smo jo že privozili. To je sad tiste toliko
hvalisane zveze z nemškimi katoliki. Torej vi
hočete, da zapustimo svoj narod, a ostati mo¬
ramo katoličani. Za boga, povejte nam samo en
vzgled, da kdor je zatajil svoj narod, ni zatajil
tudi svojega verskega prepričanja. Proč s takimi
zavezniki, ki nam hočejo vzeti najdražjo sve¬
tinjo ! In taka stranka se predrzne nositi krščan¬
sko ime! Mi od njih še nismo nikdar zahtevali
kaj enakega, in tudi nikdar ne bomo. Nasprotno
mi hočemo, da bi se vsakemu narodu v okviru
naše države dala prilika, se svobodno razvijati,
protestiramo pa proti tlačenju našega naroda v
prid nemškemu. Potujčevati se ne damo.

Kako predrzni so pa postali ti nemški ka¬
toliški ptički zdaj ob sklenitvi tiste nemške
„Gemeinburgachaft“. „Karntner Nachrichten" so
prinesle to zvezo kot uvodni članek in povdar-
jale z debelimi črkami, da so zdaj Nemci pač
varni, in kako lahko bodo zdaj delali, ali po
naše povedano, kako lahko bodo zdaj germani¬
zirali. In s takimi sovragi, ki sklepajo med seboj
zveze proti nam, se hočemo zvezati koroški
Slovenci ?

Pri takih razmerah pa naj bi bili še opti¬
misti! Povejte nam, kje na božjem svetu imajo
Nemci bolj ugodna tla za ponemčevanje? a
dokaz naj bo zadnje ljudsko štetje, pri katerem
so Slovencev na Koroškem kar za dvajset tisoč
manj našteli nego predzadnjikrat. Koliko tisoč
jih bodo pohrustali pri prihodnjem ljudskem štetju,
o tem niti nimamo pojma.

In vzlic temu obupnemu stanju se ne
omehča nobenemu za voditelja sposobnemu člo¬
veku srce, da bi vzel vajeti v roke, se uprl
nemškemu Miheljnu ter rešil Slovence pred go¬
tovim propadom. Nimamo sicer zlatih gradov za
obdaritev, imamo pa dobro voljo in neskončno
hvaležnost napram našim rešiteljem.

Vstanite vsaj enkrat vi, naši voditelji, in
pojdite med narod! Zbirajte ga na shodih okolu
sebe, povejte mu, kaj mu manjka, česa potrebuje,
kaj more in mora zahtevati, odprite mu oči, da
bo že enkrat izpregledal, vzgojite si ga, da vas
bo razumel, ko mu bodete pripovedovali o nje¬
govih nalogah! Kaj pomaga, če stopite predenj
z najlepšim narodno-političnim programom, ako
vam še tako pritrjuje na vsako vašo besedo, ko
pa pride drugi in mu govori ravno v nasprotnem
zmislu in mu bo ravno tako pritrjeval kakor
vam. Politične vzgoje, politične probujenosti je
treba narodu, in ta se edino doseže z redno do
tiko, s poljudnimi shodi, kakor jih je videti dan
zadnevom pri naših nasprotnikih, ne pa z gostil¬
niško politiko, kakor je pri nas v navadi.

Ljubezen do domovja, do naroda, to vam
bodi vašemu delu za početek, to mu za izvor,
a svoj narod videti srečen, močan, silen du¬
ševno kakor gospodarsko, to bodi vaš namen
in cilj!

Vzbudite se, vi voditelji koroških Slovencev,
in pojdite med narod in narod bo šel za vami
črez drn in strn za svoja prava!

Slovenci, posnemajte Dance!

(Spisal Adolf Ribnikar.)

(Dalje.)

Daši pa ustanove lepo število ljudskih viso¬
kih šol, vendar jim to ni zadostovalo. Zato
otvorijo leta 1865 širjo šolo v A s k o v u, katero
naj bi obiskovali oni, ki so dovršili kako ljudsko
visoko šolo. Urejena je ta šol j  po Grundtwigovem
načrtu in obstoji iz dveh poslopij. V glavnem je
velika dvorana za predavanje, knjižnica, telovad¬
nica, laboratorij itd. Pouka se udeležujejo moški
in ženske, ki pa stanujejo ločeni, prvo v glav¬
nem, druge stranskem poslopju. Pouk sam je
navadno skupen in traja po šest zimskih me¬
secev. Tečaji so zistematično zvezani po dva in
dva. Učni predmeti so po eno uro na dan: ma¬
terni jezik, domovinoznanstvo, svetovna zgodovina,
dalje pa: severna mitologija, državno pravo,
zakonodajstvo, fiziologija, fizika, elementarna
i matematika, zoologija, botanika, kemija, navod

glavica bo rahlo slonela ob moji rami. In privz¬
dignil ji bom nalahno to glavico in bom zrl v
jasne oči svoje sreče.

Zopet se bova sprehajala-

Zapazila me je, in najini pogledi so se
srečali. Zdrznila se je in je prebledela. Jaz pa
sem razprostrl roke in sem stopil proti njej:
„Zlata moja sreča!"

»»Česa želite, gospod ?““

^Klanjam se, gospica Marija Ana! Zdrava
ostanite in — srečna! Oprostite pa, da sem se
drznil pojaviti se še enkrat na Vašega življenja
potu in Vas motiti v Vaši tihi sreči. Oprostite,
da nisem mogel kakor Vi pozabiti vsega, kar je
nekdaj bilo. Pozabite pa zdaj še tudi, da so na
tem svetu nekateri ljudje tako — naivni! Z
Bogom, gospica Marija Ana!"

Še en pogled v njene velike, jasne oči, in

potegnil sem z roko po čelu in sem šel-

„Nekad bilo!"

Čudne sanje.

(Spisal Iv. Vuk.)

Ob oknu slonim. Ulice velikega mesta so
se jele prazniti šetalcev. Pozno je že! Na nebu
se vlačijo pretrgani oblaki, loveč drug dru¬
gega. Iz teh oblačnih razpok pa pokuka sedaj-
pasedaj obraz lune ter radovedno zre na mesto, |

dokler je oblaki zopet ne zakrijejo. Vendar kaj |
mi mar mesto, oblaki, radovedni obraz meseca.
Moje misli so bogve kje. Moj duh je splaval čez
hribe in doline, tja, kjer mi bivajo moji dragi,
kjer toči solze po meni — ona. Na majhnem
gričku vidim hišico, obdano z drevjem. Oj to je

rojstna hiša, hiša mala,
kjer prvič sem zagledal svet,
kjer me mati je zibala,
pesmice učila pet.

Kako veselo je v krogu domačih, ki me
radostno pozdravljajo in objemajo. Vendar moje
oko nemirno išče nekoga med njimi. Nje ni!
Globok vzdih se mi izvije iz prs. Nje ni. Kako
naj se radujem, ko ni nje, po kateri se mi toži
najbolj.

Vzdramim se. Osuplo pogledam okrog sebe.
Ali je mogoče, da slonim tukaj ob oknu, vdan
v sentimentalnost?

Vležem se v posteljo, da se naspim. V po-
lusnu sem slišal trde korake mimo mojega okna
in stihe pesmi:

» — —
zvesta nisi ti ostala,
zveste nima svet žene!"

Kar streslo me je. Hotel sem zavpiti, da

ni res, da jaz poznam dekle, ki je zvesto, pa

pa nisem mogel. Hrepenenje, da bi videl njo, se
mi zbudi. Zdi se mi kot v sanjah, da me je
nekaj vzdignilo in neslo ter me postavilo ob
okno moje drage. Ali spim ali sanjam? Gledal

o poljedelstvu in živinoreji, knugovodstvo, risanje,
ročna dela, angleško, petje in telovadba. Značaj
šole je evangeliški in humani, dasi ne poučujejo
verouka. Celo življenje je prešinjeno s čednostno
religijoznim duhom.

Matematike in fizike ne poučujejo tako,
kakor pri nas, marveč tako, kakor sta se obedve
metodi razvijali.

Od leta 1878—1894 je obiskovalo zavod
povprečno 117 učencev vsako leto. 75 °/ 0  jih j e
hodilo v šolo po eno zimo, 20% P° dve, 5% pa
jih je prihajalo po večkrat.

Značilno je, da podpira ljudske visoke šol e
tudi država. Podpora je tekom 50 let skočila od
4000 na 120 000 kron. Učenci so uživali 1. 1869
samo 13.000, leta 1894 pa že 180 000 kron pod¬
pore. Državna postava od 12. aprila 1892 izrecno
pravi, da se ljudskim visokim šolam da 1) stalni
prispevek, 2) 10 kron za vsakega učenca in 3)
pokrije tretjina troškov, ki jih imajo šole z uči-
telji m z nabavo pripomočkov. Skupna svota ne
sme biti višja od 300 000 kron. Število učencev
je poskočilo tekom 58 let od 200 na 5800. Dve
tretjini teh so dvorjani, drugi kočarji in bajtarji,
Največ učencev pride z dežele, meščanov pohaja
te šole zelo malo.

Kakor rečeno: šolo v Askovu obiskujejo le
učenci, ki so skončali kako drugo ljudsko visoko
šolo, katero si hočemo nekoliko natančneje
ogledati.

Moški se uče v teh šolah od prvega no¬
vembra pa do zadnjega marcija; ženske od
prvega majnika do zadnjega avgusta. Zavodi so
namenjeni pred vsem kmetom,  dalje roko¬
delcem , malim trgovcem iz pomočnikom, pa
onim ženskam, ki morajo živeti od ročnih del,

Nihče ni primoran obiskovati teh šol, a
vsak mladi Danec je ponosen na to, da se je
učil v njih vsaj en tečaj. Kakor pri nas vsak
srednješolec ve, da brez mature ne more na vi¬
soke šole, tako je na Danskem vsak kmet pre¬
pričan, da brez ljudske visoke šole ni mogoče
z uspehom moderno kmetovati.

Poučujejo se skoraj povsod sledeči pred¬
meti : zgodovina, danski jezik in literatura, spieje,
zemljepis, higijena, telovadba. Učitelji predavajo,
a nudijo učencem tudi vedno priliko za vprašanja
ter redkokedaj izprašujejo. Vsekakor polagajo
največjo važnost na to, da zbude v mladini
energijo in lastno mišljenje.  Predavanja
se prično obično ob sedmih zjutraj s petjem, pa
naj je isto narodno ali pa religijozno. Do desetih
predavajo. Nato učenci eno uro telovadijo in si
z najrazličnejšimi prostimi vajami okrepe telo,
da zopet lahko z uspehom nadaljujejo učenje.
Opoldne gredo vsi k skupnemu obedu.

