Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ODDELEK ZA GEODEZIJO Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja IPŠPUP Kandidatka: KRISTINA ONUFRIJA, univ. dipl. geogr. Strokovne osnove s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni Magistrsko delo štev.: 62 ipšpup Expert Bases in Demography for Municipal Spatial Planning Master of Science Thesis No.: 62 ipšpup Mentor: prof. dr. Lojze Gos ar Clan: prof. dr. Ivo Lavrač Clan in predsednik komisije: prof. dr. Andrej Pogačnik Clan: prof. dr. Janez Malačič Ljubljana, maj 2010 POPRAVKI Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo Projekcije prebivalstva so bile izdelane z računalniškim programom, ki ga uporablja dr. Lojze Gosar. Programski del programa je izdelal dr. Peter Gosar, vsebinskega pa dr. Lojze Gosar. IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Kristina Onufrija, univ. dipl. geogr., izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom: »Strokovne osnove s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni«. Ljubljana, maj 2010 Kristina Onufrija IZJAVA O PREGLEDU DELA Magistrsko delo so si ogledali: - prof. dr. Lojze Gosar, univ. dipl. geograf (upok.) - kot mentor; - prof. dr. Ivo Lavrač, univ. dipl. ekonomist, Ekonomska fakulteta v Ljubljani - kot član komisije za oceno in zagovor naloge; - prof. dr. Janez Malačič, univ. dipl. ekonomist, Ekonomska fakulteta v Ljubljani - kot član komisije za oceno in zagovor naloge. BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN Z IZVLEČKOM Obseg in oprema: Ključne besede: UDK: 314:711.13:711.4(1-2)(043.3) Avtor: Kristina Onufrija Mentor: prof. dr. Lojze Gosar Naslov: Strokovne osnove s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni 168 str., 15 pregl., 40 sl., 66 pril. prostorsko načrtovanje, strokovne podlage, strokovne osnove, demografija, občina Izvleček: Strokovna podlaga s področja demografije je pomemben element analize v postopku prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju, tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni načrtovanja, vendar veljavna zakonodaja s tega področja trenutno tako v zakonskih kot tudi podzakonskih aktih ne predpisuje obveznih demografskih strokovnih podlag, temveč potrebnost in njihovo vsebino prepušča strokovni presoji prostorskih načrtovalcev. Trenutno so demografske študije (kot samostojna študija) za občino redko izdelane oz. v kolikor so izdelane, pogosto niso upoštevane oz. strokovno uporabljene pri pripravi prostorskega akta. Namen naloge je opozoriti na potrebnost demografskih analiz na občinskem nivoju prostorskega načrtovanja in potrebnost njihovega razumevanja pri pripravi prostorskih aktov (strateških in izvedbenih). Cilj je s pomočjo veljavne zakonodaje, teoretskih izhodišč in praktičnih primerov podati osnovne vsebine demografske strokovne osnove za potrebe kakovostnega občinskega prostorskega načrtovanja s poudarkom na potrebah po stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo. V nalogi so podane osnove demografije za potrebe prostorskega načrtovanja, na kratko so predstavljeni prostorsko razvojni dokumenti Evropske unije ter vloga demografskih strokovnih podlag v zakonodaji, strokovni literaturi in praksi (v prostorskem načrtovanju na občinskem nivoju). V analitičnem poglavju je prikazan praktičen primer izdelave demografske strokovne osnove (občine Škofja Loka) za potrebe prostorskega načrtovanja na občinski ravni. Rezultat naloge so navodila za izdelavo tovrstne strokovne osnove kot podlage za usmerjanje demografskega razvoja v občini v prihodnjih desetletjih, in sicer na podlagi ugotovitve obstoječega demografskega stanja, demografskih trendov, analize različnih sestav prebivalstva in demografskih projekcij. V nalogi so prikazani okviri, ki bi prostorskim načrtovalcem lahko služili pri načrtovanju poselitvenega razvoja občine v bližnji prihodnosti. BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION UDC: Author: Supervisor: Title: 314:711.13:711.4(1-2X043.3) Kristina Onufrija prof. dr. Lojze Gosar Expert Bases in Demography for Municipal Spatial Planning 168 p., 15 tab., 40 fig., 66 ann. spatial planning, expert bases, demography, municipality Notes: Key words: Abstract: When spatial planning, both strategic and operational, is undertaken at municipal level, expert bases in demography represent an important element of analysis. However, the applicable legislation, including implementing regulations, does not prescribe any such demographic requirements and spatial planners are left to their own devices when it comes to identifying the necessity of formulating such expert bases and their content. The reality is that a municipality will seldom commission a demographic study in its own right, and even if it does so, such a study is frequently dismissed as irrelevant to the preparation of a spatial planning document or applied unprofessionally. This thesis underlines the need for demographic analyses in municipal spatial planning and their proper application in the design of strategic and operational spatial planning acts. While drawing attention to the existing legislation, the theoretical aspects and practical cases, the thesis explores the core content of demographic expert bases for the purposes of well-functioning municipal spatial planning with a special focus on housing and development of social infrastructure. The thesis deals with basic demographic aspects of spatial planning, provides a brief presentation of EU spatial planning and development documents and the significance of demographic expert bases in legislation, professional resources and practical work in spatial planning at municipal level. In the analytical part, a practical case of designing expert demographic bases (for the Municipality of Škofja Loka) is presented. In the outcome, the paper provides instructions on how to design such expert bases that will serve as orientation policy for demographic development in the municipality in the forthcoming decades. The instruction draws from the current demographic situation, trends, and the analysis of the structure of population and population projections. The thesis provides a framework that could help spatial planners in their development of municipality's settlement plans. ZAHVALA Za strokovno pomoč, spodbude in vso potrpežljivost pri nastajanju magistrskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju, dr. Lojzetu Gosarju. Hvala tudi članoma komisije za oceno in zagovor naloge, dr. Ivu Lavraču in dr. Janezu Malačiču, ki sta me še dodatno strokovno usmerila pri zaključevanju dela. Zahvaljujem se tudi vsem predavateljem podiplomskega študija IPŠPUP, še posebej predstojniku študija, dr. Andreju Pogačniku, ki so nam na predavanjih s svojim strokovnim znanjem posredovali različne vsebine, pomembne v prostorskem načrtovanju, in s tem prispevali k širjenju našega strokovnega znanja. Zahvala tudi Konstanci Soss za vso organizacijsko pomoč. Hvala Stanku za vso podporo in pomoč pri izdelavi naloge. KAZALO VSEBINE KAZALO UVODNIH STRANI POPRAVKI...............................................................................................................................I IZJAVA O AVTORSTVU......................................................................................................II IZJAVA O PREGLEDU DELA...........................................................................................III BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN Z IZVLEČKOM........................IV BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION........................................VI ZAHVALA..........................................................................................................................VIII KAZALO VSEBINE.............................................................................................................IX Kazalo uvodnih strani...........................................................................................................IX Kazalo poglavij in podpoglavij...............................................................................................X Kazalo preglednic................................................................................................................XIV Kazalo slik............................................................................................................................XVI Kazalo prilog....................................................................................................................XVIII Priloga A Karte................................................................................................................XVIII Priloga B Preglednice..........................................................................................................XIX OKRAJŠAVE IN SIMBOLI..........................................................................................XXIII KAZALO POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ 1 UVOD.........................................................................................................................1 1.1 Predstavitev problema..............................................................................................1 1.2 Namen in cilj..............................................................................................................3 1.3 Delovni hipotezi.........................................................................................................4 1.4 Metoda dela in preverjanje hipotez.........................................................................5 1.5 Metodološka pojasnila..............................................................................................7 1.5.1 Statistična definicija prebivalstva in vir podatkov................................................7 1.5.2 Statistična definicija starosti..................................................................................10 1.5.3 Statistična definicija selitev prebivalstva..............................................................10 2 DEMOGRAFIJA V PROSTORSKEM NAČRTOVANJU.................................12 2.1 Teoretična izhodišča ............................................................................................... 13 2.2 Vloga demografije v prostorskem načrtovanju.................................................... 15 2.2.1 Prostorsko razvojni dokumenti EU.......................................................................16 2.2.2 Demografske strokovne podlage v veljavni zakonodaji......................................17 2.2.3 Demografske strokovne podlage v strokovni literaturi.......................................19 2.2.4 Demografske strokovne podlage v praksi............................................................. 21 3 DEMOGRAFSKA ANALIZA OBČINE ŠKOFJA LOKA.................................24 3.1 Demografska slika Slovenije..................................................................................24 3.1.1 Projekcije prebivalstva Slovenije..........................................................................27 v 3.2 Demografske značilnosti občine Škofja Loka.......................................................30 v 3.2.1 Osnovni podatki o občini Škofja Loka..................................................................30 3.2.1.1 Teritorialne spremembe občine...............................................................................31 3.2.2 Število in gibanje števila prebivalstva občine in naselij....................................... 32 3.2.2.1 Indeks gibanja števila prebivalstva..........................................................................34 3.2.3 Naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva občine in naselij................. 37 3.2.3.1 Naravno gibanje prebivalstva v občini in naseljih..................................................37 3.2.3.2 Selitveno gibanje prebivalstva v občini in naseljih.................................................40 3.2.3.3 Skupno gibanje prebivalstva v občini in naseljih....................................................43 3.2.3.4 Osnovne skupine prebivalstva..................................................................................44 3.2.4 Gostota prebivalstva................................................................................................45 3.2.5 Spolna in starostna sestava prebivalstva občine in naselij..................................47 3.2.6 Izpeljani demografski kazalniki v občini...............................................................51 3.2.6.1 Prebivalstvo,vključeno v izobraževanje....................................................................51 3.2.6.2 Izobrazbena sestava prebivalstva.............................................................................52 3.2.6.3 Prebivalstvo, ki potrebuje oskrbo v domu starejših občanov..................................53 3.2.6.4 Delovno aktivno prebivalstvo...................................................................................54 3.2.6.5 Brezposelnost............................................................................................................56 3.2.6.6 Delovne migracije.....................................................................................................57 3.2.7 Družine v občini.......................................................................................................58 3.2.8 Gospodinjstva v občini............................................................................................59 3.2.9 Stanovanja v občini.................................................................................................61 3.2.9.1 Ocena potreb po stanovanjih....................................................................................67 v 3.2.10 Primerjava demografskih značilnosti v občini Škofja Loka s Slovenijo............68 v 3.3 Demografske projekcije občine Škofja Loka........................................................72 3.3.1 Ocena prostih stavbnih zemljišč v veljavnem prostorskem planu......................72 3.3.1.1 Ocena prebivalstvene kapacitete v območjih prostih stavbnih zemljišč..................72 3.3.2 Variante demografskih projekcij...........................................................................73 3.3.3 Hipoteze za izračun demografskih projekcij........................................................74 3.3.4 Metoda izračuna demografskih projekcij.............................................................80 3.3.5 Rezultati demografskih projekcij...........................................................................82 4 STROKOVNE OSNOVE S PODROČJA DEMOGRAFIJE..............................99 4.1 Strateški in izvedbeni prostorski akti....................................................................99 4.2 Splošna navodila glede obravnave in prikaza podatkov....................................101 4.3 Osnovni podatki in pojasnila v strokovnih osnovah..........................................101 4.3.1 Demografske strokovne osnove na strateški ravni.............................................101 4.3.2 Demografske strokovne osnove na izvedbeni ravni............................................102 v 4.4 Število in gibanje števila prebivalstva..................................................................103 v 4.4.1 Število prebivalstva v občini in po naseljih.........................................................103 4.4.2 Indeks gibanja števila prebivalstva v občini in po naseljih...............................104 4.4.3 Naravno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih........................................106 4.4.4 Selitveno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih.......................................108 4.4.5 Skupno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih.........................................109 4.4.6 Osnovne skupine prebivalstva.............................................................................110 4.5 Gostota prebivalstva.............................................................................................112 4.6 Spolna in starostna sestava prebivalstva............................................................113 4.7 Izpeljani demografski kazalniki..........................................................................116 4.7.1 Izobraževanje in izobrazbena sestava prebivalstva...........................................116 4.7.2 Oskrba v domu starejših občanov.......................................................................118 4.7.3 (Delovno) aktivno prebivalstvo............................................................................119 4.7.4 Delovne migracije.................................................................................................. 121 4.7.5 Drugi ekonomski kazalniki..................................................................................123 4.8 Analiza družin in gospodinjstev..........................................................................124 4.9 Analiza stanovanj..................................................................................................125 4.10 Primerjava demografskih značilnosti v občini s Slovenijo...............................128 4.11 Ocena prostih stavbnih zemljišč in njihove prebivalstvene kapacitete............129 4.12 Demografske projekcije........................................................................................130 4.12.1 Pomen demografskih projekcij v prostorskem načrtovanju............................131 4.12.2 Napoved ali projekcija..........................................................................................133 4.12.3 Geografsko območje za izračun demografske projekcije.................................134 4.12.4 Časovno obdobje za izračun demografske projekcije.......................................135 4.12.5 Izhodišče za izračun demografske projekcije.....................................................136 4.12.6 Hipoteze za izračun demografske projekcije......................................................136 4.12.6.1 Definicije kazalnikov..............................................................................................136 4.12.6.2 Postavitev hipotez...................................................................................................138 4.12.7 Variante demografskih projekcij........................................................................141 4.12.7.1 Projekcija prebivalstva po naravni rasti................................................................141 4.12.7.2 Projekcija prebivalstva z upoštevanjem selitev......................................................141 4.12.7.3 Ciljne (planske)projekcije.....................................................................................142 4.12.8 Prikaz rezultatov demografskih projekcij..........................................................143 5 SKLEP....................................................................................................................145 6 POVZETEK...........................................................................................................149 7 SUMMARY............................................................................................................152 SEZNAM VIROV.................................................................................................................155 1 Uporabljeni viri............................................................................................................155 1. 1 Statisti čni podatki.........................................................................................................158 2 Ostali viri.......................................................................................................................163 PRILOGI...............................................................................................................................168 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Preglednica 2: Preglednica 3: Preglednica 4: Preglednica 5: Preglednica 6: Preglednica 7: Preglednica 8: Preglednica 9: Preglednica 10: Preglednica 11: Preglednica 12: Število učencev, ki bi jih osnovne šole v prihodnjih 5 šolskih letih lahko dodatno vpisale......................................................................................51 Primerjava nekaterih značilnih demografskih kazalnikov v občini Škofja Loka s Slovenijo.........................................................................70 Celotna stopnja rodnosti v občini Škofja Loka, Sloveniji in Gorenjski statistični regiji v obdobju 1999-2008...................................................75 Notranje selitve po petletnih starostnih skupinah in spolu v Sloveniji v obdobju 1998-2007................................................................................77 Predvideni projekti, ki so bili upoštevani pri izračunu demografskih projekcij.................................................................................................79 Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva občine Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...........83 Primerjava števila rojstev v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...................................................................................84 Primerjava števila smrti v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...................................................................................85 Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število otrok v starosti 0-1 leta v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...............................................................................................86 Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število otrok v starosti 2-6 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...............................................................................................87 Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število otrok v starosti 7-14 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...............................................................................................88 Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starosti 25-64 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...................................................................................89 Preglednica 13: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starosti 65-84 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije...................................................................................90 Preglednica 14: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starosti 85-100 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije................................................................................... 91 Preglednica 15: Primerjava indeksa staranja prebivalstva v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije ............................................. 92 KAZALO SLIK Slika 1: Slika 2: Slika 3: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7: Slika 8: Slika 9: Slika 10: Slika 11: Slika 12: Slika 13: Število prebivalstva v občini Škofja Loka ob popisih prebivalstva po letu 1950....33 Število prebivalstva v naselju Škofja Loka ob popisih prebivalstva po letu 1950 ..33 Število živorojenih v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007.............................37 Število umrlih v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007.....................................38 Naravni prirast prebivalstva v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007...............38 Priseljeni v občino Škofja Loka v obdobju 1995-2007............................................40 Odseljeni iz občine Škofja Loka v obdobju 1995-2007...........................................41 Selitveni saldo v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007....................................42 Skupni prirast prebivalstva v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007 ................43 30.06.2008................................................................................................................50 Slika 14: Delež prebivalstva, starega 15 let ali več, po izobrazbi v občini Škofja Loka leta 2002..........................................................................................................................52 Slika 15: Stopnja registrirane brezposelnosti v občini Škofja Loka v obdobju 2000-2008 ....57 Slika 16: Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča (Škofja Loka) in občini delovnega mesta (nad 1 % zaposlenih) leta 2007....................................................58 Slika 17: Delež družin po številu otrok v občini Škofja Loka leta 2002.................................59 Slika 18: Gospodinjstva po številu članov v občini Škofja Loka leta 2002............................60 Slika 19: Stanovanja po letu zgraditve v občini Škofja Loka leta 2007..................................62 Slika 20: Stanovanja v občini Škofja Loka po letu zadnje prenove (stanje leta 2002)...........63 Slika 21: Stanovanja po številu sob v občini Škofja Loka leta 2007......................................64 Slika 22: Stanovanja po opremljenosti z napeljavami in pomožnimi prostori v občini Škofja Loka leta 2007..........................................................................................................64 Slika 23: Delež stavb s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe v občini Škofja Loka leta 2002...................................................................................65 Slika 24: Dovoljenja za gradnjo stavb in stanovanj v njih v občini Škofja Loka v obdobju 1999-2008................................................................................................................66 Slika 25: Dokončana stanovanja v občini Škofja Loka v obdobju 2002-2007.......................66 Slika 26: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij.................................................83 Slika 27: Primerjava števila rojstev v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij...................................................................................................................84 Slika 28: Primerjava števila smrti v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah Slika 29: Slika 30: Slika 31: Slika 32: Slika 33: Slika 34: Slika 35: Slika 36: Slika 37: projekcij ................................................................................................................... 85 Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 0-1 leta v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij...........................86 Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 2-6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij......................................87 Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 7-14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij...........................88 Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva v starosti 25-64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij...................89 Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva v starosti 65-84 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij...................90 Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva v starosti 85-100 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij...................91 Primerjava indeksa staranja prebivalstva v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij....................................................................................92 Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka 31.12.2008...........................94 Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2010 po varianti projekcije C C C 95 Slika 38: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2020 po varianti projekcije 95 Slika 39: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2030 po varianti projekcije 96 Slika 40: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2035 po varianti projekcije C..............................................................................................................................96 KAZALO PRILOG Priloga A Karte Karta 1: Prikaz Karta 2: Prikaz Karta 3: Prikaz 2006) Karta 4: Prikaz 2006) Karta 5: Območja naselij občine Škofja Loka Karta 6: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na število prebivalstva 30.06.2008 Karta 7: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 1991-2002 Karta 8: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 2002-2008 Karta 9: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 1971-2008 Karta 10: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni naravni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev v obdobju 1998-2008 Karta 11: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni selitveni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev v obdobju 1998-2008 Karta 12: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni skupni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev v obdobju 1998-2008 Karta 13: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na delež žensk v starosti 15-49 let (30.06.2008) Karta 14: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks staranja prebivalstva (30.06.2008) Priloga B Preglednice Preglednica 1: Preglednica 2: Preglednica 3: Preglednica 4: Preglednica 5: Preglednica 6: Preglednica 7: Preglednica 8: Preglednica 9: Preglednica 10: Preglednica 11: Preglednica 12: Preglednica 13: Preglednica 14: Preglednica 15: Preglednica 16: Število prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka ob popisih prebivalstva leta 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002. Državljani RS po naselju stalnega prebivališča (30.6.1998-30.6.2006) in prebivalci Slovenije po naseljih (30.06.2007-30.6.2008) v občini Škofja Loka. Indeks gibanja števila prebivalstva in absolutna razlika po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1991-2002, 2002-2008 in 1971-2008. Živorojeni po spolu v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007. Umrli po spolu v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007. Naravni prirast prebivalstva po spolu v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007. Naravni prirast oz. upad prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Naravni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Selitveni saldo prebivalstva v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007. Selitveni prirast oz. upad prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Selitveni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Skupni prirast prebivalstva po spolu v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007. Skupni prirast oz. upad prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Skupni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Osnovne skupine prebivalstva po spolu v občini Škofja Loka 30.06.2008 (po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 1996) Prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah in spolu v občini Škofja Loka 30.06.2008. Preglednica 17: Preglednica 18: Preglednica 19: Preglednica 20: Preglednica 21: Preglednica 22: Preglednica 23: Preglednica 24: Preglednica 25: Preglednica 26: Preglednica 27: Preglednica 28: Preglednica 29: Preglednica 30: Preglednica 31: Prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah in spolu v naselju Škofja Loka 30.06.2008. Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu v občini Škofja Loka 30.06.2008. Mlado, zrelo in staro prebivalstvo ter indeks staranja po naseljih občine Škofja Loka 30.06.2008. Zaposleni v občini Škofja Loka 30.06.2008. Delovno aktivno prebivalstvo po občini prebivališča (Škofja Loka) in dejavnosti na dan 31.12.2008. Delovno aktivno prebivalstvo po občini dela (Škofja Loka) in dejavnosti na dan 31.12.2008. Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije leta 2007 za občino Škofja Loka. Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča (Škofja Loka) in občini delovnega mesta leta 2007. Razlika stanovanja - gospodinjstva po naseljih občine Škofja Loka, popis 2002. Izhodiščni podatki za izračun projekcij prebivalstva občine Škofja Loka - enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva po stanju na dan 31.12.2008. Število živorojenih in število žensk v rodni dobi v občini Škofja Loka v obdobju 1998-2008. Starostnospecifične stopnje splošne rodnosti žensk po enoletnih starostnih skupinah v Sloveniji leta 2008, uporabljene pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Starostnospecifični koeficienti verjetnosti doživetja po enoletnih starostno-spolnih skupinah v Sloveniji 2000-2002, uporabljeni pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Starostno-spolna sestava migrantov, uporabljena pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 - varianta A (CR=1,5; MIG=40). Preglednica 32: Preglednica 33: Preglednica 34: Preglednica 35: Preglednica 36: Preglednica 37: Preglednica 38: Preglednica 39: Preglednica 40: Preglednica 41: Preglednica 42: Preglednica 43: Preglednica 44: Preglednica 45: Projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 - varianta B (CR=2,1136; MIG=0). Projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 - varianta C (CR=1,6 do 2015 oz. 1,7 2016-2035; MIG=100). Projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 - varianta D (CR=1,5; MIG=50 do 2013, 100 2014-2018, 150 2019-2023, 200 20242028, 250 2029-2033, 0 2034-2035). Primerjava števila prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva po izračunanih variantah projekcij občine Škofja Loka do leta 2035. Primerjava števila rojstev v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila smrti v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa staranja prebivalstva v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za indeks staranja prebivalstva v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 0-1 leta v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 0-1 leta v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 2-6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 2-6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 7-14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Preglednica 46: Preglednica 47: Preglednica 48: Preglednica 49: Preglednica 50: Preglednica 51: Preglednica 52: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 7-14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 25-64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 25-64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 65-84 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 65-84 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 85-100 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 85-100 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. OKRAJŠAVE IN SIMBOLI BDP bruto domači proizvod CEMAT Evropska konferenca ministrov, odgovornih za prostorsko/regionalno planiranje CR celotna stopnja rodnosti DOF digitalni ortofoto posnetek ESDP Evropske prostorsko razvojne perspektive EU Evropska unija EUROSTAT Statistični urad Evropskih skupnosti GURS Geodetska uprava Republike Slovenije MIG migracije NPR. na primer OLN občinski lokacijski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt OZ. oziroma PREB./HA prebivalcev na hektar PUP prostorski ureditveni pogoji RPE Register prostorskih enot RS Republika Slovenija STAN./HA stanovanj na hektar SURS Statistični urad Republike Slovenije T.I. tako imenovano T.J. to je ZN zazidalni načrt ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju 1 UVOD Vloga demografije v prostorskem načrtovanju je v današnjem času glede na pretekla obdobja spremenjena. Število prebivalstva na nivoju večjih prostorskih enot (država) se bistveno ne spreminja več, pač pa se spreminja njegova razporeditev - govorimo o redistribuciji prebivalstva. Nanjo močno vplivajo migracije kot posledica izobraževanja oz. (kasnejše) zaposlitve, in sicer se ljudje priseljujejo v območja večje koncentracije izobraževalnih ustanov in delovnih mest. To je opazno predvsem v Ljubljani in njeni prometno dobro dostopni okolici ter drugih večjih mestih. Posledica so spremembe v poselitvenem vzorcu Slovenije -na podeželju se stanovanja praznijo in skupaj z ostalo pripadajočo infrastrukturo propadajo. Izziv prostorskega načrtovanja danes je zagotoviti pogoje za ohranitev obstoječe poselitve na podeželju, a hkrati preprečiti preveliko povečanje naselij, ki bi zahtevalo ureditev dodatne infrastrukture (bodisi družbene bodisi komunalne) in bi lahko prispevalo tudi k izgubi identitete naselja oz. (oziroma) podeželja sploh. Zato je pomembno poznavanje demografske slike naselja in njegovih demografskih teženj, da se jih pri pripravi prostorskega akta upošteva oz. regulira. 1.1 Predstavitev problema Strokovna podlaga s področja demografije je pomemben element analize v postopku prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju, tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni, vendar so trenutno demografske študije (kot samostojna študija za občino) redko izdelane oz. v kolikor so izdelane, pogosto niso upoštevane oz. strokovno uporabljene pri pripravi prostorskega akta. Kot primer navedimo projekcije prebivalstva za občino, ki upoštevajo različne predpostavke prihodnjega gibanja demografskih parametrov (naravna rast, migracijski saldo). Te projekcije pomenijo napoved prihodnjega stanja ali razvoja prebivalstva samo v primeru, da bodo obveljali demografski parametri, ki so bili pri izračunu uporabljeni. Rezultati teh projekcij so lahko zelo koristni, vprašanje pa je, ali jih lahko uporabimo tudi kot planski cilj. V praksi se namreč včasih dogaja, da se projekcije, ki so bile izračunane le kot opozorilo, kam vodijo določeni demografski trendi, uporabijo kot planski cilj. Rezultate metodološko neoporečno izvedenih analiz je v praksi potrebno znati pravilno uporabljati. Pri pripravi strateškega prostorskega akta na občinskem nivoju je z vidika demografije bistvenega pomena poznavanje in razumevanje trenutne demografske slike in teženj demografskega razvoja občine, z namenom, da bi se pri načrtovanju izognili negativnim demografskim trendom v prihodnje oz. z ustreznim načrtovanjem lahko sledili zastavljenim ciljem razvoja. Izvedbeni prostorski akti na občinskem nivoju se večinoma sploh ne dotikajo vprašanja demografije. Navedimo kot primer načrtovanje nove stanovanjske soseske. Običajno je v prostorskem dokumentu opredeljeno zgolj predvideno število stanovanj in število potrebnih parkirnih mest, ne pa tudi število prebivalstva. Število in predvsem sestava prebivalstva (mlade družine), ki se bodo naselili v sosesko, pa bosta lahko pomembno vplivala na povečane potrebe po družbeni infrastrukturi (vrtec, osnovna šola). To kaže, da načrtovanje prepogosto poteka od spodaj navzgor; npr. (na primer): v občino se je priselilo veliko mladega prebivalstva (kot posledica razpoložljivih površin za stanovanjsko gradnjo v prostorskem aktu in realizirane obsežne stanovanjske gradnje), število otrok, ki potrebujejo dnevno varstvo, se je zato močno povečalo. Občina namerava zgraditi nov vrtec, ki pa v prostorskem aktu ni bil načrtovan in zanj tudi ni predvidene površine z ustrezno namensko rabo. Problem izvedbenih prostorskih aktov je še mnogo širši. Veljavna prostorska zakonodaja danes dopušča, da je lahko naročnik in hkrati tudi plačnik načrta investitor (developer, razvojnik); občina ima v postopku priprave le vlogo pripravljavca, kar pomeni, da skrbi za skladnost postopka izdelave prostorskega dokumenta z veljavno zakonodajo in načrtovane prostorske ureditve z veljavnimi prostorskimi akti občine. Prostorski načrtovalci so v takšnih primerih pri načrtovanju pod močnim vplivom plačnika, torej investitorja, katerega cilj je zgolj čim večji zaslužek in maksimalen izkoristek parcele (maksimalna dovoljena gostota stanovanj). Kvaliteta bivanja v načrtovani soseski je povsem podrejena načrtovanemu zaslužku. Tako se gradijo številne nove stanovanjske soseske z visoko gostoto preb./ha (prebivalcev na hektar), ki pa bo imela vpliv tudi na druga področja urejanja prostora (družbena, komunalna, prometna infrastruktura). S tem se oddaljujemo od dejstva, da naj bi bila nova stanovanjska soseska odraz resničnih potreb prebivalstva. Tu se pokaže potreba strokovnih podlag s področja demografije, ki bi morale biti izdelane in izhajati iz trenutnega stanja in razvojnih teženj prebivalstva v določenem območju. Iz zgoraj navedenega izhaja, da bi bilo smiselno (potrebno) predpisati obveznost izdelave strokovnih podlag s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju in obvezno metodologijo (enotne kazalnike) za izdelavo strokovne podlage, in sicer tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni prostorskega načrtovanja. Ker trenutno veljavna zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja tako v zakonskih kot tudi podzakonskih aktih ne predpisuje obveznih demografskih strokovnih podlag, pač pa potrebnost in njihovo vsebino prepušča strokovni presoji prostorskih načrtovalcev, se pri opredelitvi naslova magistrskega dela izognemo pojmu »strokovna podlaga« in uporabimo naslov »strokovne osnove«. Neobveznost izdelave strokovnih podlag se sprva morda ne zdi problematična, vendar se to dejstvo v praksi pogosto izkorišča, kar pomeni, da podlage tudi v primeru, ko so dejansko potrebne, niso izdelane oz. so izdelane, a ne upoštevane (zadostijo zgolj kriteriju izdelave, vsebinsko pa niso poglobljene). 1.2 Namen in cilj Delo želi na občinskem nivoju prostorskega načrtovanja opozoriti na potrebnost izdelave demografskih analiz in razumevanja le-teh pri pripravi prostorskih aktov (strateških in tudi izvedbenih). Namen magistrskega dela je na primeru obravnave demografskih značilnosti izbrane občine Škofja Loka predstaviti demografske kazalnike, ki so pomembni v procesu prostorskega načrtovanja (s posebnim poudarkom na stanovanjih in družbeni infrastrukturi). Izbor kazalnikov je prilagojen v Sloveniji dostopnim statističnim podatkom s področja demografije. Analiza je opravljena na nivoju občine ter glede na značaj kazalnika (in dostopnost statističnih podatkov) tudi na nivoju posameznih naselij v občini. Kazalniki, ki so pomembni z vidika širše obravnave, so primerjani s podatkom na državnem nivoju. Cilj magistrskega dela je izdelati strokovne osnove s področja demografije, ki bi služile prostorskim načrtovalcem tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni občinskega prostorskega načrtovanja in prikazati vpliv demografskih značilnosti občine na funkcijo oz. rabo prostora, predvsem na potrebe po stanovanjih in na opremljenost z družbeno infrastrukturo (vrtci, osnovne šole, domovi starejših občanov). Predmet izdelave prostorskih načrtov je tudi zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj (delovna mesta, delovne migracije), vendar je v nalogi poudarek na stanovanjih in družbeni infrastrukturi. 1.3 Delovni hipotezi Poznavanje in razumevanje stanja in razvojnih teženj prebivalstva v določenem območju ter kritično vrednotenje demografskih projekcij (ki so vedno rezultat določenih predpostavk, npr. scenarij močnega doseljevanja) vodi h kvalitetnemu prostorskemu načrtovanju. Delovni hipotezi: - Izdelati nabor demografskih kazalnikov za izdelavo demografske strokovne osnove na nivoju občinskega prostorskega načrtovanja in prikazati izračun posameznega kazalnika, normative za vrednotenje rezultatov kazalnika ter uporabo kazalnika. - Prikazati pomen izdelave in pravilne uporabe demografskih projekcij za potrebe priprave občinskih prostorskih aktov, predvsem pri načrtovanju stanovanjske gradnje in opremljenosti z družbeno infrastrukturo. Metodološki prispevek magistrskega dela naj bi pripomogel k primernemu dopolnjevanju med demografskim pristopom v ožjem smislu in interdisciplinarnim strokovnim vrednotenjem za ocenjevanje potreb po opremljanju z družbeno infrastrukturo. Rezultati dela naj bi sprejemanje načrtovalskih odločitev na občinskem nivoju v bližnji prihodnosti postavili v širši kontekst in s tem pripomogli k bolj kvalitetnim sektorskim razvojnim odločitvam. 1.4 Metoda dela in preverjanje hipotez Naloga temelji na kabinetnem delu. Najprej so bili zbrani razpoložljiva strokovna in znanstvena literatura ter statistični podatki, nato je bila izvedena študija oz. analiza literature ter opravljena obdelava in analiza statističnih podatkov. Na podlagi demografske analize konkretne občine, primerov podlag v praksi, literature ter veljavne zakonodaje so podane strokovne osnove. Pri delu je uporabljena opisna (deskriptivna) metoda raziskovalnega dela, pri izdelavi kart kartografska metoda, pri ugotovitvah konkretne demografske analize občine pa induktivna metoda. Delo temelji na spoznanjih iz strokovne in znanstvene literature ter na obdelavi statističnih podatkov, ki so prikazani v obliki preglednic, slik in kart ter vključeni bodisi v tekstualni del naloge bodisi v priloge. Preglednice in slike (grafikoni) so izdelani v računalniškem programu Microsoft Excel, karte pa v programu ArcView GIS. Literatura, ki je bila uporabljena pri izdelavi naloge, se nanaša na demografijo v prostorskem načrtovanju in zakonodajo. Z demografijo za potrebe prostorskega načrtovanja se v Sloveniji ukvarjata predvsem dr. Lojze Gosar in Aleksander Jakoš. Njuna dela ter dela dr. Janeza Malačiča in dr. Andreja Pogačnika so bila podlaga za delo. V poglavju Ostali viri je navedenih tudi nekaj primerov demografskih strokovnih podlag konkretnih občin ter več del tujih avtorjev, ki se nanašajo na demografijo in bodisi obravnavajo demografske značilnosti konkretnega prostora bodisi vsebujejo osnove demografije bodisi temeljijo na obravnavanju demografije z vidika statistike. Osnova za delo in preverjanje hipotez je obravnava demografskih kazalnikov (ker absolutni podatki niso primerljivi niti v času niti v prostoru, so predstavljeni tudi demografski koeficienti) na naslednjih področjih demografije: - število in gibanje števila prebivalstva v občini in po naseljih; - naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih; - gostota prebivalstva v občini in po naseljih; - spolna in starostna sestava prebivalstva v občini in po naseljih; - izpeljani demografski parametri v občini: izobraževanje, izobrazbena sestava, oskrba v domu starejših občanov, delovno aktivno prebivalstvo (po dejavnosti), brezposelnost, delovne migracije; - razmestitev in sestava gospodinjstev, družin in stanovanj v občini; - demografske projekcije občine ob različnih hipotezah demografskih parametrov (naravna rast, migracijski saldo). Izdelana je tudi ocena prostih stavbnih zemljišč za stanovanjsko pozidavo in ocenjen demografski potencial v teh območjih. Pri tem so upoštevana tudi zemljišča, kjer lahko pride do zapolnjevanja obstoječih površin oz. dopolnilne gradnje. Vsem potencialnim zemljiščem je pripisana gostota v preb./ha in tako ocenjen demografski potencial (izhajajoč iz prostora). Demografski potencial, izhajajoč iz sedanje sestave prebivalstva, pa dobimo s projekcijo prebivalstva po naravni rasti (z upoštevanjem variantnih hipotez višje ali nižje rodnosti). Navedena potenciala (prostorski in demografski) sta med seboj soočena oz. primerjana. Ocenjena so tista vprašanja, ki v vsakem primeru pridejo v poštev in variantne možnosti, odvisne od okoliščin v bližnji prihodnosti, predvsem tiste, ki bi jih planerji pri načrtovanju opremljenosti z družbeno infrastrukturo morali upoštevati. Magistrsko delo je razdeljeno na posamezna poglavja. V uvodu je predstavljen problem, navedeni so namen in cilj magistrskega dela, delovni hipotezi, metode dela in metodološka pojasnila. V drugem poglavju so podane osnove demografije za potrebe prostorskega načrtovanja; na kratko so predstavljeni prostorski dokumenti EU (Evropske unije), opisana je tudi vloga demografije (v zakonodaji, strokovni literaturi in praksi) v prostorskem načrtovanju na občinskem nivoju tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni. Tretje poglavje je analitično in vsebuje demografsko analizo občine Škofja Loka vključno z izdelanimi demografskimi projekcijami, v uvodnem delu poglavja je predstavljena današnja demografska slika Slovenije. Četrto, osrednje poglavje, vsebuje strokovne osnove s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju - na strateški in izvedbeni ravni. V petem poglavju so na podlagi ugotovitev predhodnih poglavij podane sklepne ugotovitve in potrditev oz. zavrnitev hipotez. Sledita šesto in sedmo poglavje, ki vsebujeta povzetek v slovenskem in angleškem jeziku, ter poglavje, v katerem so navedeni viri. 1.5 Metodološka pojasnila Statistične definicije in definicije kazalnikov v nalogi so povzete iz publikacije Prebivalstvo Slovenije 2006 (Rezultati raziskovanj. SURS (Statistični urad Republike Slovenije), 2008) in metodoloških pojasnil k posameznim statističnim podatkom na spletni strani SURS-a. 1.5.1 Statistična definicija prebivalstva in vir podatkov Po statistični definiciji prebivalstva, po kateri je SURS objavljal podatke o prebivalstvu Slovenije za stanja od 1.1.1995 do konca leta 2008, štejemo med prebivalce Slovenije: - državljane RS (Republike Slovenije) s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez tistih, ki so v tujini odsotni več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča; - tujce