Nadzornik ali ravnatelj sam stanuje v glav¬
nem traktu šolskega poslopja. On, kakor tudi
drugi učitelji in njihove rodbine, občujejo vedno

sem okrog. Sami znani, domači kraji. Tu v sobi
slišim glasno dihanje, tu spi moj biser. Primem
se za glavo, zbadam v nogo. Brez dvombe to
niso sanje, to je istina. Potrkam na okno. Kako
se je vzradostila, ko je zaslišala moj glas. Okno
se je odprlo in poljubovala sva se in kramljala
dolgo . . . dolgo ...-

Kar čutim, da nekdo trese mojo posteljo.
Pogledam! Pred menoj je stala stara ženica,
moja strežnica,

„Gospod, deset je že ura. Ali ne boste
vstali?"

Začuden si mamem oči, gledam okrog sebe.
Hm! V svoji sobici sem. Polagoma se mi vra¬
čajo misli. Sinoči sem obhajal svoj god in smo
ga malo preveč pili. Prišel sem domov, kako,
sam ne vem. Ali so me morebiti prinesli? Mo¬
goče je vse! Hm! In potem te čudne sanje. Kje
je moja rojstna hiša, kje moji dragi ? Kako dolgo
je že tega, kar sem slonel ob oknu nezvestega
dekleta. Tedaj sem bil še mlad prevrat. Ti n® -
srečni alkohol, kam si me privedel s svojim'
fantazijami.

Ko mi strežnica prinese kavo, sem ji rekel,
da sem bolan. Obrnil sem se na drugo stran m
mirno, brez daljnih sanj zaspal. Popoldne sem
pa šel v gostilno, kjer sem zdravil mačka
pozno v noč in konštatoval, da v resnici „zve3te
nima svet žene".

327

z učenci in sicer prav prijazno in vplivajo tako
na nje jako ugodno.

Troški za enega učenca teh šol znašajo
kakih 30 kron na mesec, kar je vsekako malo.
Državna podpora, podpore premožnih rojakov,
mali pri pevki za stanovanje, hrano in učenje pa
omogočujejo učenje takih, ki bi radi revščine
sploh ne mogli obiskovati te šole.

Učenci se splošno jako lepo vedejo. Imajo
tudi zavodno društvo, katerega naloga je, skrbeti
za' red. Na večer se pridno uče ali pa bero
skupno domače pesnike. Vsak teden po enkrat
prirt-de predavanje splošne vsebine, h kateremu
pridejo tudi okoličani. (Konec prih.)

Celjske in štajarske novice

(Koncert »Celjskega pevskega društva 8 .)
Z opravičenim ponosom beležimo popolni uspeh
koncerta dne 12 t. m. Dvorana je bila napolnjena
najodličnejšega občinstva. Naša inteligenca je
prihitela iz Celja in okolice, iz vseh naših trgov
— videli smo goste iz Maribora, Ptuja, da, celo
iz Novega mesta. Iz Ljubljane je prišel med
drugimi koncertni vodja »Glasbene Matice”
g. Hubad. — Neka sveta tišina je zavladala po
dvorani, ko je Anton Lajovic dvignil paličico:
videlo se je takoj, da ima zbor v svojih rokah.
Občinstvo je poslušalo in vživalo. Po končanih
točkah nekaj sekund grobne tišine, zamaknjenosti
in potem gromovito ploskanje. To se je ponav¬
ljalo od komada do komada-in bolj ko se

je program bližal koncu, tem bolj je rastlo nav¬
dušenje, Ko smo pa odhajali iz dvorane, smo
občutili oni vzvišeni mir, ono srečno zadovoljnost,
katero razliva po tem tužnem, vsakdanjih bojev
polnem svetu samo prava, sveta umetnost.

Duša vsemu koncertu je bil Anton Lajovic.
V Celju je stopil prvič pred občinstvo kot diri¬
gent svojih skladb. Te skladbe imajo na sebi
vseskozi znak umetniške zrelosti in dovršenosti.
Lajovicu se je štelo — posebno ob vajah za
koncert — mnogokrat v zlo, da je v svojih za¬
htevah do pevcev prestrog, a še strožji kritik
je on nasproti samemu sebi. Bili smo priča, ko
je uničil kot »nezrele” cel zvezek krasnih, lahko
umljivih skladb, ustvarjenih v prejšnjih letih. O
njem se lahko reče, da je dozorel, resen, dovršen
umetnik. Neki kritik je ocenil nekoč njegove
skladbe v »Slovenskem Narodu” kot »secesijo
nistične”. Temu pa ni tako. Povsod najdeš pri
Lajovicu strogo ,formo‘, pravilnost in enoto. Po
strogi formi so vstvarjene njegove pesmi, forma
je v njegovih majhnih in velikih »rondo*, v so¬
natah in simfoničnih delih, ona daje njegovim
skladbam trdno konturo, veliko jasnost in pregled¬
nost. Poleg tega pa so Lajovičeve skladbe begate
novih muzikaličnih misli, in velika vrlina istih
je posebno krasno izpeljevanje posameznih glasov
(Stimmluhiung), oziroma spretna instrumentacija
pri orkestralnih kompozicijah. Namesto običajne
homofonije piše Lajovic polifonično. V njegovih
proizvodih ne najdeš nerodnosti in neokretnosti
v harmonizaciji, kar se kaže celo pri priznanih
naših starejših skladateljih. Vsak glas teče za
sebe, tvori takorekoč svoj »solo” in z njegovo
melodijo se vjemajo kontrapunktično melodije
drugih glasov. A vse te vrline same še ne ozna¬
čijo skladatelja kot umetnika. One ne pomenijo
več nego pomeni pisatelju znanje pravopisja,
sintakse in stilistike. Kar diči pravega umetnika
in kar odlikuje posebno Lajovica, to je tisti
pravi skladateljski duh, tista nadarjenost in ču¬
teča duša — lastnosti, katerih se ni moči pri¬
učiti na konzervatorijih, temveč katere so priro
jene. Lajovic je rojen umetnik.

Ko se je pri koncertu odpela njegova pesem
»Bolest kovač”, priznala mi je muzikalno na-
obražena soseda, da jo je kar »mraz obletaval*
pri teh rezkih, trdih akordih. Ta pesem je nekak
vzgled Lajovičevega načina kompozicije. Vse mu
služi edino le smotru, izraziti muzikaličnim po¬
tom vsebino teksta. Tekst je spisal moderni
nemški pesnik Otto Julius Bierbaum. Skladba
je pisana v c-molu v obliki pesmi — nekoliko
razširjeni. Ritem je krepak in mogočen, povdar-
jena mesta v taktih imponujejo kot trdi udarci
kladiva v kovačnici. Akordi so rezki, izražujoči

bolest. Nobena sentimentalnost ne kazi proizvoda.
Prehod med prvim delom pesmi in kodo (koncem)
s svojimi pianissimo - akordi izraža trpljenje in
tiho resignacijo. Veličasten pa je konec: zmaga
trde volje, katero je skovala bolest:

»Ne stare vihar
in mraz ne požge
in rja ne sne,
kar bolest je skovala.”

Posamezni glasovi so polni najkrasnejše
logike. Namesto suhoparnega filistrskega sprem-
ljevanja z akordi povsod in v vseh glasovih me¬
lodije! Kako ognjevito poje n. pr. drugi tenor:
»divje sopiha, grozne plamene,” ali pa drugi
bas: »bolest neusmiljeno kuje srce.” In kako
lepo se vjemajo toliko različne melodije posa¬
meznih glasov. Prvi tenor, drugi tenor in bas se
n. pr. vjemajo tako popolno, da bi bila pesem
tudi popolna brez sopranov in altov. Pesem je
vseskozi enotna:  motiv prvega takta vlada
vseskozi in iz tega je logično izpeljana cela pesem
tako, da je vsaka — tudi najmanjša neoriginal¬
nost izključena. — »Bolest kovač” je mojster-
sko delo.

Posamezni poslušalci so jo uživali — večina
je pa menda ni razumela. Pesem stoji na oni
previsoki umetniški stopnji. Kdor hoče zazreti
orla v sinji višini, imeti mora dobro in vajeno
oko. Za take skladbe se mora naše občinstvo
šele vzgojiti. Tudi pevcem je delala pesem mnogo
preglavice, ker je jako težka in naporna. Celo
»Glasbena Matica” se je je zbala — a menda ne
za vedno, ko so ji postali naši pevci pod Lajo
vičevim vodstvom kos. Pela se je izborno, če
pregledamo nekoliko nejasnosti v prehodu.

(Konec prihodnjič.)

(Iz letnega poročila c. kr. gimnazije v
Celju) posnemamo sledeče podatke: V višjo, ali
tako imenovano »nemško” gimnazijo se je vpi¬
salo začetkom šolskega leta 1902/03 288 rednih
dijakov in 8 privatistov. Koncem šolskega leta
je bilo na gimnaziji 177 rednih dijakov in 5 pri
vatistov. Po narodnosti je bilo 75 Slovencev, 1
Italijan in 201 Nemec, po veri 267 katolikov,
9 protestantov in 1 Žid. Odličnjakov je bilo 25,
prvi red jih je dobilo 207, ponavljalni izpit 13,
drugi red 21, tretji red 6, radi bolezni neizpra-
šani so bili 3 in 2 sta bila izvenredna, Šolnine
se je plačalo 8315 K. Paralelk nemška gimna¬
zija ni imela. — V samostojne slovensko nemške
. razrede se je vpisalo 192 učencev, izmed katerih
jih je med letom izstopilo 7, da je bilo koncem
leta v petih razredih (I. razred je imel paralelko),
185 dijakov, po narodnosti Slovencev in po veri
katolikov. Odliko je dobilo 22 dijakov, prvi red
131, ponavljalni izpit 8, drugi red 19, tretji red
4, radi bolezni neizprašan je bil 1. Šolnine se je
plačalo 3480 K. Ako primerjamo število učencev
v samostojnih razredih z onim na višji gimna¬
ziji, vidimo, da so slovenski razredi mnogo boljše
obiskani kakor nemški. Abo prištejemo število
Slovencev višje gimnazije (75) številu učencev
nižje, imamo približno število dijakov višje gim¬
nazije; to znači toliko, kakor da je za število
slovenskih dijakov v Celju potrebna cela višja
gimnazija, ne pa samo štirje nižji razredi, kajti
Slovencev bi bilo 260, Nemcev pa le 201. Zna¬
čilno za razmere na obeh gimnazijah je, da je na
višji gimnaziji plačalo šolnino drugo polletje 129
dijakov, 7 več kakor prvo poletje, na slovenskih
razredih drugo polletje 48 dijakov, 20 manj
kakor prvo polletje. Oba zavoda bomo še neko¬
liko dalje primerjali.