z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v RS, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče; - tujce z izdanim dovoljenjem za začasno prebivanje v RS, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče; - tujce z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče; - osebe, ki sta jim bila po zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v RS (begunci). Statistična definicija prebivalstva je za podatke od 31.12.2008 dalje usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Od leta 2009 so pri pripravi statistik o številu prebivalstva za državljane Slovenije in tujce uporabljena enotna merila. Nova definicija prebivalca temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu tega bivališča (glede na dejansko, t. j. (to je) že uresničeno prebivanje ali glede na nameravano prebivanje na tem naslovu). Čeprav je bil koncept običajnega prebivališča že del predloga za spremembo definicije prebivalstva leta 1995, se takrat zaradi nezadostnih virov ni v celoti uveljavil. Tako se koncept običajnega prebivališča za celotno prebivalstvo uporablja od leta 2009, na voljo pa so preračunani podatki za celotno leto 2008. (Statistični podatki, SURS) Za predstavitev demografskih gibanj so bili uporabljeni podatki popisov prebivalstva 1953, 1961, 1971, 1981 in 1991 (po Krajevnem leksikonu Slovenije) in popisa 2002 ter centralnega registra prebivalstva na dan 30.6.2008 (pri izdelavi projekcij na dan 31.12.2008), čeprav metodološko ta dva vira med seboj nista popolnoma primerljiva. S popisi prebivalstva SURS zbira podatke o številčnem stanju in osnovnih sestavinah prebivalstva in gospodinjstev praviloma vsakih deset let. Popis temelji na osebnem izjavljanju prebivalstva, registrski vir pa je zbir podatkov o prebivalcih, ki temelji na različnih evidencah. Popis iz leta 2002 (in tudi iz leta 1991) je usklajen s statistično definicijo prebivalstva, ki je veljala med letoma 1995 in 2008. Najpomembnejša razlika med definicijo prebivalstva v popisu 1981 in popisu 2002 je, da v popisu 2002 kot prebivalci Slovenije niso več upoštevane osebe, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vendar že več kot eno leto prebivajo v tujini (zdomci). Priprava podatkov o prebivalstvu po naseljih pred letom 2007 ni bila možna, kajti podatki o tujcih so obstajali le na nivoju občin. Zato je za število prebivalcev po naseljih kot dober približek uporabljen podatek o številu vseh državljanov s stalnim prebivališčem v občini/naseljih, torej so vključeni tudi t. i. zdomci, ki so sicer izključeni iz prebivalstva. Za leto 2007 pa so na voljo že podatki o prebivalstvu po naseljih. (Prebivalci Škofje Loke po naseljih, SURS) Potrebno je podati pojasnilo k podatkom popisa 2002, ki je glede na predhodne popise uvedel zaupnost in zaščito podatkov, kar pomeni, da nekateri podatki popisa niso dostopni za vsa naselja v občini, so pa zajeti v podatku za občino kot celoto. To lahko pomeni oviro pri analizi podatkov po naseljih in hkrati privede do nekoliko izkrivljene informacije glede proučevanega pojava po naseljih. Običajno je zaupnost podatkov označena ravno za manjša naselja občine, kjer je značilnost nekega pojava lahko povsem drugačna kot v mestnih, največjih naseljih občine. Posebna ovira, ki se odrazi zlasti v primeru obravnave demografskih značilnosti večjih mest, je problem dostopnosti statističnih podatkov za posamezne mestne soseske, kajti celotno mesto običajno predstavlja le eno naselje. V takšnih primerih je potrebno pridobiti demografske podatke tudi na nivoju ulic, kar zahteva posebno obdelavo podatkov na SURS-u. Večina demografskih podatkov, uporabljenih v nalogi, je pridobljena na spletni strani SURS-a, v nadaljevanju navedeni podatki pa so bili pridobljeni s posebnim zaprosilom: - podatki o številu prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2007, - podatki o naravnem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 19982008, - podatki o selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1998-2008, - podatki o celotni stopnji rodnosti, številu živorojenih ter številu žensk v rodni dobi (po petletnih starostnih skupinah) v občini Škofja Loka v obdobju 1999-2008, - podatki o številu tujih državljanov iz držav Evropske unije, - podatki o številu delovno aktivnega prebivalstva v občini po dejavnostih (ločeno - po občini prebivališča in po občini dela). Spodaj navedeni podatki so na SURS-u dostopni le iz popisa 2002, novejših podatkov ni bilo možno pridobiti: - prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi v občini Škofja Loka, - družine po številu otrok v občini Škofja Loka, - število družin po tipu v občini Škofja Loka, - povprečna velikost gospodinjstva v občini Škofja Loka, - gospodinjstva po številu članov v občini Škofja Loka, - naseljenost stanovanj v občini Škofja Loka (naseljena - nenaseljena), - število gospodinjstev in število stanovanj po naseljih občine Škofja Loka, - stanovanja v občini Škofja Loka po letu zadnje prenove, - stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe v občini Škofja Loka. Cilj je bil izdelati demografsko analizo s podatki, ki se nanašajo na isto obdobje opazovanja, kar omogoča tudi njihovo medsebojno primerljivost. Zato so v nalogi predstavljeni podatki, ki prikazujejo stanje na točno določen datum (v kolikor so bili dosegljivi na ta datum). Opozoriti velja, da je naloga nastajala v daljšem časovnem obdobju, zato so bili v tem času že lahko objavljeni statistični podatki novejšega datuma. 1.5.2 Statistična definicija starosti Starost je čas, ki je pretekel od rojstva osebe do trenutka opazovanja (popis, stanje) oz. do opazovanega dogodka (rojstvo prvega otroka, sklenitev zakonske zveze). Običajno jo izražamo s številom dopolnjenih let, na primer na dan popisa ali ob opazovanem dogodku. 1.5.3 Statistična definicija selitev prebivalstva Selitev je sprememba naselja prebivališča osebe. Migracijski tokovi vključujejo priselitve (imigracije) in odselitve (emigracije) prebivalstva. Tip selitve je značilnost selitve glede na meje teritorialnega območja (meddržavne, notranje selitve) in glede na območje opazovanja (selitve med regijami, selitve med občinami). Meddržavne selitve Meddržavna selitev je prostorski premik, pri katerem je prejšnje oz. prihodnje prebivališče selivca v tujini. Do konca leta 1991 so v meddržavnih selitvah upoštevane selitve državljanov SFR Jugoslavije v Sloveniji (državljanov vseh republik nekdanje Jugoslavije, ki so se priselili v Slovenijo oz. odselili iz nje). Od leta 1995 so upoštevani tudi podatki o meddržavnih priselitvah in odselitvah tujcev. Ministrstvo za notranje zadeve od tega leta naprej posreduje SURS-u tudi podatke o priselitvah tujcev. Od leta 1998 so v podatkih o meddržavnih selitvah državljanov RS upoštevane tudi prijave začasne odsotnosti zaradi odhoda v tujino (za več kot 3 mesece) oz. prijave vrnitve iz tujine, kjer so državljani RS začasno prebivali. Notranje selitve Notranja selitev je sprememba naselja stalnega prebivališča državljana RS na območju Slovenije. Do leta 1991 so upoštevane notranje selitve državljanov SFR Jugoslavije v Sloveniji. Po letu 1992 so upoštevane samo selitve državljanov RS in so praviloma prikazane skupaj za selitve med naselji posamezne občine in selitve med občinami Slovenije. SURS zbira tudi podatke o spremembah stalnega prebivališča državljanov RS znotraj posameznega naselja, vendar ti prostorski premiki po metodologiji selitvene statistike niso opredeljeni kot selitev. 2 DEMOGRAFIJA V PROSTORSKEM NAČRTOVANJU Demografija je veda, ki preučuje prebivalstvo, zlasti njegovo velikost, gibanje in sestavo. Ukvarja se z raziskovanjem sestave in gibanja prebivalstva v preteklosti in sedanjosti ter poizkuša tudi predvidevati in napovedati, kakšna bosta v prihodnosti. Pri tem se poslužuje številnih metod. Beseda je zloženka iz grških besed demos v pomenu »ljudstvo« in glagolske oblike graphein v pomenu »opisovati«. (Malačič, 2003) »Demografijo so dolgo časa definirali na ožji in širši način. Najožja definicija jo je izenačevala z demografsko statistiko, nekoliko širša pa jo je definirala kot disciplino, ki se ukvarja s študijem obsega, strukture in porazdelitve prebivalstva v prostoru in v različnih časovnih obdobjih. Predmet demografije je reprodukcija ali obnavljanje prebivalstva, pri čemer opredelimo prebivalstvo kot skupnost ljudi, ki v danem obdobju prebiva na nekem območju. Število prebivalstva običajno ugotavljamo s popisi prebivalstva. Reprodukcija prebivalstva je v definiciji predmeta demografije široko opredeljena in se nanaša na celokupnost procesov gibanja prebivalstva, tako naravnega kot migracijskega gibanja. Pojem reprodukcija prebivalstva zajema tudi strukture prebivalstva ter asociacije, v katerih prebivalstvo živi, družine, gospodinjstva in naselja. Splošna demografija vsebuje in razvija splošna znanja o prebivalstvu in njegovi reprodukciji. Uporabna demografija se razvija v kar najtesnejšem sodelovanju z drugimi znanstvenimi disciplinami.« (Malačič, 2003, str. 2) Demografija (po Smith, Tayman, Swanson, 2001) je definirana kot disciplina znanstvenega proučevanja prebivalstva. Pri tem je osredotočena na pet osnovnih tem: - velikost populacije (nanaša se na število ljudi, ki prebivajo na določenem območju v določenem času), - porazdelitev populacije v geografskih območjih (običajno so območja določena posebej za statistične namene), - sestava populacije (starost, spol, rasa, etnična pripadnost in ostale značilnosti), - spremembe v velikosti, porazdelitvi in sestavi skozi čas, - posledice prebivalstvene rasti. 2.1 Teoretična izhodišča Poglavje vsebuje osnove poznavanja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja in je povzeto iz priročnika Demografske metode v prostorskem in urbanističnem planiranju (Gosar s sodelavci, 2006). Demografijo lahko obravnavamo na dva načina: - v ožjem smislu: prebivalstvo, njegova velikost, sestava ter demografski dogodki, kot so rojstva, smrti, poroke, ločitve in selitve; - v širšem smislu: poleg navedenega tudi soodvisnosti demografskih sprememb s številnimi področji življenja in dela, ki vplivajo na demografske spremembe ali obratno. Demografski potencial pomeni možnosti razvoja določene populacije ali njenega dela predvsem glede naravnega prirasta in vseh socialno demografskih posledic, ki ga izraža. Vezan je predvsem na rodnost in umrljivost. Demografski potencial v širšem smislu pa poleg demografskih parametrov upošteva tudi prostor in njegove možnosti za poselitev. Zato lahko upoštevajoč sprejemljivost prostora izračunamo prebivalstveni potencial nekega območja, in sicer ga ocenimo tako, da njegovo površino pomnožimo z gostoto prebivalstva na hektar. Glavne sestavine prebivalstvenega razvoja so rodnost, smrtnost, naravni prirast, selitveni prirast, starostna sestava prebivalstva, ki jih prikazujemo z izbranimi demografskimi kazalniki, npr. živorojeni na 1000 prebivalcev, umrli na 1000 prebivalcev, naravni prirast na 1000 prebivalcev, selitveni prirast na 1000 prebivalcev, indeks staranja. Podatki oz. povprečja za temeljne demografske kazalnike za celoto ali večja območja zabrišejo določene značilnosti, ki pridejo do izraza šele, če jih opazujemo za manjša območja ali za dele celotne populacije (npr. kmečko prebivalstvo, starostna sestava prebivalstva). Absolutnih podatkov ni mogoče primerjati niti v času niti v prostoru, ker tako velikost kot sestava dveh populacij nista nikdar enaki. Zato so absolutnim podatkom dodani še koeficienti. Demografski koeficienti so relativna števila, s katerimi primerjamo raznovrstne podatke. Predstavljajo razmerje med številom demografskih dogodkov (smrti, rojstev, selitev ipd.) v določenem letu in srednjim številom prebivalstva v istem letu, izraženo v promilih (%c). Primerjana podatka morata biti v vsebinski zvezi in enako opredeljena, da zadostimo osnovnim pogojem primerljivosti. Splošni koeficient je razmerje med številom demografskih dogodkov v določenem obdobju in srednjim številom prebivalstva v istem obdobju, izraženo v promilih (%c). Ker so ti koeficienti grobi pokazatelji, izračunavamo tudi starostnospecifične koeficiente, ki predstavljajo razmerje med številom dogodkov v določeni starostni skupini in številom prebivalstva v tej starostni skupini. Koeficienti imajo vedno letno vrednost, iz teh pa izračunamo povprečje za več let. Vrste koeficientov: - splošni demografski koeficienti ali stopnje: splošna stopnja rodnosti (nataliteta), smrtnosti (mortaliteta), naravnega prirasta, priselitev, odselitev, dejanske rasti. Računamo jih tako, da absolutne frekvence demografskih dogodkov delimo s srednjim številom prebivalstva v letu ter pomnožimo s 1000 - tako izrazimo število demografskih (vitalnih) dogodkov na 1000 prebivalcev. Za srednje prebivalstvo lahko upoštevamo stanje prebivalstva na dan 30. junija (sredi leta), če je podatek na voljo, sicer pa ga izračunamo kot aritmetično sredino med stanjem prebivalstva na začetku leta in stanjem prebivalstva na koncu leta. S tem, ko absolutne frekvence delimo s srednjim prebivalstvom, izločimo moteči vpliv razlik v absolutnem številu prebivalstva na intenzivnost dogodka. - specifični demografski koeficienti ali stopnje O njih govorimo, če postavimo frekvence demografskih dogodkov v določeni subpopulaciji v odnos z njenim povprečnim stanjem (npr. specifično stopnjo smrtnosti dobimo, če delimo število umrlih določene starostne skupine v določenem letu s številom vsega prebivalstva iste starostne skupine). Stacionarno prebivalstvo se v času ne spreminja niti po velikosti niti po sestavi. Glavna značilnost stabilnega prebivalstva pa je, da se njegova velikost spreminja, sestava pa ostaja nespremenjena. Starostne piramide (50 ali 100 letni intervali) postopno dobijo stalno obliko, ki je značilna za stabilno prebivalstvo. Vsako stacionarno prebivalstvo ima lastnosti stabilnega prebivalstva, vsako stabilno prebivalstvo pa nima lastnosti stacionarnega prebivalstva. Naloga demografske analize je: - demografske pojave, ki jih opazujemo, razstavi na posamezne sestavine; - pri preučevanju ene sestavine izloči moteče vplive drugih. Demografski analizi so dolgo pripisovali predvsem nalogo opazovanja demografskega stanja in sprememb. Toda pomembna je tudi druga njena naloga, t. j. pojavi, ki jih opazujemo, niso »čisti«, temveč se med seboj prepletajo; naloga analize je, da posamezne pojave izloči in jih prikaže v »čistem stanju«. Brez take analize ne bi bilo mogoče razumeti, kako se odvijajo demografske spremembe, kako se povezujejo, kakor tudi ne bi bilo mogoče predvideti njihovega razvoja v prihodnosti. Demografske pojave v »čistem stanju«, brez motečih vplivov drugih pojavov prikazujejo tablice smrtnosti. »Na kratko lahko tablice smrtnosti opredelimo kot sistem medsebojno povezanih kazalnikov, ki na modelu sto tisoč v danem trenutku rojenih otrok z različnih vidikov prikazujejo proces njihovega umiranja, odvisno od starosti. Tablice smrtnosti so v resnici model stacionarnega prebivalstva.« (Malačič, 2003, str. 128) 2.2 Vloga demografije v prostorskem načrtovanju Prostorsko načrtovanje mora upoštevati (kljub temu, da po sedanji zakonodaji ne vključuje družbenega planiranja) tudi socialne in družbene vidike, ki vplivajo na razvoj v prostoru. V prostorskem planu naj bi demografija služila predvsem za ugotovitev stanja in razvojnih teženj poselitve in prebivalstvene sestave v celotnem območju ali v njegovih sestavnih delih, ocene prihodnjega demografskega razvoja (upoštevajoč različne predpostavke), ocene potencialov posameznih izpeljanih prebivalstvenih skupin (npr. šolski in delovni kontingenti) in zasnovo politik poselitvenega razvoja. (Gosar, Jakoš, 1998) 2.2.1 Prostorsko razvojni dokumenti EU Prostorsko načrtovanje na lokalni ravni ni izvzeto iz procesa posledic vključevanja v evropske strukture za prostorski razvoj, zato je pomembno, da izhaja iz že sprejetih evropskih prostorskih razvojnih dokumentov. Slovenija je kot del evropskega prostora zavezana k spoštovanju na ravni EU dogovorjenih usmeritev prostorskega razvoja. (Prelog, 2009) V nadaljevanju so navedeni glavni poudarki najpomembnejših evropskih prostorskih razvojnih dokumentov. Začetki mednarodnega urejanja prostora v Evropi sovpadajo z ustanovitvijo CEMAT-a (Evropske konference ministrov, odgovornih za prostorsko/regionalno planiranje) pri Svetu Evrope leta 1970. Leta 1983 je CEMAT izdal »Evropsko listino za regionalno/prostorsko planiranje (Torremolinsko listino)«, ki določa načela ravnanja državnih in evropskih politik za izboljšanje prostorske organiziranosti držav članic Sveta Evrope. Na tej listini temeljijo »Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine«, ki jih je CEMAT sprejel v Hannovru leta 2000. Leto prej, leta 1999 so bile v Potsdamu na neformalnem srečanju ministrov EU, odgovornih za prostorsko planiranje sprejete »ESDP« (Evropske prostorsko razvojne perspektive), ki predstavljajo predvsem prostorsko podlago za uresničevanje konkretnih programov EU in niso zgolj načelen akt. Temeljijo na cilju EU, ki želi doseči uravnotežen in trajnostni razvoj, še zlasti z okrepitvijo gospodarsko socialne kohezije. Trije glavni cilji ESDP so: - razvoj uravnoteženega in policentričnega sistema mest in nov odnos med mesti in podeželjem; - zagotavljanje enakega dostopa do infrastrukture in znanja; - trajnostno uravnotežen razvoj, preudarno upravljanje ter varstvo naravne in kulturne dediščine. Na neformalnem srečanju ministrov za prostorsko načrtovanje in razvoj je bila leta 2007 v Leipzigu sprejeta »Teritorialna agenda Evropske unije«, ki je akcijsko usmerjen politični okvir prihodnjega sodelovanja v povezavi z drugimi dokumenti razvojnih politik EU, kot so: Leipziška listina o trajnostnem razvoju evropskih mest, Lizbonska strategija, Gothenburška strategija, Strateške smernice Skupnosti 2007-2013 in drugi. Naloga Agende za prihodnost je krepitev teritorialne kohezije. Med velike nove izzive na področju teritorialne kohezije sodijo tudi prostorske posledice demografskih sprememb (zlasti staranja prebivalstva) ter priseljevanja in izseljevanja prebivalstva na trge dela, ki vplivajo na zagotavljanje javnih storitev splošnega pomena, stanovanjski trg, razvoj strukture naselij in način sobivanja prebivalstva v mestih in regijah. Za izvajanje Teritorialne agende je bil pripravljen »Prvi akcijski program«, sprejet na neformalnem srečanju ministrov za prostorsko načrtovanje in razvoj na Azorih leta 2007. »Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih«, sprejeta na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za urbani razvoj in teritorialno kohezijo v Leipzigu leta 2007 dopolnjuje Teritorialno agendo, s tem, da celovito politiko urbanega razvoja predstavlja kot nalogo z evropsko razsežnostjo. Navedeni dokumenti izpostavljajo zlasti uravnotežen in trajnostni razvoj ter teritorialno kohezijo (kamor se uvršča tudi socialna kohezija), kar nakazuje na pomembno vlogo demografije. Prva dva navedena cilja ESDP (mesta, podeželje, družbena infrastruktura) sta neposredno povezana z demografijo. Teritorialna agenda Evropske unije pa je prav posebej izpostavila prostorske posledice demografskih sprememb. Sodobni modeli prostorskega načrtovanja so kot ključno načelo prevzeli načelo trajnostnega razvoja, ki vsebuje ne le okoljske, pač pa tudi socialne in ekonomske vidike. Doseganje trajnostnega razvoja zahteva interakcijo med okoljskim, socialnim in ekonomskim vidikom v okviru prostorskega načrtovanja (Prelog, 2009), kjer ima svoje mesto tudi demografija. 2.2.2 Demografske strokovne podlage v veljavni zakonodaji V poglavju je opisano trenutno stanje oz. vloga demografije v prostorskem načrtovanju (na občinskem nivoju tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni) v veljavni prostorski zakonodaji, t. j. veljavnem ZPNačrt (Zakonu o prostorskem načrtovanju) - Uradni list RS, št. 33/07. Namen je ugotoviti, ali prostorska zakonodaja vključuje demografsko študijo med (obvezne) strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov. ZPNačrt v 47. in 58. členu določa, da se osnutek občinskih prostorskih aktov pripravi tudi na podlagi prikaza stanja prostora, ki ga definira 86. člen, in sicer kot obvezno podlago za pripravo prostorskih aktov, ki jo pripravljajo skupaj ministrstvo in občine na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema in vsebuje zlasti: 1. »prikaz dejanskega stanja v prostoru, ki vključuje prikaz stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, 2. prikaz varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območij, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim, 3. prikaz s prostorskimi akti določenih območij namenske rabe.« (ZPNačrt, str. 4598) Pravilnik o prikazu stanja prostora (Uradni list RS, št. 50/08) v 3. členu določa, da »prikaz stanja prostora vsebuje grafični in tekstualni del, ki imata obvezne in neobvezne sestavine. Obvezne sestavine grafičnega in tekstualnega dela so po vsebini in obliki enotne za vse prostorske akte. Neobvezne sestavine so glede na značilnosti obravnavanega območja potrebne za analizo stanja oz. izdelavo ustreznih strokovnih podlag pri pripravi in sprejemu posameznega prostorskega akta. (str. 5406) V 5. členu Pravilnika je navedeno, da so obvezna sestavina tekstualnega dela prikaza stanja prostora osnovni podatki za območje prostorskega akta, kot je velikost območja, število zgradb in število prebivalstva. V 19. členu ZPNačrt je navedeno, da so poleg prikaza stanja prostora obvezne priloge prostorskega akta tudi strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta. 14. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) določa, da se izdelajo potrebne strokovne podlage. Prav tako 45. člen Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) v prvem odstavku določa, da se izdelajo potrebne urbanistične strokovne podlage, v drugem odstavku pa določa, da »se strokovne podlage za naselja, za katera se ne izdela urbanistični načrt, pripravijo v obsegu in vsebini, ki ustreza velikosti in zahtevnosti naselja.« (str. 13405) Omeniti velja tudi 10. člen ZPNačrt, ki med 7 temeljnih načel zakona uvršča tudi načelo strokovnosti, ki določa, da »morajo prostorski akti temeljiti na strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s strokovnimi metodami prostorskega načrtovanja ter kakovostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načrtovanja.« (ZPNačrt, str. 4587) Veljavna zakonodaja trenutno tako v zakonskih kot tudi podzakonskih predpisih ne predpisuje obveznih demografskih strokovnih podlag. Potrebnost in vsebino vseh strokovnih podlag prepušča strokovni presoji prostorskih načrtovalcev; strokovne podlage se običajno izdelajo kot zahteva posameznih nosilcev urejanja prostora, vendar pa demografija ni področje, ki bi bilo v pristojnosti posameznega nosilca urejanja prostora. Obvezne sestavine prikaza stanja prostora kot edine obvezne strokovne podlage so z vidika demografije zelo splošne (zgolj navedba števila prebivalstva brez predpisane ustrezne demografske analize). Predhodna zakonodaja iz leta 2003 (Zakon o urejanju prostora - ZUreP-1) je v uredbo (Uredba o vsebini poročila o stanju na področju urejanja prostora ter minimalnih enotnih kazalnikih), ki se sicer ni uvrščala med strokovne podlage, zelo natančno vključila demografsko analizo (brez projekcij), vendar ni nikoli zaživela (tudi zaradi kratke veljavnosti zakona). Najstarejša zakonodaja (Zakon o urejanju prostora - ZUreP in Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUNDPP, oba iz leta 1984) pa je v podzakonskih predpisih zelo natančno uredila vključenost demografije v strokovne podlage za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov (analiza možnosti dolgoročnega in analiza možnosti srednjeročnega razvoja); pri pripravi izvedbenih prostorskih aktov pa se je podzakonski predpis skliceval na strokovne študije, izdelane za potrebe priprave dolgoročnega in srednjeročnega plana. 2.2.3 Demografske strokovne podlage v strokovni literaturi Dr. Andrej Pogačnik v učbeniku z naslovom Urejanje prostora in varstvo okolja (1992) zapiše, da pripravljalna in začetna dela pri izdelavi prostorskega plana obsegajo tudi demografsko študijo. V poglavju o prebivalstvu in naselitveni rabi prostora je zapisano, da pri prostorskem planiranju poselitve izhajamo iz demografske analize in prognoze. Po izbrani, najbolj verjetni projekciji gibanja prebivalstva je treba izračunati in locirati zanje potrebne poselitvene površine. Pri tem moramo upoštevati značilne bruto gostote (prebivalcev ali stan./ha (stanovanj na hektar)). Če računamo potrebno število stanovanj, je bistveno število gospodinjstev. Razpoložljive (možne) površine za naselitev pa določimo na osnovi naravnih in ustvarjenih danosti po metodi izločanja površin. V učbeniku Urbanistično planiranje (1999) dr. Andrej Pogačnik v poglavju Inventarizacija in analiza podatkov, ki vplivajo na urbani razvoj med ustvarjene danosti - antropogene faktorje najprej umešča demografijo. Avtor predstavi naravno in mehansko gibanje prebivalstva in tudi nekaj metod napovedi oz. prognoze gibanja prebivalstva. Poleg sprememb v številu prebivalstva so pomembne tudi strukturne analize populacije glede spolne, starostne, izobrazbene, narodnostne, zaposlitvene, dohodkovne in druge sestave; nadalje razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom, zaposlenim in nezaposlenim. »Zaposlenost razčlenjujemo po sektorjih zaposlitve. Pomembni sta sestava in velikost gospodinjstev. Gospodarski kazalniki, vezani na prebivalstvo, so dohodek na zaposlenega, na družinskega člana, na gospodinjstvo in drugi. Iz vseh teh podatkov bo urbanist izvajal razne prognoze potrošnje, stopnje rasti motorizacije, potrebe po delovnih mestih, stanovanjih, vrtcih, šolah, trgovinah, zdravstvenih ustanovah, domovih za ostarele, javnem prometu in druge. Pri distribuciji prebivalstva v prostoru upoštevamo različne gostote naselitve in gostote delovnih mest (v regionalnem planiranju štev./km , v urbanizmu štev./ha).« (Pogačnik, 1999, str. 8788) V učbeniku Kako izdelamo prostorske načrte (2006) dr. Andrej Pogačnik predstavi tudi prostorsko načrtovanje na lokalni ravni. Izdelava in sprejemanje dolgoročnega načrta prostorskega razvoja občine ter metoda njegove sinteze: demografsko analizo in projekcijo (posebej prirejeno za občino) avtor uvrsti med druge strokovne podlage, ki so izvensektorske, vendar nujne za lokalno raven. Med specifične naloge občine na področju stanovanjskega gospodarstva se uvršča tudi izdelava občinske demografske bilance in projekcije. Pri urbanističnem načrtu med poglavitnimi prostorskimi analizami, vezanimi na ustvarjene danosti navaja: - analizo prebivalstva (sestavo, projekcije, migracije), - analizo zaposlenosti prebivalstva, - število nezaposlenih, - število in razporeditev stanovanj (sestava, projekcija, površine na prebivalca), - stanovanjsko gostoto (stan./ha), naselitveno gostoto (preb./ha) ipd. (Pogačnik, 2006) Strokovne podlage občinskega izvedbenega načrta so podobne ali iste kot podlage, uporabljene za dolgoročni načrt (občine), za urbanistični ali krajinski načrt. Izkoristiti je treba tiste strokovne podlage, ki so bile izdelane za dolgoročni načrt ali regionalno zasnovo z aplikacijo na konkretni prostor občine. V izvedbenem načrtu se načeloma ne ukvarjamo s projekcijami, utemeljitvami glede rabe tal ipd., saj našteto privzamemo iz dolgoročnih načrtov. (Pogačnik, 2006) Pravkar navedeno prikaže razhajanja med veljavno zakonodajo (ki ne vključuje demografskih strokovnih podlag) in strokovno literaturo (ki ne glede na vrsto prostorskega akta predpiše izdelavo ustrezne demografske študije, vključno z demografskimi projekcijami). 2.2.4 Demografske strokovne podlage v praksi V preteklosti so se spremembe v sistemu planiranja posredno odražale tudi pri prebivalstvenem razvoju Slovenije. Ko se je začelo uveljavljati družbeno planiranje, so večji pomen dobile občine. Občinski srednjeročni družbeni plani in dolgoročni plani so predpostavljali zelo hitro rast prebivalstva v vseh občinah. Naloga demografskih študij je bila le strokovno podprta napoved hitre rasti števila prebivalstva. Z osamosvojitvijo Slovenije se je začelo spreminjanje družbenega planiranja, ki pa je na nivoju lokalne politike še vedno dokaj zakoreninjeno in se kaže v želji, da bo število prebivalstva še vedno naraščalo, ker naj bi bil to tudi pogoj za hiter razvoj občine. Vendar pa v planiranju demografija ni statistika, ki pove, koliko bo prebivalstva na nekem območju čez 20 let (specifičnih starostnih skupin), ampak je sestavni del splošne strategije prostorskega razvoja. Ocena demografskega razvoja mora nastajati v procesu planiranja, za katerega demografska stroka da svoja strokovna izhodišča in po skupni oceni možnega splošnega razvoja območja to tudi demografsko ovrednoti tako glede skupnega števila prebivalstva kot specifičnih starostnih skupin. (Jakoš, 2007) Pri izdelavi demografskih strokovnih podlag v novejšem času se izrazito kaže želja občin po rasti števila prebivalstva (očitno si slovensko gospodarstvo ne more predstavljati razvoja brez rasti števila zaposlenih), zato se pri projekcijah prihodnjega števila prebivalstva vedno pojavlja visok delež priseljenega prebivalstva, kar pa je danes zelo težko doseči (v delovno dobo namreč prihajajo vedno manj številčne generacije). Zato je pri izdelavi demografskih strokovnih podlag potrebno poudariti pomen projekcije prebivalstva po naravni rasti, pri kateri gre za dejanski demografski potencial, ki ga ima neko območje. Ocena je gotovo negativna, kar pomeni, da morajo občine planirati priseljevanje že za ohranitev sedanjega števila prebivalstva. Pri izdelovanju demografskih strokovnih podlag je pozornost potrebno nameniti dobri predstavitvi sedanjega demografskega položaja v Sloveniji. Rast števila prebivalstva pri negativnem naravnem prirastu zahteva tako močno priseljevanje, da to lahko privede tudi do konfliktov v prostoru. Dolgoročno le zvišana rodnost lahko zopet izboljša razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom. Priseljevanje z umetnim dviganjem aktivnega prebivalstva le prestavlja problem v prihodnost, saj bo v bodočnosti delež starejšega prebivalstva zopet nenormalno visok. (Jakoš, 2007) Načrtovati je potrebno razvoj za nove prihajajoče generacije prebivalstva, čeprav so te bolj malo številčne, pa so glede svojih pričakovanj kvalitete življenja in družbenega (tudi komunalnega) standarda mnogo bolj zahtevne. Zato je potrebno graditi nova in večja stanovanja, družbene objekte, zagotavljati nova delovna mesta, dvigovati kvaliteto infrastrukture in na splošno optimistično načrtovati razvoj za nove generacije. Planiranje, ki bo temeljilo na kvalitativnem razvoju in višanju standardov na vseh področjih človekovega delovanja, ne pa na rasti števila prebivalstva, ki je sedanje demografske razmere ne omogočajo. Kakovostna demografska strokovna podlaga za planiranje mora dati realno sliko prihodnjega števila prebivalstva in njegove starostno-spolne sestave. Seveda pa ne gre zanemariti dolgoročnejšega demografskega razvoja. To pa pomeni ustvarjanje pogojev za višanje rodnosti, ki edina lahko dolgoročno omogoči zopet rast števila prebivalstva. (Jakoš, 2008) V prostorskem načrtovanju se kaže dvojnost problematike: kako na eni strani upoštevati razmeroma neoptimistične demografske napovedi, ki ne izkazujejo večjega povečanja števila prebivalstva, na drugi strani pa še vedno strmo naraščajo potrebe po novih stavbnih zemljiščih. Ne glede na demografske študije, ki se pripravljajo v okviru strokovnih podlag za prostorske planske akte in ki naj bi pokazale dejanske potrebe po novih zemljiščih za prostorski razvoj, pa je za prostorske načrtovalce v praksi pogosto težko obvladljiva nenasitnost različnih investitorjev po novih stavbnih zemljiščih. Prostorsko predimenzionirane razvojne pobude (večina razvojnih pobud se nanaša na širitev stanovanjskih območij) se sklicujejo na odgovornost do zagotavljanja površin za gospodarski razvoj, nova delovna mesta in splošni napredek lokalne skupnosti. S čim (in kom) naj bi te obsežne nove stavbne površine napolnili, naselili? Prav zato bi morali izdelati in smiselno upoštevati tudi demografske strokovne podlage. Opredelitve novih stavbnih zemljišč tudi v novi generaciji planskih aktov ne bodo zadovoljile predimenzioniranih prostorskih pobud, ampak bodo ostajale v okviru smiselnih demografskih kazalnikov, podprte z dejanskimi oz. realnimi razvojnimi potrebami. (Jankovič Grobelšek, 2007) Na podlagi konkretnih primerov v praksi ocenjujemo, da je trenutno demografska strokovna podlaga (kot samostojna študija za občino) redko izdelana, in sicer pogosto v okviru vsebinsko širše strokovne podlage s področja poselitve. Strokovna podlaga pri pripravi prostorskega akta pogosto ni upoštevana oz. (v primeru izdelanih demografskih projekcij) pogosto ni strokovno uporabljena pri pripravi prostorskega akta. Podlaga je pogosto izdelana le v primeru, če je pričakovati, da bo lahko opravičila določen poseg v prostor. Prepogosto je izdelava vezana na potrebe po stanovanjih, vse premalo pa se upošteva uporabnost demografskih študij (in projekcij) za potrebe po zagotavljanju družbene infrastrukture. Veliko projekcij pri izračunu upošteva pretirano visoko število priseljenega prebivalstva (kar bi v primeru realizacije privedlo do porušitve poselitvenih sistemov). V takšnih primerih je podlaga, ki naj bi zagotavljala kvalitetne rešitve, sama sebi namen, zahteva veliko časa za pripravo in tudi finančno obremeni pripravljavca prostorskega akta. 3 DEMOGRAFSKA ANALIZA OBČINE ŠKOFJA LOKA Namen analize je analizirati dosedanji demografski razvoj v občini in opredeliti njegove težnje, ovrednotiti sedanji demografski potencial občine ter predvideti (bližnji) prihodnji demografski razvoj v občini ob različnih hipotezah - izdelati projekcije prebivalstva, in sicer predvsem za potrebe priprave novih prostorskih dokumentov občine glede na tista razvojna vprašanja, ki so neposredno povezana z dimenzioniranjem potreb po primerni opremljenosti z družbeno infrastrukturo in stanovanji v občini. 