(Slavnemu deželnemu šolskemu svetu v
preudarek.) V zadnji številki smo na kratko
omenili dogodek, ki se je dogodil prošlo soboto
v bližini stolne cerkve, namreč da so nemški
dijaki, abiturijenti in gimnazijci, napadli na cesti
mirnega človeka, ki je prišel iz slovenske gostilne.
Posredovala je tudi policija, ki pa je namesto
izzivačev, nemških dijakov, aretirala napadenca,
kakor se zgodi vedno, kedar hočejo „Nemci‘‘
ohladiti svojo jezo nad kakim Slovencem, V
zadnji številki smo vprašali slavno ravnateljstvo
c. kr. višje gimnazije v Celju, kaj namerava
storiti, da bodo ljudje varni pred pobalinskimi
napadi nemških dijakov, ali slavno ravnateljstvo
se ni zmenilo za celo stvar, dasiravno je imelo
časa od nedelje do srede. In naj imenuje
„vahtarca“ in žnjo vred cela celjska nemškutarija

ta naša vprašanja kakor jih hoče, ali mi zahte¬
vamo, da ravnateljstvo celo stvar preišče
in krivce kaznuje. Kajti prepričani smo v dno
duše, da bi preiskav ne bilo ne konca ne kraja,
ako bi bili slovenski dijaki napadli kakega
„Nemca“ na ulici. „Vahtarca“ bi ne bila mogla
nikdar dosti blata izrigati na slovenske dijake
in na vse Slovence sploh in graški časopisi bi
bili prinesli po sto vrst dolge brzojavke o ,,lo-
povstvu“ slovenskih dijakov v Celju. Zato zahte¬
vamo od slavnega deželnega šolskega sveta, da
naloži ravnateljstvu celjske gimnazije, da ravno
tako nepristransko preišče pobalinstvo nemških
dijakov, kakor je vedno pripravljeno .nepri¬
stransko 11  kaznovati najmanjši prestopek slo¬
venskih dijakov. — Pravice in nepristranosti
zahtevamo povsod, torej tudi od ravnateljstva
celjske gimnazije!

(Če je le res!) Iz krogov odvetniških urad¬
nikov se nam piše: Kakor slišimo, nameravajo
naši gg. odvetniki in notarji za dobo sodnijskih
počitnic iz proste volje precej skrajšati uradne
ure. Dr. Hrašovcu, kateri edini je bil že zdavna
vpeljal v svoji pisarni vsaj delni nedeljski po¬
čitek, je baje prišlo prvemu na misel, da je
julija in avgusta tudi za pisarje prehuda 7—8
ur sedeti v pisarni in je vsled tega vpeljal v
svoji pisarni popolni nedeljski počitek. In drugi ?

(Danes so zaprli) bivšega tajnika okraj¬
nega zastopa Jožefa Kosma. Poneveril je po
najzvitejših falzifikacijah večji znesek, tako da
je še okolu 19000 kron nepokritih. Načelstvo
mu je prišlo vkljub njegovi rafiniranosti na sled
in ga takoj samo ovadilo.

(Tako ne more iti več naprej) vzdihuje
celjska »lažnjivka” v celem včerajšnjem uvod¬
nem članku zato, ker smo ji v zadnji naši
številki podbrusili par resnic pod nos, katerih
njen laži navajeni želodec nikakor ni mogel
prebavati. In česa si vsega ne izmisli! Tako
hočejo narediti z nami kakor Hrvatje z madža-
roni. Ljudstvo se mora vzdigniti in nas pobiti,
linčati. Seveda smo mi, ki smo jim resnico
povedali, zato »tiskovni banditi, tiskovna golazen,
tiskovna zver, šufti itd.” Naši poslanci so „po
slanske kreature". In tako lepo naprej v celem
članku in v celi „lažnjivki“, Čudno je, da ime¬
nuje ona duševna reva, ki je spustila to gnojnico
v list, naš list s pravim imenom kar se sicer
malokdaj zgodi, in da skuša svoje trditve do¬
kazati s »Slovencem” in »Slov. Narodom", ki
sta tupatam tudi radi kakšne resnične nekoliko
udarila po nas. Čudno se nam tudi zdi, da nam
to revše obeta, da bo nabralo naše izraze, s
katerimi obkladamo celjske nemčurje in njihove
tovariše, ko cel vahtarčni članek v vsaki vrsti
prinaša par psovk. Najbolj čudno se nam pa
zdi postopanje slavnega c. kr. državnega prav-
ništva, da ni tega članka zaplenilo. Naše bralce
opozarjamo, da naj primerjajo ta članek z onimi
odstavki današnjega našega uvodnega članka,
ki so bili svoj čas zaplenjeni, in razvideli bodo,
kako nepristransko je celjsko državno pravništvo i
— Sicer pa „lažnjivki“ prav radi verjamemo, da jo
boli in sicer hudo, ker je zelo zacvilila, ko smo
ji stopili na rep. Obenem naj pa bodo gospodje
pri „vahtarci" in za njo prepričani, da se ne
čutimo čisto nič prizadete in da bomo slej ko
prej z vsemi svojimi močmi delovali na to, da
se celjsko nemčurstvo pokaže svetu v pravi luči.
Vaše vpitje vas ne izvleče iz blata!

(»Celjsko pevsko društvo”) je sklenilo, da
priredi na god sv. Ane, v nedeljo, dne 26. t. m.
vsem Ančkam v čast veselico v »Skalni kleti"
kjer se ponove vsi zbori, ki so se peli pri
koncertu dne 12. t. m, Da bodo deležni uživanja
teh prekrasnih skladb najširši krogi, znašala
bode vstopnina samo 30 vinarjev za osebo.

(Zgubila se je) srebrna ura na poti od
»Skalne kleti" proti mestu. Ura je bila bolj
majhna, remontoir. Dotičnik, ki bi uro našel,
naj bi jo prinesel k g. Medvešeku, Samostanska
ulica št. 12 proti dostojni nagradi.

(Vsem hmeljarjem celjske okolice!) Južno¬
štajersko hmeljarsko društvo priredi za hmeljarje
celjske okolice dne 19. t. m. na Babnem v gostilni
g. Vincenca Janiča zborovanje, pri katerem se
bode razpravljalo o pravilnem obiranju, spravljanju
in basanju hmelja. Tega zborovanja se udeleži

328

vsakdo, kdor se peča z obiranjem hmelja — I
torej mlado in staro, možje in žene, fantje in
dekleta. Začetek ob 4. uri popoldne.

Društveno vodstvo

(Nazarje.) Na dne 12. t. m. po »Narodni
čitalnici za Nazarje, Rečico in Kokarje" sklica¬
nem zaupnem shodu, katerega se je udeležilo
večje število povabljenih udov in neudov, priki-
pelo je navdušenje za takšne shode do vrhunca.
Predsednik društva je otvoril občni zbor in dal
besedo g Franu Praprotniku, ki je v nad eno uro
trajajočem govoru razlagal pomen sadjereje in
opisal za naš kraj najpristojnejše vrste sadja,
katero bode dajalo tukajšnjim sadjarjem velikega
dobička. Končno je govornik povdarjal, da bi
bilo zanimanje za sadjerejo še veliko večje, ako
bi se gospodje deželni in državni poslanci za to
važno kmetsko stroko bolj zanimali ter za po¬
speševanje iste v raznih korporacijah bolj ener¬
gično delovali. Ta govor je bil z velikim nav
dušenjem sprejet in so navzoči kmetje se eno¬
glasno izrazili, da hočejo imeti za naprej zastop¬
nike, kateri bodo tudi zmožni pospeševati njih
kmetske koristi. Nato je dobil besedo g. Ivan
Lipold, kateri je omenil tekom svojega govora,
da je cepljenje našega naroda v toliko strank
istega pomena, kakor sovraštvo med dvema
osebama; kajti kjer se dva sovražita, se smeji
tretji. Vsebina govora, primerjajočega staro in
novo zgodovino, je bil ta, da so ljudstva v edi¬
nosti prišla do moči, v neslogi do propada, in
se ravno tako zna zgoditi tudi našemu sloven¬
skemu narodu, ako bodo voditelji raznih strank
grobokopi milega nam naroda, ker nam jemljejo
zadnjo oporo našega življa, t. j. edinost, bratsko
ljubezen. Govor sklene g. govornik s pozivom k
slogi. Tudi te besede so bile z navdušenjem
sprejete, in slišala se je marsikatera opomba
proti danes vstalim vsestranskim krivim pro-
rokom. Po končanem sporedu smo se še dalje
časa v veseli druščini zabavali ter se razšli v
nadeji, da bi se v kratkem zopet sklical enak
shod, kateri bi navduševal narodno čuteče može
k daljnemu neumornemu delovanju.

(Iz Konjic) Kakor vsako leto, prišel sem
tudi letos par tednov na počitnice k nekemu
sorodniku v Konjice, A kako se vznemirim, ko
napravim par korakov po trgu. Vsak, kdor ga
je že videl, ga mora občudovati, kakor tudi nje¬
govo lepo o-olico. Sredi trga Šumija majhen po¬
toček, ob straneh pa so stala lepa drevesca. Bila
so kake štiri metre visoka lepo pristrižena; dičila
so trg v vsej dolžini. Na vprašanje, kam so jih
odstranili, mi je neki znanec odgovoril, da so jih
na povelje konjiškega nemškega olepševalnega
društva že pred par meseci izkopali. Kaj ne pade
vse tem konjiškim nemškim očancem v glavo.
Najbrž sklenejo kaj takega le tedaj, kadar jim
že vinska kapljica zapleše po glavi, kar se tudi
godi menda v olepšavo trga. Ko tako napravim
žopet par korakov, zagledam na novo po¬
beljeno sodnijo in kaj še več: nad vrati visečo
dvojezično tablo in sicer slovenskc-nemško. Vesel
sem povprašal, če so tudi znotraj take spremembe,
a v odgovor mi je bilo: vse po starem. Posebno
mi je povdarjal sobo št. 4, medtem ko mi je
pohvalil uradovanje v sobi št. 1 in 2 in pri tem
še pridjal, da bi kmetje kaj radi videli, če bi se
jim v takozvanem »najsloveniš" uradovalo. Kajti
slišijo ga tuintam pri sodniji. Tužen sem korakal
naprej in premišljeval, kako je sploh bilo mogoče
da je v tako skrit kotiček priplaval nemčurski
duh, ki je tudi okužil bližnjo okolico. Spomnil
pa sem se nekdanje zaspanosti, ki mi je vse
raztolmačila. Slišal pa sem razne naklepe novo
otvorjenega bralnega društva, kojemu želim obilo
žetev.

(Preobrat v Hrastniku.) Dne 13. t. m. smo
stopili hrastniški Slovenci zopet velik korak na¬
prej. »Hr. freiwillige Feuervvehr" se je prelevila
v »Hrastniško prostovoljno gasilno društvo". Pri
prašanju, ali naj bo odslej slovensko ali nemško
poveljstvo, sta glasovala le dva za nemško.
Stotnikom je bil voljen vrli narodnjak gospod
Iv. Meke, namestnikom g. F. Roš Udov je sedaj
47. Kakor se čuje, bode imelo društvo svojo
godbo. Rudarji, kaj je s pevskim društvom? Ali
ste že pozabili vse obljube ? Tako hitro se vendar
ne sme vse pozabiti. V nedeljo pridite na shod
z narodnimi znaki, da pokažete vsem, kaj ste.