3.1 Demografska slika Slovenije Za Slovenijo v demografskem smislu je značilno, da ima zelo slab demografski potencial (starostno-spolno sestavo prebivalstva). V letu 1997 je prešla pod demografski prag in število prebivalstva trenutno narašča samo zaradi nekoliko močnejšega priseljevanja. Sedanji demografski potencial je posledica preteklega demografskega dogajanja. Na število in starostno-spolno sestavo prebivalstva so vplivali pomembnejši zgodovinski dogodki. Pred prvo svetovno vojno je Slovenija beležila odseljevanje, zato je imela dolgo časa relativno nizek delež prebivalstva starejšega od 85 (oz. 80) let glede na pričakovano trajanje življenja. Opazen je manjši primanjkljaj najstarejšega prebivalstva, ki ni bilo rojeno med prvo svetovno vojno. Tisti, ki so bili rojeni, pa so bili ob začetku druge svetovne vojne stari med 20 in 30 let, torej v najbolj primernih letih za vojskovanje. Bolj opazen je primanjkljaj prebivalstva, ki ni bilo rojeno med drugo svetovno vojno. Tem generacijam pa z desetletnim zamikom sledijo v Sloveniji najbolj številčne generacije, rojene med leti 1949 in 1956. Govorimo o povojnem »baby boom-u«. Priseljevanje v Slovenijo pa je številčne domače povojne generacije še okrepilo (Slovenija je v začetku 60. let prejšnjega stoletja postala tipično imigracijsko območje). Zaradi priseljevanja mlajšega prebivalstva je bilo kar nekaj časa prikrito zniževanje rodnosti, ki se je počasi pričelo. Konec 70. let prejšnjega stoletja se je število rojstev zopet dvignilo nad 30.000, vendar to ni bila posledica dviga celotne stopnje rodnosti, temveč nekajletnega povečanega priseljevanja mladih žensk z območja nekdanjih jugoslovanskih republik. Leto 1980 je bilo za Slovenijo nekakšna simbolična demografska prelomnica. Rodnost je še nadalje upadala, zniževalo pa se je tudi priseljevanje v Slovenijo. Istočasno z zniževanjem rodnosti je potekal proces daljšanja povprečnega trajanja življenja in s tem povečevanje števila in predvsem deleža starejšega prebivalstva. Zato lahko po letu 2010 v Sloveniji pričakujemo hiter porast števila in deleža starejšega prebivalstva z vstopanjem v starost vedno bolj številčnih povojnih generacij (kljub daljšanju povprečnega trajanja življenja). Povečevalo se bo tudi število umrlih, zato ne moremo pričakovati pozitivnega naravnega gibanja. Za današnje letno število umrlih je pomembno, koliko ljudi se je rodilo pred toliko leti. K številu umrlega prebivalstva danes največ prispevajo generacije rojene pred 70-80 leti. Zaradi odseljevanja med obema svetovnima vojnama se danes letno število umrlih v Sloveniji giblje med 18.000 in 20.000. Za današnje število rojstev je poleg koeficientov celotne stopnje rodnosti pomembno število žensk v najbolj rodni dobi. K skupnemu številu rojstev največ prispeva petletna starostna skupina 25-29 let, ki prispeva 40 % vseh rojstev, starostna skupina 25-34 let že 70 % in starostna skupina 20-34 let več kot 90 %. Ženske v danes najbolj rodni dobi v starosti 20-34 let so bile rojene v letih 1975-1989. Ker je število rojstev po letu 1980 v Sloveniji začelo najprej počasi, nato pa vedno hitreje upadati, ugotovimo, da v rodno dobo prihajajo vedno manj številčne generacije žensk. Dvig števila rojstev v Sloveniji po letu 2002 se popolnoma ujema s porastom števila žensk v najbolj rodni dobi, kar je posledica nekoliko višjega števila rojstev konec 70. let prejšnjega stoletja (v primerjavi z začetkom 70. let). V Sloveniji ne moremo pričakovati zvišanja števila rojstev zaradi pričakovanega zniževanja števila žensk v rodni dobi. V obdobju 1980-2005 je bilo zniževanje števila rojstev predvsem posledica hitrega zniževanja rodnosti. Celotna stopnja rodnosti je padla celo na 1,2 v letu 2003. Dvig celotne stopnje rodnosti v zadnjih letih (leta 2008 1,53) pa ne bo omogočil višanja števila rojstev in tega ne more nadomestiti tudi eventualno zelo visok dvig vrednosti celotne stopnje rodnosti žensk. Na področju migracij se je v Sloveniji največja sprememba zgodila na prehodu iz 1960. v 1970. leta prejšnjega stoletja, ko je Slovenija iz tradicionalne emigracijske postala izrazito imigracijska država. Neto migracije Slovenije z ostalimi republikami v nekdanji Jugoslaviji so bile pozitivne v celotnem obdobju 1955-1989. Neto migracije s tujino pa so bile negativne vse do leta 1986. Hkrati so statistični problemi z začasnimi ekonomskimi emigracijami zameglili natančno sliko. V Sloveniji šele od leta 1992 naprej govorimo o zunanjih migracijah kot o celovitih meddržavnih migracijah. Delo tujih delavcev v Sloveniji po njeni osamosvojitvi označimo kot prehod od priseljevanja sodržavljanov do zaposlovanja tujcev. Že sredi 1990. let se je ponovno pokazala potreba po zaposlovanju tujcev kljub visoki domači brezposelnosti. Med letoma 1994 in 2000 je bilo tujcev okrog 4,0 % aktivnega prebivalstva, (bili so slabo izobraženi). Kar 96,7 % vseh delovnih dovoljenj je bilo izdanih osebam iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (do leta 2000 se je delež znižal na 94,4 %). Leta 2000 je bil sprejet nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki loči tri vrste delovnih dovoljenj. Osebno je obnovljiva in stalna oblika dovoljenja, ki tujcu omogoča prost dostop do trga dela. Za zaposlitev je dovoljenje, ki se izda na vlogo delodajalca in je vezano na zaposlitev pri njem. Za delo pa je oblika dovoljenja, za katero velja vnaprej določena časovna omejitev. Zakon obvezuje vlado, da letno določi kvoto dovoljenj, s katero omeji število tujcev na trgu dela. Zgornja meja kvote je 5 % aktivnega prebivalstva RS (leta 2007 45.985 oseb). (Malačič, 2008) V gradivu za izdelavo prebivalstvene politike Slovenije je bilo zapisano, do bo potrebna selekcija priseljencev ter da bo potrebno ustaviti priseljevanje nekvalificiranih in neizobraženih ter drugače socialno ogroženih. V nacionalnem poročilu za konferenco v Kairu pa je bilo zapisano, da bo slovenska država verjetno morala hkrati s politiko spodbujanja rojstev postopno in selektivno sproščati tudi priseljevanje. V vseh dokumentih so zapisane določene slabosti priseljevanja (nacionalni vidik, identiteta, jezik). (Jakoš, Boldin, Gosar, Mihevc, Miklič, 1996) Leta 2004 je Slovenija postala članica EU, pojavila se je kategorija EU prijav (prijave delavcev iz drugih članic EU, ki pri nas ne potrebujejo delovnih dovoljenj, ker velja z njimi prost pretok oseb). Po vstopu v EU je število tujcev na trgu dela začelo naraščati (leta 2008 nad 70.000 tujcev). Večje povpraševanje je po mladih tujih delavcih. Izobrazbena sestava tujih delavcev v Sloveniji je slaba, kar velja tudi za EU prijave, izrazito prevladujejo moški. Glede zaposlenosti po dejavnostih se kaže velika vloga industrije po eni in nizek delež terciarnih dejavnosti po drugi strani. Še posebej izstopa gradbeništvo. Tujci opravljajo najslabše plačana, težka dela v slabih delovnih razmerah. Do osamosvojitve Slovenije so se v Slovenijo priseljevali predvsem ljudje z drugih območij nekdanje Jugoslavije in le malo tujcev iz drugih držav. Po osamosvojitvi Slovenije in še posebej po skupnem vstopu v EU se je pričakovalo hitrejše povečanje kakovosti tujih delavcev, povečanje zaposlovanja iz članic EU ter zmanjšanje zaposlovanja tujcev z drugih območij bivše Jugoslavije. Vendar podatki kažejo drugače. Gospodarske razmere v Sloveniji bodo še nekaj časa zagotavljale nadaljevanje dosedanjih značilnosti zaposlovanja in dela tujcev na našem trgu dela. Verjetno bodo tudi slovenski državljani bolj pogosto menjavali običajna bivališča. Lahko pričakujemo, da bo Slovenija tudi v prihodnje ostala neto imigracijska država. (Malačič, 2008) 3.1.1 Projekcije prebivalstva Slovenije Leta 2005 je Eurostat (Statistični urad Evropskih skupnosti) pripravil demografske projekcije EUROPOP2004 za obdobje do leta 2050. Pred tem so bile projekcije prebivalstva narejene s strani SURS-a leta 1995. Projekcije so bile izdelane po metodi, ki jo je Eurostat poimenoval trendna (rodnost, smrtnost in migracije so temeljili na njihovem gibanju v preteklosti). Trenutno najnovejše projekcije so bile izdelane konec marca 2008 in nosijo oznako EUROPOP2008, uporabljena je bila konvergenčna metoda. Organizacija združenih narodov to metodo pri svojih demografskih projekcijah uporablja že vrsto let. V letu 2060 bo dosežena zgolj določena stopnja konvergence med državami. Projekcije v letu 2008 niso nadomestile projekcij iz leta 2004. (Sambt, 2008) Statistični urad RS je poleg projekcije EUROPOP2008 -t. i. (tako imenovana) srednja različica projekcije prebivalstva izračunal še različne druge variante projekcij prebivalstva Slovenije, tudi t. i. nizko in visoko varianto. Srednja varianta projekcije v obdobju 2008-2060 predpostavlja postopen dvig stopnje celotne rodnosti z 1,32 na 1,52, postopno zvišanje pričakovanega trajanja življenja s 74,7 leta na 83,7 leta za moške oz. za ženske z 81,9 leta na 88,8 leta ter postopno znižanje neto selitev z 2.909 na 1.133 za moške oz. z 2.954 na 1.121 za ženske. Ob upoštevanju teh pogojev naj bi se do leta 2060 število prebivalstva Slovenije znižalo za nekaj manj kot četrt milijona prebivalcev, bistveno pa naj bi se spremenila tudi starostna sestava prebivalstva. Delež prebivalstva v starosti 65 let in več naj bi se več kot podvojil (s 16,1 % v letu 2008 na 33,4 % v letu 2060), delež ljudi, starih 15-64 let pa bi se opazno znižal. Koeficient starostne odvisnosti starih bi se po srednji varianti do leta 2060 v Sloveniji glede na leto 2008 povečal za več kot 2,7-krat (s 25,0 na 68,2). Po srednji varianti se bo število prebivalstva Slovenije do leta 2019 še povečevalo, nato pa bo začelo upadati. Tako se bo število prebivalstva s sedanjih 2,02 milijona povečalo do leta 2019 na skoraj 2,06 milijona, nato pa bo počasi, a vztrajno upadalo in se do leta 2060 znižalo na 1,76 milijona, kar bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, skromnega povečevanja rodnosti in razmeroma skromnega selitvenega prirasta. (Vertot, 2009) Po visoki varianti (ta predpostavlja, da se bo stopnja celotne rodnosti z 1,32 povečala na 1,90 leta 2060, pričakovano trajanje življenja podaljšalo s 74,7 leta na 87,4 leta za moške oz. z 81,9 leta na 91,9 leta za ženske ter le malenkostno znižalo število neto selitev s 5.863 na 5.330) bo število prebivalstva leta 2060 za 625.000 ljudi večje kot v srednji varianti in starostna sestava prebivalstva se bo predvsem v začetnem obdobju projekcij manj spremenila kot pri srednji varianti. (Vertot, 2009) Po nizki varianti (ta predpostavlja, da se bo stopnja celotne rodnosti z 1,32 do leta 2060 še znižala - na 1,3, pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške se bo povečalo s 74,7 leta na 80,1 leta, za ženske pa z 81,9 leta na 85,7 leta, število neto selitev se bo zmanjšalo s 5.863 na 800 letno) bo število prebivalstva leta 2060 za 321.000 prebivalcev manjše kot v srednji varianti projekcije. (Vertot, 2009) Poleg osnovne (srednje variante) je Eurostat izračunal še naslednje variante projekcij: - varianta »rodnost visoka«; Do leta 2060 se bo stopnja celotne rodnosti povišala na 1,90. V letu 2060 bi bilo število prebivalstva Slovenije večje za 117.000 oseb kot v osnovni varianti. Starostna sestava prebivalstva ne bi bila bistveno različna. - varianta »rodnost takoj 2,1«; Predvideva takojšnje povišanje za rodnost na 2,1. Gre za povsem nerealistično predpostavko, ki v bližnji prihodnosti bistveno ne ublaži procesa staranja prebivalstva, na daljši rok pa bi tako visoka rodnost imela močne pozitivne učinke. V letu 2060 bi bilo prebivalcev Slovenije kar za 576.000 več kot po osnovni varianti. - varianta »smrtnost konstantna«; Predpostavlja, da bi življenjsko pričakovanje ostalo na ravni iz leta 2008. Kaže, koliko bo staranje prebivalstva hitrejše zaradi predvidenega nadaljnjega podaljševanja dolgoživosti. Leta 2060 bi bilo število starega prebivalstva bistveno nižje (za skoraj 160.000). - varianta »brez migracij«; Prikazuje, koliko se bo proces staranja prebivalstva in upadanja števila predvidoma ublažil zaradi neto priseljevanja. V letu 2060 bi bilo število prebivalcev Slovenije predvidoma za 280.000 manjše. Vpliv migracij se kaže neposredno skozi število priseljenih oseb, kakor tudi skozi število otrok, za katere se imigranti odločijo potem, ko se priselijo. - varianta »visoke migracije«; Predpostavka, da neto selitve sčasoma ne bi upadale (kot v osnovni varianti). Blažilni vpliv na staranje prebivalstva bi bil omejen, saj se tudi priseljeno prebivalstvo sčasoma postara. Število prebivalcev Slovenije bi bilo višje za 161.000 oseb. - »konstantna« varianta; Prikazuje dogajanje v prihodnje, če bi ves čas veljale razmere iz leta 2008. Ta varianta ni podvržena subjektivnemu mnenju oblikovalca projekcij, vendar to ne pomeni, da je najbolj realistična. (Sambt, 2008) Četudi bi se rodnost že v prihodnjih nekaj letih bistveno povišala, bodo absolutno število živorojenih otrok v prihodnjih dveh oz. treh desetletjih določale številčno šibke generacije žensk. Številčne generacije bodo začele v prihodnjem desetletju prestopati mejo 65 let; ekonomsko gledano pa se bodo postopno upokojevale. Staranje prebivalstva in koeficient starostne odvisnosti mladih in starih bosta v prihodnjih desetletjih narekovana predvsem z gibanjem smrtnosti in obstoječo starostno sestavo. (Sambt, 2008) v 3.2 Demografske značilnosti občine Škofja Loka v 3.2.1 Osnovni podatki o občini Škofja Loka v 2 ^ Površina občine Škofja Loka meri 146 km . Občina obsega Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, ki se ob sotočju Poljanske in Selške Sore v Škofji Loki odpira proti Sorškemu polju. Središče občine je v Škofji Loki, ki leži na prehodu ravnega, s prodom nasutega Sorškega polja v zelo razgiban, kamninsko pester svet Škofjeloškega hribovja. Tu prehajata v ravnino tudi obe največji dolini, Poljanska in Selška. V občini je 62 naselij, 22.647 prebivalcev (na dan 30.06.2008) in 4.612 hišnih številk (stanje 01.01.2008). Povprečna gostota prebivalstva na dan 30.06.2008 je znašala 155 preb./km , delež občine v prebivalstvu Slovenije pa približno 1,1 %. Topografsko karto območja občine Škofja Loka prikazuje karta 1, DOF (digitalni ortofoto posnetek) občine in mesta Škofja Loka prikazujejo karte 2, 3 in 4, območja naselij občine Škofja Loka pa prikazuje karta 5. Naselja občine Škofja Loka so (v tem značilnosti občine, vezane na naselja): - Binkelj, - Bodovlje, - Breznica pod Lubnikom, - Brode, - Bukov Vrh nad Visokim, - Bukovica, - Bukovščica, - Crngrob, - Dorfarje, - Draga, - Forme, - Gabrk, so obravnavane demografske in ostale - Gabrovo, - Gabrška Gora, - Godešič, - Gorenja vas-Reteče, - Gosteče, - Grenc, - Hosta, - Knape, - Kovski Vrh, - Križna Gora, - Lipica, - Log nad Škofjo Loko, - Moškrin, - Na Logu, - Papirnica, - Pevno, - Podpulfrca, - Pozirno, - Praprotno, - Pungert, - Puštal, - Reteče, - Rovte v Selški dolini, - Sopotnica, - Spodnja Luša, - Staniše, - Stara Loka, - Stirpnik, - Strmica, - Suha, - Sv. Andrej, Vir: RPE (Registerprostorskih enot). 