14. t. m. so se vršile pri okrožnem sodišču v
Laškem trgu obravnave radi zadnjih izgredov.
Neki krojaški pomočnik je bil obsojen na te en
dni zapora, ker je zagnal kamenček med laži
nemce. Neka ženska, obdolžena istega čina, je
bila oproščena. S tem je končana cela afera, a
prenehala še ni, gg. Terpotitz, Lorbeer, Ammer

i. dr. poslušajte, nar. zavest rudarjev raste. Hkrati
stavimo na tovarniške gospode (ne na Kilarja!)
neponižno vprašanje, kdaj bodo odstranjeni sa-
monemški napisi pri tovarni?! In zraven opom
nimo, da ne bodete zopet okrog moledovali, da
ni g. župan v nikaki zvezi s temi dopisi ter
vas zagotavljamo, da vas »Domovina" ne neha
obdelovati, dokler se ne reši zgornje prašanje
povoljno in se razmere v obče ne zboljšajo!

(Imenovanje.) Knezoškofijskim konzistorjal-
nim svetnikom je bil imenovan vlč. gosp. Matej
Slekovec radi premnogih zaslug, ki si jih je
zaslužil kot dušni pastir in posebno kot nad vse
marljiv preiskovalec starih arhivov in zgodovin¬
skih najdb za Spodnje Štajarsko. Velezaslužni
mož se po vsej pravici lahko imenuje prvim
zgodovinarjem na Spodnjem Štajarskem. Zgodo¬
vinsko društvo v Mariboru ga je izvolilo svojim
predsednikom. Upamo, da bo vlč, gosp. Matej
Slekovec obelodanil še marsikaj, kar ima zabe¬
leženega v svojih 50.000 izpiskih, ki jih je izčrpal
iz dunajskih, graških, zagrebških, ljubljanskih in
mnogih drugih arhivov. Ljubi Bog mu povrni
kmalu zopet zdravje. Sedaj močno boleha radi
prej tako napornega dela. Nadejamo se, da nam
izvedljivi zgodovinar stopi kmalu v javnost in
poda svojemu narodu neumrljive spomine iz
temne preteklosti,

(Sv. Lenart v Slov, gor.) Mladeniški shod
je bil nad vse sijajen. Prihitelo je na zborovanje
nad 1500 krepkih in čilih mladeničev iz vseh
krajev Slovenskih goric. — Seveda so morali
nemčurčki izzivati. Najgrše se je vedla policija,
ki je ščuvala izzivače. Najhujši hujskač je bil
zloglasni Fr. Senekovič, ki je nalašč zato prišel
iz Maribora. Nič boljši ni bil Vinko Gorjup,
uslužbenec pri okrajni hranilnici, ki je v slov.
rokah. Hranilnica si s tem človekom greje gada
na svojih prsih — pikal in piknil je ta plajdravi
Gorjup že večkrat zavod in njega ravnatelje. —
Častitamo hranilnici. — Policaja Živkota bomo
vzeli zanaprej na muho. Pri prvi priložnosti ga
postavimo na polje. — Vzkipela nam je kri, ko
smo videli adjunkta Rostoka stati ravno nasproti
Poličeve hiše, ko se je s svojo ženo porogljivo
smejal Slovencem. Tega človeka ne mara celi
sodnijski okraj razun nemških nacijonalcev.
Naši ljudje so hoteli vpiti »Abzug Rostok", a
zmernejši Slovenci niso tega dopustili, oziraje
se na to, da je uradnik. Namestite Rostoka
med nemške naciionalce, a ne med mirne Slo¬
vence, — Njega še pogledamo skozi mikroskop.
— Da so nemškutarji tako nesramno pogoreli s
svojim izzivanjem, smo Slovenci prav veseli.
Največje zadoščenje pa nam je to, da je marsi¬
kateri Slovenec izpregledal, ki je bil poprej slep,
Vi očka župan, kaj porečete vi k temu?

Društveno gibanje.

(»Bralno društvo na Dobrni") še enkrat
opozarja na svojo veselico v nedeljo, dne 19.
julija t. 1, katere čisti dohodek je namenjen za
društveno zastavo. — Veselica se vrši v navad¬
nih društvenih prostorih, prosta zabava pa je v

6 . iiuiuua.

(Podružnica družbe sv. Cirila in Meti
v Polzeli) Dne 26. julija t. 1. se vrši na Pol
v prostorih g. Žigana veselica, ki jo priredi i
zelska podružnica sv. Cirila in Metoda s pri
nim sodelovanjem šoštanjskega tamburašk
zbora. Vsestransko zanimivi spored obsega pc
gledališke igre še pevske in tamburaške tof
Zato kdor se hoče v nedeljo, dne 26. t. m. do
zabavati, naj prihiti na našo prijazno Polžek
(Podružnica družbe sv. Cirila in Meti
za gor. radgonski |okraj.) Vsak narodnjak
gor. radg. okraja, koji še ni ud podružnice, a
jo vendar rad gmotno podpiral, se vljudno pr
naj se v kratkem blagovoli oglasiti pri g.
L. Kreftu, predsedniku ali blagajniku iste ž
nije v gor. radg. pri g. J. Čiriču, organisti
kapelski pri g. Joz. Čuriču, organistu, v nego\

pri Trstenjaku, posestniku, in v jurjevški p t j
Farkašu, trgovcu, kajti v kratkem se vrši IIL
redni občni zbor._ Olbor.

«Zveza slov. pevskih društev».

Slavnim pevskim društvom, ki so doslej
svoj pristop k »Zvezi slovenskih pevskih dru-
štev" prijavila osnovalnemu odboru v Ljubljani.

Podpisani osnovalni odbor se usoja, slavnim
društvom naznanjati, da se vrši ustanovna
skupščina  »Zveze slovenskih pevskih društev«
v nedeljo, dne 19 julija 1903 v Ljubljani ob pol

10. uri dopoldne v dvorani »Glasbene Matice«
(Vegove ulice 5, II. nadstropje). Glavni namen
skupščine je volitev upravnega odbora, da
»Zveza" začne svoje delovanje. Vljudno prosimo,
da v zmislu pravil zanesljivo pošlje vsako dru-
štvo enega pooblaščenega zastopnika, ki bo na
skupščini zastopal društvo in v njegovem imenu
izražal nazore, želje in nasvete o delovanju
»Zveze". V to svrho naj se slavna društva prej
na podlagi pravil posvetujejo. Ce jih hoče na
skupščino več priti, so dobro došli; a ker je vsa
stvar interna, brez vsake slavnosti, zadošča po-
edinec, ki pa naj bo o pravilih »Zveze" in o
željah slavnega društva poučen. Društvo lahko
zastopa vsak član slavnega društva in ni neob-
hodno potrebno, da bi prišel sam predsednik,
pevovodja ali kak odbornik. Naznanjamo nadalje,
da so doslej k »Zvezi" pristopila sledeča slo-
venska pevska društva, ki jih navajamo, kakor
i so se priglasila:

1. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici.

2. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in
j Metoda pri sv. Jakobu v Trstu.

3 Slovensko delavsko pevsko društvo »Sla¬
vec" v Ljubljani.

4. Pevsko društvo »Kolo" v Trstu.

5 Bralno in pevsko društvo »Maribor" v
Mariboru.

6. Pevski zbor »Narodne čitalnice" v Gorici.

7. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira" v
Kamniku

8. Pevsko društvo »Ljubljana" v Ljubljani,

9 Pevsko društvo »Zvon" v Šmartnem pri

Litiji.

10. Pevski zbor »Narodne čitalnice" v
Kranju.

11. Slovansko pevsko društvo v Trstu.

12. Pevski zbor »Glasbene Matice" v
Ljubljani.

13. Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem,
Dnevni red ustanovne skupščine.

1. Poročilo osnovalnega odbora.

2 Posvetovanje o delovanju »Zveze slo¬
venskih pevskih društev.

3. Volitev upravnega odbora.

4 Raznoterosti,

V Ljubljani, dne 10. julija 1903,

Z iskrenim slovenskim pevskim pozdravom
osnovalni odbor:

Matej  H u b a d s, r.
koncertni vodja »Glasbene Matice".

Prof. Anton Štritof  s. r.
t. č. načelnik pevskega zbora »Glasb. Matice".
A Gutnik  s. r.

bivši predsednik pevskega društva »Ljubljana"
v Ljubljani,

Ivan Dražil  a. r.

t. č. predsednik slovenskega delavskega pevskega
društva »Slavec" v Ljubljani.

Dopisi.

Šoštanj. — (Ljudski  shod.) — Na dan
5. t. m. sklical je pripravljalni odbor javni ljudski
shod v Šoštanj, na katerem sta blagovolila prev¬
zeti govore gospoda Anton Korošec in dr. Vla¬
dimir Sernec iz Maribora ter je pri istem podal
naš deželni poslanec Ivan Vošnjak poročilo o
delovanju slovenske delegacije v deželnem zboru
štajarskem.

Na prostornem vrtu hotela »Avstrija" se
je zbralo ob 4 uri popoldne več kot 200 za¬
vednih Slovencev iz lepe Šaleške doline; domači
župan g, Rajšter je otvoril zborovanje, na kar
se je izvolil predsednikom g. dr. Fran Mayer.

Ta daje prvemu g. Antonu Korošcu besedo.
Govornik nam popiše pač drastično, kako in
zakaj smo na deže.i in trgih zaostali za našimi

329

privilegiranimi sodeželani in zahteva razširjenja
slovenskega šolstva po strokovnih šolah.

Dr. Vladimir Sernec nam poda kratko zgo¬
dovino jezikovne enakopravnosti, katera se pa
v praksi ne more izvrševati, ker se stari avstrij
ski birokratizem ne more žnjo spoprijazniti.

Govornik navede nekaj številk, iz kojih je
jasno razvidno, kako malo pravic uživamo na
štajarskem, ker ne moremo doseči nam po mno¬
žini pristoječega števila zastopnikov, ker nam
vlada noče dati naših sodnikov, naših šol. Zelo
obžaluje stagnacijo v našem političnem življenju,
povzročeno po osebni, nestvarni politiki neka¬
terih poslancev. Ako je bilo nemškim poslancem
brez ozira na strankarstvo mogoče, da se zdru¬
žijo v eno večjo parlamentarno skupino, naj tudi
naši zastopniki najdejo polje, na kojem bi skupno
delovali, vladi dokazali, da so njihove zahteve
identične z željami ljndstva.

Gospod deželni poslanec Ivan Vošnjak po¬
roča o preteklih deželnozborskih volitvah, o
vstopu naših doslancev v deželni zbor, o poga¬
janju vlade z našimi poslanci in prosi volilce,
naj bi isti imeli zaupanje do svojih izvoljencev
ter obsoja napade, kateri so se vršili od popol- !
noma nepoklicanih. [

Gospod župan velenjski Josip Skaza pred¬
laga sledečo resolucijo:

„1. Z ozirom, na to, da je bilo mogoče nem¬
škim poslancem vseh frakcij združiti se v eno
narodno skupino, želeti bi bilo in je pričakovati,
da se tudi slovanski poslanci vseh frakcij, po¬
sebno pa jugoslovanski združijo v tako parla¬
mentarno skupino, koja ima varovati v prvi
vrsti obče slovenske zadeve.

II. Ker se na gospodarskem in narodnem
polju vkljub temu, da so se udali deželni po¬
slanci in zopet vstopili v deželni zbor, nič ni
doseglo, ponovimo že tolikokrat izraženo željo,
da se za slovenski del naše kronovine napravi
poseben politični oddelek.

III. Pričakuje se, da se dovoli, ker ijnaše
srednje šole potrebam ne zadostujejo in je treba
višjih izobraževalnih zavodov, posebno obrtnih,
strokovnih in kmetijskih šol, čim prej ustanov-
ijenje enakih zavodov."

Resolucija se sprejme enoglasno.

Po shodu, pri kojem je posredoval kot
vladni zastopnik gospod okrajni glavar A. Čapek
iz Slovenjega gradca, se je vršila jako živahna
veselica na električno razsvetljenem vrtu hotela
^Avstrija"; šele pozno po noči so se razšli ude¬
leženci s prepričanjem, da je edino prava naša
politika okrepčanje narodnega čuvstva.

Sv. Andraž v Slovenskih goricah. —
Čebelarski tečaj.  (Konec.)

Neposredno po zaključenju tečaja se je vršilo
zborovanje v svrho organiziranja čebelarjev na
južnem Štajarju. Potovalni učitelj za čebelorejo,
g. F. Kurbus, nadučitelj v Slivnici pri Celju, ka
teri je na povabilo g. Jurančiča nalašč radi te
točke prišel k Sv. Andražu, je predlagal, naj se
vsi posamezni čebelarji in čebelarska društva
na južnem Štajarskem združijo v eno čebelarsko
društvo oziroma čebelarsko zvezo. Navzoči so
predlog z navdušenjem sprejeli in si precej izvolili
osnovalni odbor, kateremu so poverili sestavo
potrebnih pravil, mu zaupali vse drugo, kar je
v to svrho potrebno.

Po dovršenju tega, gotovo obširnega dnev¬
nega reda podali smo se vsi v gostilno g. Toša,
katero dičijo jako velike in lepe sobe. Tukaj nas
je kar naprijetneje zabaval dobro izvežbani domači
mešani pevski zbor pod vodstvom gosp. organista
8  krasnimi, milodonečimi, umetnimi pesmimi.
Ni preteklo mnogo časa, da nas je imela čarobna
moč pesmi popolnoma v svoji oblasti. Sklepal si
lahko to iz radostnih in navdušenih obrazov
čebelarjev, javljal pa se je vpliv pesmi tudi v
raznih navdušenih napitnicah, katera se je ena
za drugo vršila. Pač marsikateri bi še rad ostal
dalj časa v tej veseli družbi, ko bi ga zahajajoče
solnce ne spominjalo na daljni pot proti domu.

Tako se je tedaj vršil in končal drugi slo¬
venski čebelarski tečaj na južnem Štajarskem.
Z ozirom na dnevni red se lahko opozori, posebno
navzoči čebelarji so se lahko prepričali, da pri
reditelju tega tečaja ni bilo na tem ležeče, da bi
sebe slavil, marveč da bi stvari po mogočnosti
koristil, da bi podal namreč došlim čebelarjem

najpotrebnejši pouk o uspešni umni čeboloreji.

In to je tudi dosegel. V dokaz temu mi je treba
samo omeniti, da so se slišali od vseh, osobito
od čebelarjev novincev glasovi neprisiljene hvale
in zadovoljstva. Ne bom menda pretiral, ako
trdim, da bi ta tečaj vkljub temeljitim znano¬
stim in praktični spretnosti g. Jurančiča v tej
stroki, ne imel drugod kje takega uspeha, kakor
baš pri Sv. Andražu v tesnem okraju kakih 25
minut hoda. Iq  vse to je sad prirediteljevega
truda.

Ako tedaj želi kateri čebelar, osobito
čebelar novinec naše lepe Slovenije potrebnega
pouka in novih panjev, naj se obrne brez pomi¬
sleka na g J. Jurančiča, čebelarja pri Sv. Andražu
v Slov. goricah. On zamore in mu bo sigurno
rad in točno postregel. Ravnajmo se tudi na
tem polju po geslu: „Svoji k svojim"! Zbirajmo
se kakor čebelice delavke okolu svoje matice
tudi mi okolu g. Jurančiča, delajmo po njegovih
nasvetih, se bo potem umna čebeloreja uspešno
širila po vseh delih naše lepe slovenske zemlje
v korist in veselje posameznikov, v korist in
čast naše domovine.

Iz Ljutomera. Učiteljsko društvo za lju¬
tomerski okraj je redno zborovalo dne 2 julija
t. 1 pri Sv. Križu na murskem polju. Predsedoval
je g. podpredsednik Vinko Vauda. Zborovanja
se je udeležilo 14 rednih udov in gospici Karba
in Gorjak, prva kot nova učiteljica ženskih
ročnih del v Ljutomeru, druga kot učiteljica v
Cezanjevcib. Po sporedu so se reševale sledeče
točke: 1. G. predsednik je poročal o načrtu

disciplinarne postave za učiteljstvo na Štajar¬
skem, sestavljenem po deželnem odboru, s pri-
djano kritiko in novimi zahtevami od učitelj¬
skega društva severno-izhodne Štajarske v pre-
tresovanje in predlaganje razposlane vsem učit.
društvom. G. poročevalec je bistveno predloge
tega društva odobraval, a predlagal je k 3. do¬
stavku k § 1 glede jasnosti v razvrstbi raznih
prestopkov več jasnosti; k 4. dostavku kot
olajšavne okolščine očito animoziteto, sovraštvo
in hujskanje proti zatožencu in morebitno po¬
litično zasledovanje; k § 2., da se ,,krajni šolski
svet" naj celo izpusti; k § 3., da se naj kraj
izvršitve predpreiskave in izvršilne preiskave
prav določi; k § 7., dostavek se naj rzpremeni
tako „je* einem von der Landeslehrerkonferenz
gevvahlten SchUlleiter und einem Biirgerschul-
lehrer. Einen Volksschuliehrer und einen Stell-
vertreter wahlt die Lehrerschaft eines jeden
Schulbezirkes fiir sich aus ihrer Mitte." Med
mnogimi drugimi pristavki je še predlagal na
koncu štiri nova določila, in sicer: § 27. Die
Zeugen sind in allen, der Strafprozessordnung
analogen Fallen zu beeiden. § 28 Wird vom
Angeklagten gegen Personen, welche ehren-
ruhrige, verleumderische oder unvvahre Angaben
vorgebracht haben, eine strafgerichtliche Ver-
folgung eingeleitet, so sind ibm die hiezu not-
wendigen Teile au3 den Akten auszufolgen in
Ur- oder Abschrift. § 29. Sammtliche aus den
Untersuchungen und Verhandiungen erwachsenen
Kosten sind im Falle des Freispruches vom
Kla 'er zu tragen. § 30. Die Verjahrung aller
Folgen einer zuerkannten Strafe ist in allen
Kategorien unzvveideutig festzusetzen.

2. Izmed letošnjih konferenčnih vprašanj
poročal je g. nadučitelj Vauda o geometričnem
pouku v naših šolah. Povdarjal je posebno sle
deče zahteve: a) Snov se naj izbere z ozirom
na najpotrebnejše za poljedelstvo in obrt. b) Me¬
toda naj bo analitično-sintetična, a ne pretirano
hevristična; dokazuje naj se samo poskuševalno
z resničnim merjenjem; vse se naj kolikor mo
gočno skrajša in zjednovi. c) Nazorila: naravni
modeli, ki se dajo pretvarjati in primerjati, iz
platničnega papirja, ila, sadre ali lesa; take
modele naj izdelujejo tudi učenci sami; geome¬
trično risanje.

3. Predlogi: Šolski Matici naj pristopijo
vse učiteljske osebe, udov pa se naj nabira tudi
drugje, posebno šole, oz. krajni šolski sveti. Za
izkaze zamud naj se vpeljejo nove, pripravnejše
tiskovine. Tečaj za učitelje na vinorejski šoli v
Ljutomeru se naj ne opusti, kakor se to baje

* Na posebno željo gospoda dopisnika priobčujemo
1  sledeCe dostavke v nemškem jeziku.

zgoditi namerava. Deželni šolski svet naj izda
šolske postave in ukaze v novi izdaji celotno.

4. Nastopno se je soglasno sklenilo, gospodu
predsedniku, ravnatelju Robiču, izreči željo, da
naj zopet zasede mesto v okrajnem šolskem
svetu in kot predsednik društva, koji je odložil
vsied diferencij povodom neke debate o mlačni
obravnavi šolskih zamud v tuokrajnem šolskem
svetu, ker pritožbe in kritike niso nikako bile
nanj naperjene.

5. Vprašalna skrinjica je prinesla pereče
vprašanje, katerega pa še za tokrat nočemo
objaviti, ampak se bode s strani predsedništva
„ad memoriam" potom vseh šolskih vodstev
prijavilo. Toliko povemo pa že na tem mestu,
da zadeva mlačnost nekaterih članov obojega
spola napram društvu

Naj večje veselje moramo izražati nad tem,
da se je zborovanje vršilo zelo zanimivo in
živahnc-vzbujeno. —au—

Narodno-gospodarske novice.

Nekaj črtic o vremenu.

Napovedovanje vremena je velikega po¬
mena in koristi za kmetovalca. Na podlagi mno¬
goterih in večletnih izkušenj ugane lahko človek,
kakšno bo vreme. Na kmetih opazuje pridni
oratar vestno vreme, ter sodi po tem ali onem
znamenju, kojega potem še združi z babjever-
stvom, ali bo prihodnje dni lepo ali deževno
vreme itd. Mnogi se tudi zatekajo k stoletni
pratiki, ki pa so zelo nezanesljive. Kako naj v6
človek za sto let naprej kako bo vreme. Ono
napovedovanje vremena, ki se opira na znan¬
stvene nauke vremenoslovja, deloma na pridob¬
ljene izkušnje, je pa opravičeno, ker navadno
ugane, kako bo vreme.