3.2.1.1 Teritorialne spremembe občine Poglavje je povzeto iz strokovne podlage Analiza stanja v prostoru v občini Škofja Loka (Onufrija, 2006). V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo k mestu Škofja Loka priključenih več posameznih delov naselij. Tako je bil leta 1984 iz območja naselij Binkelj, Stara Loka in Vešter k naselju Škofja Loka priključen Podlubnik. Iz območja naselja Stara Loka sta bila k naselju Škofja Loka priključena Groharjevo naselje in Cesta talcev. Iz območja naselja Suha so se Škofji Loki priključili Frankovo naselje, Kamnitnik, Ljubljanska, Sorška in Suška cesta ter Tavčarjeva in Potočnikova ulica. Iz območja naselij Suha in Trata pa se je Škofji Loki priključila Kidričeva Sv. Barbara, Sv. Duh, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Ševlje, Škofja Loka, Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec. cesta. Poleg navedenih je bilo k mestnemu naselju Škofja Loka priključenih še nekaj manjših delov. S tem so se zmanjšala območja naselij Binkelj, Stara Loka, Suha, Trata in Vešter. Te spremembe so opazne v zmanjšanju števila prebivalstva med leti 1981 in 1991, zlasti v naseljih Stara Loka in Suha. Do spremembe v obsegu občine je prišlo s 1.1.1995, ko so iz nekdanje občine Škofja Loka nastale štiri občine: občina Škofja Loka, občina Gorenja vas-Poljane, občina Železniki in občina Žiri. Obseg občine Škofja Loka se je zato bistveno zmanjšal. Leta 1997 se je območje naselja Bukov Vrh spremenilo tako, da se je severni del naselja priključil k naselju Visoko pri Poljanah, vzhodni del naselja je postal samostojno naselje z imenom Bukov Vrh nad Visokim, južni del naselja pa je obdržal ime Bukov Vrh in se priključil občini Gorenja vas-Poljane. Tako je iz občine Škofja Loka izpadlo 23 hiš in 95 prebivalcev, ki so bili kot naselje Bukov Vrh priključeni občini Gorenja vas-Poljane. Zato je število prebivalstva v naselju Bukov Vrh nad Visokim med letoma 1997 in 1998 močno upadlo, poraslo pa v naselju Visoko pri Poljanah. Zadnja teritorialna sprememba občine je bila leta 2002, ko se je občini priključilo naselje Sv. Lenart v obsegu 98,7 ha (štiri stanovanjske hiše s 23 prebivalci). Ob koncu leta 2003 je bilo odpravljeno naselje Lenart nad Lušo in združeno z naseljem Sv. Lenart. v 3.2.2 Število in gibanje števila prebivalstva občine in naselij Število prebivalstva v občini Škofja Loka je po letu 1950 stalno naraščalo. Predvsem zaradi hitre industrializacije, deagrarizacije in urbanizacije se je po letu 1950 začela intenzivnejša demografska rast (v obdobju 1953-1961 porast prebivalstva za 14 %). Omogočalo jo je množično zaposlovanje v industriji in obsežna stanovanjska gradnja. Rast se je nadaljevala po letu 1961 kot posledica pozitivnega migracijskega salda predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije in velikega naravnega prirasta (v obdobju 1961-1971 porast prebivalstva za 16 %). V 70. letih prejšnjega stoletja se je rast prebivalstva začela umirjati (v obdobju 1971-1981 porast za 6 %), v 80. letih je bila spet močnejša (v obdobju 1981-1991 porast za 16 %). Rast števila prebivalstva se je upočasnila tudi po letu 1991 (v obdobju 1991-2002 je prebivalstvo poraslo le za 4 %). Na dan 30.06.2008 je v občini živelo 22.647 prebivalcev (v obdobju 20022008 porast za 2,5 %). 25 20 >o o vt > 15 o > V) ta 10 > 15 äü a 5 21,21 22,093 17,344 18,341 14,913 13,097 1953 1961 1971 1981 leto 1991 2002 0 Slika 1: Število prebivalstva v občini Škofja Loka ob popisih prebivalstva po letu 1950 (Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Popis prebivalstva 2002.) Figure 1: Number of population in the municipality of Škofja Loka according to the Censuses since 1950 (Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Population Census 2002.) 14 12 >o o 10 vt o > t 3 6 > !5 „ e4 12,46 12,289 4,266 3,36 m 1953 1961 1971 1981 1991 2002 leto 2 0 Slika 2: Število prebivalstva v naselju Škofja Loka ob popisih prebivalstva po letu 1950 (Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Popis prebivalstva 2002.) Figure 2: Number of population in the settlement of Škofja Loka according to the Censuses since 1950 (Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Population Census 2002.) Največje naselje občine po številu prebivalstva je bilo vedno občinsko središče Škofja Loka, ki je 30.06.2008 imela 12.302 prebivalca, kar predstavlja več kot polovico (54 %) vsega prebivalstva občine. V njej je prebivalstvo med letoma 1971 in 1981 celo malenkostno upadlo (za 1 %), močno pa je poraslo v obdobju 1981-1991 (za 254 %), vendar je to posledica sprememb v teritorialnem obsegu naselja Škofja Loka, kateremu so se priključili deli posameznih drugih naselij. Prav tako je mesto prebivalstveno rahlo nazadovalo tudi v obdobju 1991-2002 (za 1 %), do junija leta 2008 pa je praktično stagniralo. Drugo največje naselje občine je Sv. Duh, v katerem je 30.06.2008 živelo 1.031 prebivalcev in je poleg občinskega središča edino naselje v občini, ki ima nad 1.000 prebivalcev. Ostala večja naselja v občini, ki štejejo nad 500 prebivalcev so še (v oklepaju je navedeno število prebivalstva): Puštal (649), Godešič (643), Stara Loka (636), Reteče (630) in Virmaše (571). Navedena naselja večinoma ležijo na ravninskem Sorškem polju in predstavljajo suburbana naselja Škofje Loke. Nad 200 prebivalcev imajo preostala naselja na Sorškem polju v smeri proti Kranju in Ljubljani, ter naselja, ki ležijo ob glavni cesti v Poljansko in Selško dolino. Najmanjša naselja (pod 50 prebivalcev) ležijo večinoma v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (odmaknjena od glavne ceste obeh dolin) oz. nekatera naselja tudi na obrobju Sorškega polja. Najmanjše naselje v občini je Valterski Vrh, ki ima 5 prebivalcev, sledijo Staniše s 7 prebivalci. Razlog za njihovo majhnost so tudi omejeni prostorski pogoji za njihovo širitev. Razvrstitev naselij glede na število prebivalstva 30.06.2008 prikazuje karta 6. 3.2.2.1 Indeks gibanja števila prebivalstva Za potrebe ocene demografskega trenda so naselja glede na izračunani indeks za obdobje 1991-2002 (I 1991=100) in za obdobje 2002-2008 (I 2002=100) razvrščena v naslednje skupine: I pod 85: močan upad, I 85,0-94,9: zmeren upad, I 95,0-104,9: stagnacija, I 105,0-114,9: zmerna rast, I 115,0-129,9: močna rast, I 130,0 in več: zelo močna rast. Vrednosti indeksa za obdobje 1971-2008 (I 1971=100) so zaradi časovno daljšega obdobja razvrščene v naslednje skupine: I pod 80: močan upad, I 80,0-94,9: zmeren upad, I 95,0-104,9: stagnacija, I 105,0-124,9: zmerna rast, I 125,0-149,9: močna rast, I 150,0 in več: zelo močna rast. Naselja, ki v tem obdobju izkazujejo upad ali stagnacijo, se dolgoročno ne razvijajo. Opozoriti je potrebno, da majhna naselja običajno izkazujejo večja nihanja kot velika, kajti absolutno povečanje ali zmanjšanje števila za 1 osebo je ob majhnem skupnem številu v deležu hitro veliko. V obdobju 1991-2002 je število prebivalstva (v oklepaju je navedeno absolutno število) najbolj poraslo v naselju Stara Loka (214), sledijo Zminec (112), Reteče in Sv. Duh (82), Bodovlje (72) itd. V istem obdobju se je število prebivalstva najbolj zmanjšalo v naselju Škofja Loka (-171), sledijo naselja Bukov Vrh nad Visokim (-87, razlog v spremembi območja naselja), Trnje (-15), Vincarje (-11). Glede na velikost naselja pa se je najbolj povečalo naselje Visoko pri Poljanah (I 236, razlog je v spremembi območja naselja), sledijo Papirnica (I 235), Bodovlje (I 170), Sv. Tomaž (I 145), Zminec (I 140), Sv. Andrej (I 139), Stara Loka (I 136), Sveti Florijan nad Škofjo Loko (I 135), Vešter (I 133), Na Logu (I 132). Najbolj pa se je prebivalstveno zmanjšalo naselje Bukov Vrh nad Visokim (I 33, ki je nastalo iz dela naselja Bukov Vrh), sledijo Staniše (I 67), Valterski Vrh (I 71) in Trnje (I 80). Razvrstitev naselij glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 1991-2002 prikazuje karta 7. Močno rast so beležila zlasti naselja v Poljanski in Selški dolini ter naselja v hribovitem delu občine; občinsko središče ter naselja proti Kranju in Ljubljani so večinoma beležila stagnacijo ali zmerno rast števila prebivalstva. V zadnjem času močne rasti prebivalstva ne beležijo le naselja, ki mejijo izključno na mestno naselje, temveč so se z razvojem motorizacije in cestne infrastrukture močneje razvila tudi nekatera druga naselja v hribovitem delu občine. V obdobju 2002 - 30.06.2008 (opomba: metodološko vira za leto 2002 in 30.06.2008 med seboj nista popolnoma primerljiva) je število prebivalstva (v oklepaju je navedeno absolutno število) najbolj poraslo v naselju Sv. Duh (101), sledijo Virmaše (59), Zminec (57), Puštal (45) itd. To so naselja, v katerih je bilo v zadnjih letih zgrajenih največ stanovanjskih objektov. V istem obdobju se je število prebivalstva najbolj zmanjšalo v naselju Stara Loka (172), sledijo naselja Godešič (-20), Vincarje (-14), Suha (-10). Glede na izračunani indeks pa sta se najbolj povečali naselji Pevno (I 144) in Gabrška Gora (I 130), sledijo Forme in Sv. Lenart (I 128), Crngrob (I 127) itd. Najbolj pa se je glede na indeks 2002-2008 prebivalstveno zmanjšalo naselje Stara Loka (I 79), sledijo Staniše (I 87,5), Sv. Petra Hrib, Strmica in Vincarje (I 91) itd. Razvrstitev naselij glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 2002-2008 prikazuje karta 8. Močno rast števila prebivalstva so beležila zlasti naselja v hribovitem delu občine in nekatera naselja na Sorškem polju. Občinsko središče je zabeležilo stagnacijo. Obdobje 1971 - 30.06.2008 (opomba: metodološko vira za leto 1971 in 30.06.2008 med seboj nista popolnoma primerljiva) - karta 9 je že daljše obdobje, ki pokaže, kakšen je dolgoročni prebivalstveni razvoj naselij. Najmočnejšo rast števila prebivalstva v tem obdobju so imela poleg Škofje Loke (I 248) še naselja Zminec (I 273), Hosta (I 239), Sv. Andrej (I 218), Sv. Duh (I 204), Na Logu (I 197), Zgornja Luša (I 183), Sv. Barbara (I 175), Ševlje in Spodnja Luša (I 173), Brode (I 166), Reteče (I 162), Pevno, Bodovlje in Forme (I 160), Log nad Škofjo Loko (I 159), Draga (I 153), Bukovščica (I 151). To so torej naselja, ki so se v tem obdobju povečala za več kot polovico. Močan upad so zabeležila naselja Suha (I 8), Stara Loka, Bukov Vrh nad Visokim in Staniše (I 41), Valterski Vrh (I 50), Pozirno (I 73), Gosteče (I 79). Pri naseljih Suha, Stara Loka in Bukov Vrh nad Visokim je razlog v teritorialnih spremembah naselij. Zmeren upad so beležila še naselja Podpulfrca in Trnje (I 82), Breznica pod Lubnikom (I 83), Sv. Ožbolt (I 86), Crngrob, Rovte v Selški dolini, Sv. Petra Hrib. Večinoma so to hribovska naselja in manjša naselja v okolici Škofje Loke, med njimi so pogosto obmejna naselja občine. Največjo rast so doživela nekatera danes večja naselja (po številu prebivalstva) ter posamezna naselja v obeh dolinah oz. v hribovitem delu občine. 3.2.3 Naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva občine in naselij 3.2.3.1 Naravno gibanje prebivalstva v občini in naseljih 300 250 200 > 150 e 100 50 0 259 274 -223 244 238 248 255 247 244 249 262 -223- 214 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto Slika 3: Število živorojenih v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007 (Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 3: Live births in the municipality of Škofja Loka in the 1995-2007 period (Natural increase and total increase of population by municipalities... SI-Stat Data Portal.) V obdobju 1995-2007 je bilo letno v povprečju rojenih 245 otrok; največ v letu 2000 (274 otrok) in najmanj v letu 2003 (214 otrok). V obdobju 1997-2007 se je v povprečju rodilo 11,0 otrok na 1000 prebivalcev; povprečje za Slovenijo je v istem obdobju znašalo 9,1 otroka na 1000 prebivalcev. Leta 2007 se je rodilo 47,0 otrok na 1000 žensk v starosti 15-49 let (v Sloveniji 40,5 otrok na 1000 žensk te starosti). V obdobju 1995-2007 je letno v povprečju umrlo 161 ljudi, in sicer največ v letu 1999 (195) in najmanj v letu 2005 (124). V obdobju 1997-2007 je umrlo povprečno 7,1 ljudi na 1000 prebivalcev, v Sloveniji 9,4 prebivalcev. Slika 4: Število umrlih v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007 (Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 4: Deaths in the municipality of Škofja Loka in the 1995-2007 period (Natural increase and total increase of population by municipalities... SI-Stat Data Portal.) 140 120 100 o 80 > c w o ^ 03 m -1500 -1000 -500 0 število 500 1000 1500 Ženske Moški Slika 11: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka na dan 30.06.1999 (Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 11: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka as of 30 June 1999 (Population by age groups and sex... SI-Stat Data Portal.) -1500 -1000 -500 0 500 1000 1500 število Slika 12: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka na dan 30.06.2008 (Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 12: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka as of 30 June 2008 (Population by age groups and sex... SI-Stat Data Portal.) Starostna piramida prebivalstva leta 1999 kaže nizko število prebivalstva obeh spolov v starosti do 10 let ter visok delež prebivalstva obeh spolov v starosti med 30 in 49 let (večina delovno sposobnega prebivalstva). Starostna piramida prebivalstva leta 2008 kaže majhno število prebivalstva obeh spolov v starosti do 20 let (prihodnje generacije) ter visoko število (predvsem žensk) v najstarejših starostnih skupinah. Opaziti je tudi zarezo pri prebivalstvu ženskega spola v starosti 30-39 let. Najbolj številčna petletna starostna skupina v občini je skupina v starosti 25-29 let. Najbolj številčna petletna starostna skupina žensk je prav tako skupina 25-29 let. Najbolj številčna petletna starostna skupina moških pa je skupina 30-34 let. V starostni skupini 20-29 let (v tej starosti so koeficienti rodnosti najvišji) so v občini 1.703 ženske, deklic v starosti do 9 let pa je 1.207 oz. 496 manj, kar pomeni, da bo čez 20 let 496 žensk manj v najbolj rodni dobi. V občinskem središču je v starostni skupini 20-29 let 965 žensk, deklic v starosti do 9 let pa 594 oz. 371 manj, kar pomeni, da bo čez 20 let 371 žensk manj v najbolj rodni dobi. Brez izdelave projekcije prebivalstva lahko ocenimo, da bo število prebivalstva po naravni poti upadalo. Navedeni podatki opozarjajo na slabosti sedanje starostne sestave prebivalstva, ki se kaže v manjšem številu deklic. Ko bodo te deklice prišle v rodno dobo, bo število rojstev nižje, kot je danes, ko je število žensk v rodni dobi bistveno višje. V občini Škofja Loka je bilo po stanju na dan 30.06.2008 5.567 žensk v starosti med 15 in 49 let. Razvrstitev naselij glede na delež ženskega prebivalstva v starosti 15-49 let (po stanju na dan 30.06.2008) prikazuje karta 13. Naselja z največjim deležem ženskega prebivalstva (nad 60 %) v tej starosti so Staniše, Spodnja Luša, Gosteče in Praprotno; naselja z najnižjim deležem ženskega prebivalstva (pod 40 %) v tej starosti pa so Kovski Vrh, Crngrob, Moškrin, Trnje, Gabrk in Stirpnik. Delež mladega prebivalstva (0-14 let) je le še za odstotek višji od deleža starega prebivalstva (65 let in več). Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva je za občino Škofja Loka po stanju na dan 30.06.2008 znašal 21,8, kar je pod slovensko vrednostjo (22,9). Koeficient pove, da je na 100 delovno sposobnih prebivalcev 21,8 prebivalca v starosti 65 let in več. Koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva pa je 30.06.2008 znašal 23,2, kar pomeni, da je na 100 delovno sposobnih prebivalcev 23,2 otrok, kar je nad slovensko vrednostjo leta 2007 (19,9). 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 64,0 69,0 50,7 16,0 9,5 Ttrr 4,8 15,0 0 let 1-5 let 6-14 let 0-14 let 15-18 19-26 15-49 15-59 15-64 65 + let let let let let let starostne skupine Slika 13: Delež prebivalstva po izbranih starostnih skupinah v občini Škofja Loka 30.06.2008 (Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 13: Proportion of population by selected age groups in the municipality of Škofja Loka 30.06.2008 (Population by selected age groups and sex... SI-Stat Data Portal.) Povprečna starost prebivalstva v občini Škofja Loka je 30.06.2008 znašala 39,4 let (pod slovenskim povprečjem, ki je znašal 41,1 let); za moške 37,9 let, za ženske pa 41 let. Indeks staranja prebivalstva občine na dan 30.06.2008 je znašal 93,9 (za moške 73,2; za ženske 115,8), kar kaže na relativno slabo starostno sestavo prebivalstva, vendar je še vedno ugodnejša od slovenskega povprečja (indeks staranja za Slovenijo je tega dne znašal 117,1). Indeks enak ali večji od 72 označuje območja pod demografskim pragom. Naselja občine so glede na izračunani indeks staranja razvrščena v naslednje skupine (karta 14): I pod 50: normalna starostna sestava prebivalstva, I 50,0—72,9: naselja nad demografskim pragom, I 73,0—99,9: naselja pod demografskim pragom, I 100,0 in več: izrazito neugodna starostna sestava prebivalstva. 