Tukaj hočem cenjenim bralcem podati ne¬
katere podatke za spoznavanje vremena, ki sem
jih v teku časa sam pridobil, nekaj pa tudi
povzel iz vremenoslovnih spisov. Vsakemu je
znano, da prinašajo južni, južno zahodni in za¬
hodni vetrovi redoma dež. Suho vreme je, če
piše severo-vzhodni in vzhodni veter, ki se na¬
vadno suče v krogu proti jugu, zahodu, severu
in vzhodu. Večina južnih vetrov naznanja de¬
ževje, ki nastopi pri jugozahodniku. Če se pa
zahodni veter zasuče skakaje proti jugu in če
pri tem kaj dežuje in če se obrne med deževa-
njem na sever, tedaj dežuje samo mimogrede,
na kar se zopet zjasni. Če pa veter zopet pre¬
skoči na zahod, potem pričakujemo stalne moče.

Vreme se spremeni, če ne veje noben veter.
Znano je, da v hudi vročini dobimo nevihto, če
se veter nenadoma vleže. Suho vreme pa do
bimo, če se sever mirno suče proti severovzhodu,
kjer obstane nekaj dni brez dežja in se potem
obrne proti vzhodu in jugu in urno zopet pre¬
skoči na vzhod.

Znano je tudi, da bo ploha, ako se poletu
po kakem dežju kmalu prikaže solnce, ko je
nebo čisto in zrak miren, med tem ko solnčni
I žarki kar zbadajo. Če smo zjutraj videli močno
I jutranjo zarjo in če je na obzorju zrak zelo
jasen, dobimo dež. Jasen dan označuje sivkasto-
belo, kvečjemu zardelo jutranje obzcrje. Gosta,
obilna rosa nam je porok za lepo vreme. Na
kmetih je pravljica, če zjutraj začne deževati,
potem je že opoldne lepo. Ako pa dežuje po¬
poldne ali na večer, še drugi dan ne bo brez
dežja. Ako je nebo zavlečeno z oblaki in se pod
njim pode majhne, temne oblačne krpe, tedaj ni
daleč dolgotrajno deževje. Isto velja, če je pri
solnčnem zahajanju nebo na jugozahodu zelo
rdeče. Jasno, južno vreme na večer pa naznanja
lepo vreme. Močna večerna rdečica na izhodu
nam naznanja vetrovno vreme, včasi celo ne¬
vihto. Kadar se napravljajo nad gorami megleni
oblaki, bodimo pripravljeni za dež. Malopridno
vreme nam naznanja, če je solnce pri zahodu
bolj belkasto, nego rumeno in ako plava v belo-
blestečem svetlobnem morju, tako da ga iz žarne
svetlobe, ki napolnjuje celi nebesni obok, skoro
ni mogoče razločiti. Če vetrovi ženo dvojne
oblake na razne strani, napočili bodo viharni
dnevi. Iv. V.

330

Druge slovenske novice.

(Nemška predrznost v Ljubljani.) Prošlo
nedeljo so pokazali ljubljanski Nemci, kaj si
upajo vse storiti sredi slovenske Ljubljane. Okolu
30 Nemcev je napadlo predsednika akademičnega
društva B Save“, Gabrijela Hočevarja. Napad se
je zgodil pred kazino, torej na mestu, kjer pro¬
met ni najmanjši. Pobili so ga na tla in bili po
njem. Slišati je bilo klice kakor »ušivec*, »po
bijte ga“ itd. Posebno se je odlikoval neki lakirar
Pirker in njegova žena, ki je nekega Slovenca
sunila v trebuh. Nemci so nato izzivali s plavi-
cami po mestu. Trije »burši* so nahrulili dva
slovenska visokošolca s »bajl*. Ko so Slovenci
zahtevali, da odstranijo izzivajoče plavice, so se
pridružili buršom trije prostaki 27. pešpolka in
pozivali burše, da naj ne odstranijo plavic. Na
mesto prišedši nadporočnik je vojake spodil, ali
njih imen ni zahteval, kakor tudi policaj ne, ki
je bil navzoč. Občinstvo je končno samo naredilo
red in razgnalo plavičarje.

(Skrb kranjske deželne vlade) za slovenske
dijake je tako velika, da jo je treba razglasiti
povsod, da se primerno pohvali. Abiturijenti obeh
učiteljišč so priredili koncert. Ker so bili tačas
v Ljublfani ruski dijaki iz Kijeva, se je bilo na¬
dejati, da se udeleže koncerta. In kaj je storila
slavna c. kr. deželna vlada. V svoji veliki skrbi,
da ne bi prišli slovenski dijaki v »pogubonosno*
dotiko z Rusi, je prepovedala udeležbo učiteljišč-
nikom prvih treh tečajev v slučaju, da se Rusi
udeleže koncerta. Rusi so se odpeljali pred kon¬
certom Čudno je res postopanje slavne vlade, ki
se ob času turnarske slavnosti ni čisto nič zme¬
nila zato, da so nemški realci peli na kazinskem
vrtu protiavstrijske pesmi in teptali cesarsko
zastavo. Pač dvojna mera kakor vedno in povsod!

(Banka „Slavija“.) Razvoj tega slovanskega
zavoda stalno napreduje. Posebno v poslednji
dobi je razvoj življenskega oddelka nenavaden
in izkazuje čimdalje večje uspehe, na katere
treba obrniti polno pozornost. V prv:h petih
mesecih t. 1, predloženih je bilo »Slaviji* 3242
ponudb za kapital K 8 666 090, od katerih seje
izgotovilo 2686 zavarovalnih pogodb za kapital
K 7 248 950. — Kapitalov in pokojnine je bilo od
1. jan do 31. maja t. 1. v življenakem oddelku
izplačano K 591.898 53. — V celi dobi svojega
obstanka izplačala je »Slavija* v življenskem
oddelku K 29,723 607 34 v vseh oddelkih sploh
pa K 75,000.000. Dividende bilo je do konca
leta 1902 izplačane K 1,061385 37, sedaj pa se
je začelo z izplačevanjem dobička za poslednje
upravno leto. Banka »Slavija* postavila se je s
svojim razvojem med prve zavarovalne zavode
sploh in priča o narodno-gospodarskem napredku
našega občinstva, ki se pri izbiri zavarovalnic
opravičeno in zaupljivo obrača do tega domačega
in vsega zaupanja vrednega zavoda.

(Škrlatica razsaja) v plibrški okolici že
cela dva meseca. Cel majnik je bila šola zaprta.
S 1. junijem se je pouk zopet pričel, ali zopet
moral obustaviti, ker se je bolezen vnovič
pokazala.

(Hajlovci so na Sv. Višarjih) zopet poka¬
zali, kaj znajo. Zilska podružnica ..Slovenskega
planinskega društva* je tem pobalinom seveda
trn v peti. Podružnica ima velike zasluge za
turistiko, popravila in zaznamovala je mnogo
potov, kar je gotovo tudi Nemcem, nemškim
turistom, v korist. Hvaležne so se pa izkazali
ti možje s tem, da so razbili napise, ki jih je
napravila podružnica ob poti proti Rablju in v
Zajezero. Nemška kultura!

(Požar), ki je bil prošli petek na Muti v
zgornji Zilski dolini, je uničil od 94 poslopij, ki
jih šteje trg. 60. Z veliko težavo so rešili cerkev.
Škoda je zelo velika.

(»Krojaška zadruga* v Gorici), ki je imela
v Gosposki ulici veliko trgovino z modnim bla
gom, je šla po vodi. »Zadruga* je bila v rokah
Gregorčičeve stranke in je vse dolgove prevzela
Gregorčičeva »Centralna posojilnica*. Govori se
o čudni manipulaciji omenjene posojilnice ob tej
priliki, da bi se bilo potom javne dražbe izku-
pilo najmanj 30,000 K več, da ima »Zadruga*
vsied te manipulacije nad 100 000 K izgube itd.
Ko se stvar razjasni, bomo poročali obširnejše.

(Električna razsvetljava v Gorici.) V noči
od sobote na nedeljo so poskušali v Gorici novo
električno razsvetljavo. Poskus se je posre i
prav dobro. Poprav je le malo treba. Električna
luč se za stalno uvede baje koncem tekočega
meseca. Škoda je le, da je nova razsvetljava
uvedena samo po glavnih ulicah.

(Tržaški namestnik grof Goess) baje ne
bo več dolgo gospodaril v Trstu. Kakor poroča
graški »Tagblatt* se niti on, niti ravnatelj
tržaške policije ne vrneta z dopusta na svoji
mesti.

(En mesec zapora) je prisodilo tržaško
sodišče nekemu Arrigo Valle, ki je ob priliki
demonstracij v tržaškem gledališču »Politeama
Rossetti* metal z galerije listke v laških barvah

(Na državni gimnaziji v Kopru) je bilo
koncem šolskega leta 223 dijakov. Od teh so
bili samo trije Slovani.

Politični pregled.

(Papež na smrtni postelji) 93letni starček
na prestolu sv. Petra se še vedno bori med
življenjem in smrtjo. Vsako uro pričakujejo v
Vatikanu smrti papeževe, ali papež še živi. Ne¬
kateri celo trdijo, da bo smrtni boj trajal še več
dni, Upanja na ozdravljenje ni. Zdravniki so, ne
da bi izvršili novo operacijo, odstranili sv. očetu
zopet 100 gramov tekočine iz oprsja Da bi svojo
okolico pomiril, se papež večkrat dela, kakor bi
spal. Zasživa le tekočo hrano. Noč od srede na
četrtek je bila jako slaba. Sv, oče ni skoraj nič
spal. V četrtek zjutraj je bil papež pri maši, ki
se je brala v njegovi sobi. Stanje papeževo se
je zelo poslabšalo. Zdravniki so spoznali, da je
nova operacija neobhodno potrebna, ako se hoče
papeževo življenje podaljšati za nekaj časa.
Papež je sicer jako slab, ali srce deluje še tako
krepko, da se zdravniki ne boje, da bi se ope¬
racija ponesrečila. Zadnja poročda javljajo, da
je stanje papeževo neizpremenjeno.

(Odstop češkega ministra Rezeka) je bil
pač višjega pomena, kakor se mu je pripisoval
na prvi pogled. Kakor se sedaj poroča je Rezek
obenem s svojo prošnjo za odstop vložil tudi
spomenico, v kateri je izjavil, da ostane na
svojem mestu, ako se dovoli Cehom vseučilišče
na Moravskem. Cesar je pa po nasvetu dr. Kor¬
berja odklonil Rezekovo ponudbo in sprejel nje¬
govo ostavko. Korber se je mislil v najbližjem
času začeti pogajati s Čehi, ali odstranitev dr.
Rezeka je izpodbila že naprej Korberjeve upe.

(Skupni finančni minister) Benjamin pl.
Kallay je v ponedeljek umrl na Dunaju v 64
letu svoje starosti. Skupni finančni minister je
bil od leta 1882. Za njegovega naslednika ime¬
nujejo grofa Khuen Hedervaiya, katerega bi se
Ogri kaj radi znebili, kajti ne zaupa mu nobena
stranka. Drugi mislijo, da bo zasedel Kallayevo
mesto sedanji ogrski finančni minister Lukacz,
ali pa ogrski poslanec H eronymi. Kakor se vidi,
Ogri niti ne mislijo, da bi mogel kdo drugi po¬
stati skupni finančni minister, kakor le kak
pristen Madžar. Ker je skupni finančni minister
obenem upravitelj Bosne in Hercegovine, bi bilo
pač želeti, da ne bi zasedel tega mesta kak
slovanožrski madžarski požrešneš

(Na Ogrskem) se pač ne godi Hedervaryju
tako dobro, kakor se mu je godilo na Hrvatskem,
kajti prave zaslombe nima v nobeni stranki.
Največ sitnosti mu pa dela Barabas s svojimi
pristaši. Stranka je narastla na 36 članov in
nadejati se je, da jih bo imela v kratkem 60.
Košut je izgubil vso veljavo. Barabas je izjavil
v zbornici, da bo nadaljeval boj za ogrski jezik
v armadi in za ogrske zastave in znake. Rekel
je, da se to mora zgoditi, dokler je sedanji cesar
še živ, kajti cesarjeva smrt bi pomenila največjo
katastrofo za Ogrsko. Hedervary je na Barabasov
govor izjavil, da bo apeliral na volilce, kar znači,
da hoče razpustiti državni zbor, s čimer bi mu
pa ne bilo dovolj pomagano, ker bi se opozicija
najbrž vrnila še v večjem številu v zbornico.

(Dogodki na Hrvatskem.) Radi demonstra¬
cij v Gorenji Reki je bilo obsojenih 26 kmetov.
Obtoženih jih je bilo 31, Povsod drugod bi bila
obsodba vse drugače izpadla, ali na Hrvatskem
je vse mogoče in zato je bilo 26 kmetov vkljub
izbornemu obrambnemu govoru dr. Magdiča ob¬

sojenih v ječo od treh mesecev do treh let, po .
ostreno s postom vsakih 14 dni. V noči tned
ponedeljkom in torkom sta se dogodila v Zagrebu
dva napada z dinamitom. Oseba sicer ni bila
nobena ranjena, ali med občinstvom je zavladal
grozen strah. Malo pred 2 uro je bomba raz¬
počila pred stanovanjem zagrebškega prošta in
madžaronskega poslanca Matnucija. Pok se j e
slišal po celem mestu. Hiša je bila zelo poško¬
dovana, vrata popolnoma zdrobljena in nad 100
oken razbitih, Tri četrt ure pozneje je eksplodi¬
rala druga patrona v poslopju vladnih »Narodnih
Novin*. Škoda tu ni bila velika. Tretjo bombo
je našlo redarstvo v sredo zjutraj na vseučiliškem
trgu. Namenjena je bila najbrž upokojenemu veli
kemu županu Kovačev ču ali pa zgradbi državne
železnice. Bomba je bila baje napravljena od stro¬
kovnjaka. V zlatarskem okraju so se pojavili nemiri.
Uprl se je ves okraj, Sirovi nastop madžarskih
nasilnikov že preseda celo vojaškim oblastvom
in ni čuda, saj je okrajni predstojnik Makkay v
Ludbregu takoj ob početku nemirov ukazal, da
naj »postrele vse pse*, s čimer je seveda mislil
kmete. V Zlataru je bila velika skupščina vo
lilcev, ki je proglasila kandidatom za zemaljski
sabor barona Josipa Rukavino.

(Srbski kralj) je imenoval generala Atanac-
koviča in ministra za javne stavbe, polkovnika
Aleksandra Mašina, vodjo zarotnikov proti Alek¬
sandru in Dragi, častnim kraljevim adjutantom.
To je pač radi nezadovoljstva, ki se je baje po¬
javilo v srbski armadi, in obenem odgovor na
različne zahteve te in one evropske vlade v
zadevi kaznovanja Aleksandrovih in Draginih
morilcev.

Književnost in umetnost.

(Malega viteza) smo prejeli 13 zvezek.
Celi roman svetovnoznanega poljskega pisatelja
Szienkievicza izide v 25 zvezkih po 40 v. Dobiva
se v zalogi pri Kleinmayerju v Ljubljani,

(Prijatelj otroški) ali darilo pobožnim šc-
larjem, izdal in založil dr. Josip Somrek. Knjižica
je kaj pripravna za šolsko mladino in zato jo
najtopleje priporočamo gg. katehetom in učite
ljem. Knjižica je takorekoč prva cerkvena pesma
rica za šolarje in gg. učiteljem prihrani mnogo
truda, ker jim ne bo treba, niti njim niti otrokom
pisati pesmi. Ravno tako pripravna je tudi za
gg. katehete, ker obsega kratke mašne in na¬
vadne spovedne in obhajilne molitvice. Knjižica
se dobiva komad po 10 vin. v Hribarjevi trgo¬
vini v Celju

(Sokolska ideja in Slovenci!) Ob 40letnici
Sokola v Ljubljani. Spisal dr. Vladimir Ravnihar,
podstarosta Sokola v Ljubljani. Založilo »Telo¬
vadno društvo Sokol* v Ljubljani. V tej knjižici
— obsegajoči 24 strani — nam podaja avtor sliko
o razmerah slovenskega sokolskega življenja od
začetka do danes, primerja slovensko sokolstvo
s češkim in navaja vzroke našega zaostanka.
Zapreke, zakaj se ni razvilo sokolstvo na Sloven¬
skem tako, kakor med bratskim češkim narodom,
deli pisatelj na krajevne, posebne in
splošne.  »Glavni greh,* pravi pisatelj, »ki nam
ga vtegnejo po pravici šteti v zlo, greh, ki ga
grešimo od prvih postankov sokolstva na Slo¬
venskem pa do zadnjih dni, je pač ta — da
sokolske misli vobče še nismo proučili, da je ne
poznamo, da nam sicer done po ušesih visoko-
doneči izrazih o namenih  sokolske ideje, da
pa ne poznamo sredstev, ki naj dosežejo namene
in cilje** V res jedrnatih besedah je začrtal avtor
bistvo sokolske ideje: »Ljubezen do domovja, do
naroda ji je započetek, ji je izvor;  a ta narod
videti srečnega, močnega, silnega po duhu in
telesu — to je njen namen in cilj.  Z izdajo
te knjižice, ki je sad temeljitega proučevanja
slovenskega in češkega sokolstva, je stopil gosp-
pisatelj na še popolnoma neobdelano polje slo¬
venskega sokolskega slovstva. Ob izdaji te knji¬
žice se pač lahko vprašamo, zakaj pa vlada v
naših masah tema, zakaj še nismo mogli
proučiti prave sokolske ideje — zakaj še danes
ne poznamo sredstev, ki naj dosežejo sokolske
namene in cilje ? Ali smo Slovenci res tako nedo¬
vzetni za sokolsko idejo? Ne! Nikdar ne! Kdor
le pozna razmere na Slovenskem, ve, da se masa
slovenskega naroda zanima za Sokole in da se

331

da iz te mase narediti tudi maso dobrih Soko¬
lov. Za tako delo pa je treba v prvi vrsti nav¬
dušenih in vztrajnih delavcev. Ali kje dobiti
delavcev iz mase, v kateri vlada tema? Ravno¬
kar izdana knjižica je že močno prosvetila v
temo in prepričani smo lahko, ako bodo sledili
temu spisu še drugi — zjasnilo se bo kmalu tudi
pri nas. Češki Sokoli imajo danes 12 sokolskih
časopisov in nebroj dobrih strokovnih knjig in
brošuric za ljudstvo. Kdo se bo potem čudil, da
masa češkega sokolstva in tudi češki narod
boljše razumeva sokolsko idejo, kakor Slovenci,
ki nimamo ne sokolskega časopisa, ne organiza¬
cije Zato z odkritosrčnim veseljem častitamo
^Ljubljanskemu Sokolu 8  na tem dobrem začetku
in želimo le, da si ohrani dolgo svojega marlji¬
vega podstarosto dr. Ravniharja, ki bi naj našel
mnogo posnemalcev med slovenskimi Sokoli.

(Učna knjiga ruskega jezika.) Pod našlo
vom „Lebrbuch der russischen Sprache nach der
Sprtchmethode 8  je izšla ravnokar učna knjiga
ruskega jezika. Isto sta izdala A Ziserl in S.
Sarkovič, oba profesorja na trgovinski šoli v
Kišenevu. Knjiga je sestavljena po najnovejši
metodi, po kateri se sedaj poučuje tuje jezike
in ki polaga največ važnosti na vajo v govoru.
Kar pa to učno knjigo pred učnimi knjigami,
ki so sestavljene po tej metodi, posebno odli
kuje, je dejstvo, da se v nji vzlic temu slov¬
nica nikakor ne pušča v nemar. Ta je namreč
jako umno vpletena med posamezne vaje m
učenec se seznani z najtežjimi slovniškimi obli¬
kami, da tega niti ne čuti. Radi te lastnosti bi
priporočali to učno knjigo zlasti obiskovalcem
ruskega kružoka. Ona jim namreč omogoči, si
samostojno doma prisvojiti potrebno znanje
ruske slovnice. Na podlagi tega znanja bodo
potem s toli večjim uspehom sledili vajam v
kružoku. Knjiga obsega komaj 192 strani. Toda
v nji se nahaja toliko število praktičnih vaj, da
se sme trditi, da si je isti, kateri je to knjigo
le malo pazljivo predelal, nabral lep zaklad zna¬
nosti ruskega jezika S tem opremljen bo lahko
začel čitati ruske klasike in tudi govora bo
toliko zmožen, da ga ne bodo „  prodali na raz¬
stavi v Petrogradu". Cena knjige je le 1 K 50 v.
Dobiva se pri Drag. Hribarju v Celiu.

Zahvala.

Podpisano občinsko predstojništvo občine Presika-
Rinčetovagraba-Nunskagraba izreka tem potom najpri-
srčnejšo zahvalo vsem vrlim narodnjakom, ki so pri¬
pomogli s svojimi prispevki, da se je zažgal slovenskima
blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu kres.

V ta namen so darovali sledeči gg. za smodnik
za strelbo topičev pri slovesnem kresu: dr. Grossmann
Karol 10 K, Ciuha Ferdinand 2 K, dr. Chloupek Karol
1 K, Mišja Anton 1 K, Sever Franjo 1 K, Čagran Martin
60 v, Seršen Franjo 1 K, Murecker Janko 50 v, Karba
Janko 40 v, Vršič Alojz 60 v, Lenta A. 40 v, Kniepeis
Miroslav 1 K, Wirth Franc 40 v, Polak Matija 40 v,
Kocuvan Matija 40 v, Repič Franc 60 v, Rock Roman
60 v, Schneider Vilko 40 v, Štrakl Matija 1 K, Mursa
Josip 40 v, Schneider Franc 40 v, Rajh Joško 20 v,
Punconja Franc 20 v, Bohinec J. 40 v, Babnik Ludovik
40 v, Vaupotič Janez 40 v, Jandi Julij 40 v, Herzog
Ferdinand 40 v, skupaj 26 K 50 v.

Posebno zahvalo še izrekamo vic. g. dr. Karolu
Grossmannu, odvetniku v Ljutomeru, ki se nam o vsaki
priliki tako blagohotnega izkaže.

Končno še enkrat vsem p. n. gg. darovalcem pri¬
srčna hvala.

Živeli zavedni slovenski narodnjaki!

Obč. predstojništvo Presika-Rinčetovagraba-Nunskagraba.

(299) l Ivan Kapun, občinski predstojnik.

Pozor trgovci!

Ker želim vzeti trgovino s špecerijskim
blagom v najem, ali tudi mešano trgovino,
zato prosim one trgovce, kateri želijo svojo
trgovino zanesljivemu trgovcu oddati, naj
blagovolijo ponudbo s pogoji poslati na
upravništvo „ Domovine" pod šifro .Vztrajnost 1 .

Želim pa tako trgovino prevzeti ali
kupiti najrajši na deželi ali v kakem trgu.

(305) 2-1

Izplačujoče se postransko opravilo

brez posebnega truda in izgube časa
najdejo spoštovane osebe vsakega stanu
in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬
ske družbe prve vrste, ki sprejema
..zavarovanja proti požaru, steklu, proti
škodi pri prevažanju, proti tatvini po
vlomu in življenja 11 . — Ponudbe pod
„1798“, Gradec, poste restante.

Lepo stavbišče

( 304 ) -v Gra.ToerjiJh. 2—1

ob državni cesti, v obsegu 500 □ sežnjev, je
naprodaj. ■*'^p§ — Vse natančnejše se
izve pri upravništvu ^Domovine 8 .


Naprodaj j

je popolna Žaga za deske, peč in okviri I
za sušenje hmelja. — Vpraša naj se na
(292) posestvu „Forsthof“ pri Celju. 3—2 !

I Učenca

zdravega in krepkega, ki j8 zmožen slovenskega
in nemškega jezika in je poštene rodbine, sprejme
takoj trgovec s špecerijskim blagom

Franc Pečnik Oelju._

Lepo posestvo

z dobro idočo gostilniško obrtjo tik premogokopa
v Trbovljah, obstoječe iz 4 hiš s 30 stanovanji
za rudarje, se takoj iz proste roke proda.
Več pove lastnik

(301) 3—1 Dragotin Berger v Trbovljah.

Naprodaj je

zemljišče, obstoječe iz travnika in njive v
obsegu dveh oralov. Proda se tudi razko¬
sano za stavbinske prostore. — Več se
izve pri gospej Antoniji Altziebler

(277) 3-3 v Gaberjih.

Trgovski pomočniki!
Gospodarski oskrbniki!

Išče se kot pomočnik sposoben mož, izurjen
v hmeljarstvu, oziroma v kupčiji s hmeljem.
Plača zelo dobra. — Vstop takoj ali pozneje.

Ponudbe pod ,,H. 3832", poste restante,
Št. Pavel v Savinjski dolini. ( 289 ) 3—2

(V3V) f/Bsfl tv3>Q C/3X1 (*/3X*)  ?XSX)  C/gNS PA&vl (*XiXS <‘ /3* S  f/SS S  (VfoS

Delniška družba združenih
pivovaren Žalec in Laško

naznanja slavnemu občinstvu,
da je dne 25. t. m. otvorila
v svojih prostorih v Celju
W v Rotovški ulici

prodajo piva v steklenicah

na drobno. ■■■■=

Prodajalna je odprta od 7. ure
zjutraj do 8. ure zvečer. Med
tem časom se lahko naznanijo
obenem vsa naročila, vprašanja
(279) 3—3 in pripombe glede celjske zaloge.

Posestvo na i )roda -i

10

minut izven mesta

a) stavišč, hiše
obsegajočih

b) njiv

c) travnikov

d) vinogradov

e) pašnikov

f) gozdov

Celja, katero obstoji iz:
in gospodarskih poslopij,
8 a 35 m 2

2 ha 23 „ 76 „

26 „ 4 .

15 „ 65 „

29 „ 28 „

1 „ 9 9 „ 1 „

skupaj 5 ha 2 a 9 m 2
i s čistim iznosom po 124 K 34 v. Blizu tretjina
kupnine sme ostati na posestvu vknjižena.

Natančneje pri Janezu Bovhi,  solicita-
torju v pisarni g. dr. Ivana Dečkota, odvetnika
v Celju. (285) 4

Trgovskega pomočnika

sprejme

tvrdka JULIJ ŽIGAM na Polzeli

(296) 3—3 v Savinjski dolini.

v»rwn»iriwn«yv»iwna»rwwwrwr

um 1111  n    imunniiiii 

je v nekem prijaznem
trgu na Koroškem novo
zidana vila tik glavne
ceste, 5 minut od ko¬
lodvora, z lepim vrtom in letoviščem, posebno
(295) ugodna za penzijoniste. 3—2

Cena in druga pojasnila se izvedo pri D. Kolarju,
krčmarju v Spodnjem Dravogradu na Koroškem.

ma ma ma ma ma ma ma ma ma ma ma ma

i...

m

Trgovina z železnino „MERKUR“

PETER MAJDIČ

v O® 1 j tjl,  Graška cesta. štev.  1.J2
priporoča svojo veliko zalogo

najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite
žele ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬
ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rrablje in
strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna,
vrata in pohištvo, žrebijev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode
tehtnic, sesalke, meri! in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.

Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje),
lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬
lezne trgovine spadajoče predmete.

S*S- Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.

* Bogata izher vsakovrstnih nagrobnih križev. *


m

sezoni!

Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič

Celje, Stajarsko * * * Podružnica i  Kranju, Gorenjsko

priporoča

svojo veliko zalogo
različnih poljedel¬
skih strojev, kakor:
gepeljne, mlatilnice
čistilnice, slamorez¬
nice, mline in sti¬
skalnice za grozdje
in sadje, vetrnice,
brane za njive in
senožeti, pluge itd.

po najnižjih cenah.

Lepo posestvo,

trgovina z mešanim blagom in gostilna

v jako živahnem trgu. 1 uro od Celja, je takoj
naprodaj. Trgovina je že 30 let

v najboljšem prometu. Poslopje je pripravno za
vsako obrt in tudi za zasebna stanovanja umi-
rcvljencem, ker je ob hiši velik, lep vrt. K
posestvu pripadajo veliki hlevi in najboljše njive.

Vprašanja naj se našlovljajo na upravništvo
n Domovine“ v Celju. (291) 2—2

Suhe gobe, jagode,
maline,

malisno štupo

(297) 3-2 ===== kupi =====

Jhiton Kolenc, trgovec v Celju.

m

43

4*3

*3

4 *

4*3

4*3

4*3

4*3

4*3

m

4*3

«43

43

4*3

«43

4*3

m

4*3

«43

43

43

4*3

!! POZOR !!

Vsem, kateri bolehajo na želodcu

A vi •

daje gotovo pomoč in povrača izgubljeno zdravje

in težki prebavi

ečlino prava.

Germanova zdravilna življenska esenca

katera je nenadkriijivo eredstao in deJuje 1  ^ ”^tWe pri vreh ^el^odeni^h

* • “»• *

pmača  ‘g2ir.rai5j.ni 0 , , s=»« aar»«5*~ m  *»• p«««««

razna zdravila, brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso.
za razna ska esenca 8e  ‘pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin-

skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive

nsphp ženske in otroci kateri drugih zdravil ne morejo jemati. . . . .

osebe, » K 40 v  g s pošto se  ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremmco m

odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek posije naprej.

Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo

K. GERMANA lekarna ,pri črnem orlu £

v Belovaru, Hrvatsko.

V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarna ir „crnom
oriu“ ZEC. Germana u. Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko
esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra,
je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) o

■mm


Jrije solieitatorji

in eden

stenograf

iščejo službe v odvetniški ali notarski pisarni. Sled¬
nji je tudi vešč manipulacije na pisalnem stroju.
Naslov in pojasnila daje „DruŠtvo Slov. odvet¬
niških in notarskih uradnikov v Celju“,
(294) 2-2 Botovška ulica 19.


m

Stanje hranilnih vlog 17 milijonov K. Rezervni zaklad nad 500 000 K.

I  Mestna hranilnica ljubljanska

na Mestnem trgu zraven rotovža

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih
obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h ka¬
pitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne

da bi ga zaračunila vlagateljem.

Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna
občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno
močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to
hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.

Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.

Posoja se na zemljišča po 4 8 / 4 °/ 0  na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak
dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izpo¬
sojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa
želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora
plačevati na leto 6°/ 0  izposojenega kapitala.

Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.

CeUe:

Traun in Stiger
Franc Pečnik.

Alojzij Walland
Viktor Wogg
Milan Hočevar
J os. Polanetz
Josip Matič
Fran Zangger
Anton Kolenc
Oto Schvvarzl lekarna
Ferd. Jakovvitsch
Frid. Jakovvitcsh

Celje: Ivan Ravnikar

» M. Rauscher lekarna
• Josip Srimz
» Anton Topolak
» \V. Wratschko

,, Anton Ferjen
I Dobrna: Jos. Sikošek
l Braslovče : Ant. Plaskan
Josip Pauer

I Gomilsko: I. Idvoršek
I „ Fran Cukala

Hrastnik: Alojzija Bauerheim
. Konsumno društvo
» Josip Wouk
Ljubno: Fr. X. Petek

Janez Filipič
Sevnica: Anton Verbič
, S. F. Schalk
» Ludovik Smole
Trg Lemberg: Franc Zupančič
Konjice: Fr. Kupnik 145

Laško: Andrej Elsbacher
,, Karl Hermann
Planina :Lud. Sch sche-ko
n  F. Wamb rechtsararner
Gornjigrad: Jakob Božič
Franc Scharb
Ferd. Ivanuš
A. P. Krautsdorfer
Anton Schvvelz
Karol Sima
Leopold Vukič

Poljčane

Mozirje:

Pristova:
Brežice:

Žalec:

St. Jurij:

Marija Suppanz
And. Suppanz
Fran Matheis
Franc Varlec
Janez Pinterič
Uršič dfc Lipej
Albert Geiss
Jakob & Marija Janič
Fran Karti n

Velenje: Karl Tischler
Josef Wutti

Trbovlje:

Videm:
Vitanje:
Velenje:
Vojnik:

Konsumno društvo
Anton Krammer
Jos. Mahkovec
Janez Miiller sen.
Jos. Sporn
Franc Dežman
Ivan Novak
Anton Jaklin
Uirih Lager
Fr. Z ottl

Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.

Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.