12 naselij v občini ima še normalno starostno sestavo, med njimi imajo zelo mlado prebivalstvo naselja Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša in Brode. Poleg navedenih je še 15 naselij nad demografskim pragom. Skupno torej 44 % naselij v občini izkazuje še ugodno starostno sestavo prebivalstva. Izrazito neugodno starostno sestavo prebivalstva ima Škofja Loka in večina suburbaniziranih naselij ter nekatera najmanjša naselja občine. 3.2.6 Izpeljani demografski kazalniki v občini 3.2.6.1 Prebivalstvo, vključeno v izobraževanje V občini Škofja Loka je bilo po stanju na dan 31.12.2009 v vrtec vključenih 831 otrok, skupno je v občini na voljo 884 mest, kar pomeni, da je bilo 53 prostih mest. 30.06.2009 je v občini bivalo 1.247 otrok v starosti od 1 do 5 let, kar pomeni, da bi bilo v otroško varstvo lahko vključenih 71 % vseh otrok, dejansko pa je vključenih (če izključimo možnost vključitve otrok iz ostalih občin) 67 % otrok. Predvidevamo lahko, da posamezni otroci obiskujejo vrtec tudi v drugih občinah in obratno oz. se starši poslužujejo neformalnih oblik otroškega varstva (stari starši, posamezne osebe, ki pazijo otroke). Večjih rezerv glede na trenutno stanje otroškega varstva v občini ni opaziti (trenutne proste kapacitete pomenijo 4 % vseh potrebnih mest) in stanje se v prihodnje lahko tudi spremeni. Preglednica 1: Število učencev, ki bi jih osnovne šole v prihodnjih 5 šolskih letih lahko dodatno vpisale (Osnovna šola Cvetka Golarja, Osnovna šola Ivana Groharja, Osnovna šola Škofja Loka -Mesto, 2009.) Table 1: Additional enrolment capacity of local elementary schools in the forthcoming five years (Cvetko Golar Elementary School, Ivan Grohar Elementary School, Škofja Loka - Mesto Elementary school, 2009.) 2009/2010 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 OŠ Škofja Loka - Mesto 150 153 133 148 125 OŠ Cvetka Golarja 259 253 223 235 197 OŠ Ivana Groharja 153 158 163 172 153 Skupaj 562 564 519 555 475 V 3 matične osnovne šole s podružnicami je bilo v šolskem letu 2008/2009 vključenih 1.880 učencev. V občini deluje tudi osnovna šola s prilagojenim programom s skupno 36 učenci (leto 2008/2009). V vseh treh osnovnih šolah je po podatkih, ki so jih posredovale šole, v prihodnjih petih letih dovolj prostih kapacitet, ki so posledica manjšanja obsega generacij. V študijskem letu 2007 je bilo v občini 1.365 dijakov srednjih šol (po občini stalnega prebivališča), dodiplomskih študentov, vključno z novim magistrskim programom je bilo 1.421, podiplomskih študentov je bilo 74 (Študenti terciarnega izobraževanja po občini stalnega bivališča... SI-Stat podatkovni portal.). 3.2.6.2 Izobrazbena sestava prebivalstva 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 28,9 23,4 25,7 6,8 15,2 nepopolna osnovna nižja in srednja poklicna stopnja izobrazbe srednja strokovna in splošna višja in visoka Slika 14: Delež prebivalstva, starega 15 let ali več, po izobrazbi v občini Škofja Loka leta 2002 (Popis prebivalstva 2002.) Figure 14: Proportion of population, aged 15 or over, by educational attainment in the municipality of Škofja Loka in 2002 (Population Census 2002.) Delež prebivalstva v občini z nepopolno in popolno osnovno šolo ob popisu 2002 je znašal 30,2 %, delež prebivalstva s končano srednjo izobrazbo 54,6 %, delež prebivalstva z višjo, visoko šolo ter podiplomsko izobrazbo pa se je glede na leto 1991 povečal za približno 5 % in je znašal 15,2 %. Prebivalstva s podiplomsko izobrazbo je bilo 0,99 %, v Sloveniji pa 0,98 %. V primerjavi s Slovenijo je imela občina Škofja Loka nižji delež prebivalstva z nepopolno in popolno osnovno šolo - v oklepaju so zapisane vrednosti za Slovenijo (32,3 %) ter nekoliko višji delež prebivalstva z višjo in visoko šolo (12,9 %). 3.2.6.3 Prebivalstvo, ki potrebuje oskrbo v domu starejših občanov V občini Škofja Loka deluje Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka (Opis dejavnosti), ki razpolaga z 212 posteljami, od tega 118 posteljami v stanovanjskem delu za pokretne stanovalce, 24 postelj je namenjenih za polnego in 70 postelj za negovalni oddelek. Center je bil zgrajen ob koncu 70. let prejšnjega stoletja, in sicer za starostnike z območja občin Upravne enote Škofja Loka (132 postelj) ter slepe in slabovidne osebe iz vse Slovenije (80 postelj) v sklopu Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka. Danes center sprejema in evidentira le vloge občanov občin v Upravni enoti Škofja Loka ter slepih in slabovidnih oseb iz vse Slovenije (pravica oskrbe za 80 oseb). Slepim in slabovidnim osebam se s prihodom v dom dodeli tudi stalno bivališče v Stari Loki. Na dan 29.10.2007 (Dom starejših občanov Škofja Loka, gradivo za sejo Občinskega sveta) je bilo v dom vključenih 177 oseb z območja Upravne enote Škofja Loka, od tega 118 oseb iz občine Škofja Loka, 30 oseb iz občine Železniki, 25 oseb iz občine Gorenja vas - Poljane ter 4 osebe iz občine Žiri. Iz ostalih posameznih slovenskih občin je bila vključena večinoma po 1 oseba. Zaradi 80 mest, ki so rezervirana za oskrbo slepih in slabovidnih oseb iz vse Slovenije lahko koristijo starostniki 132 mest. Zahtevan cilj Strategije varstva starejših (2006) predvideva 5 % prebivalstva v starosti nad 65 let, vključenega v domove starostnikov, kar v občini Škofja Loka znaša 170 mest, na razpolago je 132 mest, torej primanjkuje 38 mest. Z razpoložljivimi kapacitetami se zadovoljuje 78 % potreb, če upoštevamo zgolj občino Škofja Loka, vendar je potrebno upoštevati, da prihajajo koristniki z območja celotne Upravne enote Škofja Loka, zato je pokritost kapacitet nižja. Na isti dan je bilo na listi čakajočih za sprejem v institucionalno varstvo obravnavanega doma 239 oseb (območje Upravne enote Škofja Loka). Pri vseh prihodnjih pomembnejših investicijskih odločitvah pa je potrebno upoštevati tudi prihodnje število prebivalstva v starosti nad 65 let, kar je obravnavano v podpoglavju o demografskih projekcijah. 3.2.6.4 Delovno aktivno prebivalstvo Na dan 30.06.2008 je bilo v občini Škofja Loka skupaj 8.877 delovno aktivnih prebivalcev, od teh je bilo 91 % zaposlenih oseb in 9 % samozaposlenih oseb. 91 % vseh zaposlenih oseb je bilo zaposlenih v podjetjih, družbah in organizacijah. 64 % samozaposlenih oseb je bilo zaposlenih kot samostojni podjetniki posamezniki. Stopnja delovne aktivnosti prikazuje razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in delovnim kontingentom in je 30.06.2008 znašala 56,8 % (v kolikor kot delovni kontingent upoštevamo prebivalstvo v starosti 15-64 let) oz. 70,6 % (v kolikor kot delovni kontingent upoštevamo prebivalstvo v starosti 25-64 let, kar je glede na izobraževalni proces v Sloveniji bolj smiselna delitev). Delež zaposlenih po dejavnosti za delovno aktivno prebivalstvo, stanujoče v občini Škofja Loka je bil po stanju na dan 31.12.2008 sledeči (Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS): - predelovalne dejavnosti (34,8 %), - trgovina in popravilo motornih vozil (13,6 %), - nepremičnine, najem, poslovne storitve (9,2 %), - izobraževanje (7,7 %), - gradbeništvo (6,6 %), - promet, skladiščenje, zveze (6,1 %), - zdravstvo, socialno varstvo (5,2 %), - javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (5,2 %), - druge javne, skupne in osebne storitve (3,7 %), - finančno posredništvo (2,6 %), - gostinstvo (2,6 %), - kmetijstvo, lov, gozdarstvo (1,7 %), - oskrba z elektriko, plinom, vodo (0,8 %). Delež zaposlenih v rudarstvu je znašal 0 % (4 osebe), zaposlenih v ribištvu in zasebnih gospodinjstvih z zaposlenim osebjem ni bilo. Skupno je prevladovala zaposlenost pri pravnih osebah (85,5 %), približno v enaki meri sta bili zastopani zaposlenost pri zasebnikih in samozaposlene osebe (6,9 % oz. 6,2 %), kmetov je bilo 1,4 %. Pri samozaposlenih osebah izstopa 25 % delež zaposlenih v rudarstvu, 16 % delež zaposlenih v gradbeništvu in 14 % delež v gostinstvu. Pri zaposlenih osebah pri zasebnikih pa izstopa 26 % delež zaposlenih v gostinstvu, 18 % delež v gradbeništvu ter 15 % delež v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez. V primerjavi s Slovenijo (v oklepaju so navedeni deleži za Slovenijo) je v občini Škofja Loka živeče delovno aktivno prebivalstvo v večji meri zaposleno v predelovalnih dejavnostih (25,9 %), delež zaposlenih v trgovini je povsem enak, manjši je delež zaposlenih v gradbeništvu (10,3 %) in v gostinstvu (4,0 %). Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti glede na občino dela (Škofja Loka) na dan 31.12.2008 (Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS) pa kaže na delež delovnih mest v občini Škofja Loka po dejavnosti: - predelovalne dejavnosti (48,5 %), - trgovina in popravilo motornih vozil (9,8 %), - promet, skladiščenje, zveze (7,4 %), - gradbeništvo (7,1 %), - izobraževanje (7,1 %), - nepremičnine, najem, poslovne storitve (5,4 %), - zdravstvo, socialno varstvo (3,9 %), - druge javne, skupne in osebne storitve (3,2 %), - gostinstvo (2,4 %), - javna uprava, obramba, socialno zavarovanje (2,1 %), - kmetijstvo, lov, gozdarstvo (1,8 %), - finančno posredništvo (0,8 %), - oskrba z elektriko, plinom, vodo (0,5 %), - rudarstvo ter zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem (0 %). Skupno prevladujejo zaposleni pri podjetjih (83,5 %); 6,9 % je oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, 8 % je zaposlenih oseb pri zasebnikih in 1,6 % je kmetov. Pri osebah, ki samostojno opravljajo dejavnost, izstopajo druge javne, skupne in osebne storitve (31 %), nepremičnine, najem, poslovne storitve (22 %), gradbeništvo (17 %) ter gostinstvo (14 %). Pri zaposlenih osebah pri zasebnikih pa izstopa 34 % delež zaposlenih v gostinstvu, 23 % delež zaposlenih v dejavnosti druge javne, skupne in osebne storitve, 18 % delež v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez ter 17 % delež v gradbeništvu. Primerjava delovno aktivnega prebivalstva (po dejavnosti) po občini prebivališča in po občini dela kaže, da občina nudi več delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, kot je delovno aktivnega prebivalstva v tej dejavnosti, in sicer za približno 14 %; v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez je delovnih mest več za približno 1,3 %. Za približno 4 % primanjkuje delovnih mest v dejavnosti trgovine in popravila motornih vozil ter v dejavnosti nepremičnine, najem in poslovne storitve. V dejavnosti finančno posredništvo primanjkuje delovnih mest za 1,8 %, v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo pa za 1,3 %. V ostalih dejavnostih je razlika manjša od enega odstotka. 3.2.6.5 Brezposelnost V obdobju 2000-2008 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v občini Škofja Loka najvišja v letu 2000, do leta 2002 je upadla, v letih 2003 in 2004 pa znova porasla. Od leta 2004 dalje je stopnja brezposelnosti stalno upadala in je leta 2008 znašala 3,4 %, kar je pod gorenjskim (4,4 %) in slovenskim povprečjem (6,7 %). Analiza registrirano brezposelnih oseb v občini Škofja Loka leta 2008 po stopnji izobrazbe je pokazala, da največji delež brezposelnih predstavljajo osebe z najnižjo stopnjo izobrazbe (s I. in II. stopnjo izobrazbe - 36,1 %), sledijo osebe s V. stopnjo izobrazbe (28,8 %) ter brezposelni s III. in IV. stopnjo izobrazbe (22,8 %). Brezposelnih s VI. in VII. stopnjo izobrazbe je bistveno manj (3,8 % oz. 8,5 %). Slika 15: Stopnja registrirane brezposelnosti v občini Škofja Loka v obdobju 2000-2008 (Stopnja registrirane brezposelnosti, SURS, 2010.) Figure 15: Registered unemployment rate in the municipality of Škofja Loka in the 2000-2008 period (Registered unemployment rate, Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2010). 3.2.6.6 Delovne migracije V letu 2007 je imela občina Škofja Loka (glede na občino prebivališča) skupaj 9.568 zaposlenih in samozaposlenih oseb. Zaposlenih oz. samozaposlenih oseb, ki so imele delovno mesto v občini Škofja Loka, pa je bilo 8.891. Navedeni podatek kaže, da ima občina manj delovnih mest, kot je delovno aktivnega prebivalstva. Indeks delovne migracije znaša 92,9, kar pomeni, da se je občina Škofja Loka leta 2007 uvrstila med šibko bivalne občine. Kot bivalno opredelimo občino, v kateri si domače delovno aktivno prebivalstvo pri primanjkljaju delovnih mest poišče delo zunaj območja občine in je dnevnih migracij več - prebivalci v njej bivajo, na delo pa hodijo drugam. Ko pa je delovnih mest več, kot ima občina delovno aktivnega prebivalstva, pa skuša pritegniti delovno aktivno prebivalstvo z drugih območij in jo označimo kot delovno občino, kamor hodi prebivalstvo na delo, biva pa drugje. 48 % vseh zaposlenih oseb je tega leta imelo delovno mesto v občini prebivališča, ostalih 52 % zaposlenih pa je dnevno migriralo na delo. Največji delež delovnih migrantov je usmerjen v Ljubljano, sledijo Kranj, Železniki, Medvode in Gorenja vas - Poljane. V ostale občine je usmerjenih manj kot 1 % delovnih migrantov. 60,0 - 50,0 ž 40,0 'E o 30,0 a. a N >n 20,0 1600 o» £ 1400 | 1200 i 1000 TO 800 o = 600 o» ■t; 400 200 1843 1436 1539 1456 992 5+ število članov Slika 18: Gospodinjstva po številu članov v občini Škofja Loka leta 2002 (Popis prebivalstva 2002.) Figure 18: Households by the number of members in the municipality of Škofja Loka in 2002 (Population Census 2002.) Skupno so v občini leta 2002 prevladovala štiričlanska gospodinjstva (25,4 %), sledila so dvočlanska gospodinjstva (21,2 %), v dokaj enaki meri so bila zastopana tročlanska (20,0 %) in enočlanska (19,8 %) gospodinjstva, najmanjši delež pa so predstavljala pet- in veččlanska gospodinjstva (13,6 %). V primerjavi s Slovenijo je imela občina Škofja Loka še vedno podpovprečni delež enočlanskih gospodinjstev ter nadpovprečni delež pet- in veččlanskih gospodinjstev. Po letu 1990 so bili najpomembnejši demografski procesi: - povečanje števila gospodinjstev, hitreje kot števila prebivalstva, kar je pomembno z vidika načrtovanja novih stanovanj, na kar je najbolj vplivalo povečanje števila enočlanskih gospodinjstev; - zmanjšanje povprečnega števila članov gospodinjstva zaradi povečanja deleža gospodinjstev s tremi člani in manj in istočasnega zmanjšanja deleža gospodinjstev z večjim številom članov (v občini Škofja Loka po popisu 1991 3,2 člana/gospodinjstvo, leta 2002 3,0 člane/gospodinjstvo); - spremembe v sestavi družin (povečanje števila družin brez otrok in povečanje števila zunajzakonskih skupnosti). 0 2 3 4 Najpomembnejši vzroki za nizko povprečno število članov gospodinjstva so: - večanje števila družin z enim otrokom oz. celo brez otrok, saj se je število družin z dvema otrokoma ali več zmanjšalo; - pojavljanje mladih enočlanskih gospodinjstev (t.i. singles); - večanje števila ostarelih gospodinjstev (samskih ali družinskih); - zmanjševanje števila tradicionalnih gospodinjstev s tremi generacijami članov, ki so bila značilna zlasti za ruralna okolja. 3.2.9 Stanovanja v občini Po podatkih popisa leta 2002 je bilo v občini 7.778 stanovanj. Za stalno stanovanje je bilo naseljenih 91,7 % (7.134) stanovanj (nad slovenskim povprečjem), nenaseljenih stanovanj za stalno stanovanje je bilo 6,2 % (485), stanovanj za občasno uporabo, kamor se uvrščajo stanovanja za počitek in rekreacijo ter stanovanja za čas sezonskih del v kmetijstvu, je bilo 2,0 % (159, od teh 157 stanovanj za počitek in rekreacijo), drugih nenaseljenih prostorov pa je bilo 7. V občini je 512 stanovanj več, kot je gospodinjstev, kar pomeni, da je stanovanj dovolj, vendar pa so verjetno neenakomerno porazdeljena, kajti povpraševanje po stanovanjih je bistveno večje v mestu in obmestnih naseljih. Nekatera stanovanja so namenjena sekundarnemu bivanju, vsa stanovanja pa tudi niso ustrezna za bivanje. Primerjava števila gospodinjstev in števila stanovanj po naseljih občine leta 2002 pokaže - preglednica 25 v prilogi (v oklepaju je zapisan presežek števila stanovanj), da v naseljih Škofja Loka (213), Reteče (25), Lenart nad Lušo, Log nad Škofjo Loko in Sopotnica (15) število stanovanj precej presega število gospodinjstev, kar teoretično lahko predstavlja proste stanovanjske kapacitete. Nasprotno pa lahko število gospodinjstev presega število stanovanj, kar teoretično lahko predstavlja stanovanjski primanjkljaj, vendar v občini ni naselja, v katerem bi število gospodinjstev močneje presegalo število stanovanj. Analiza pokaže, da v posameznih naseljih ni opaziti stanovanjskega primanjkljaja, kvečjemu proste stanovanjske kapacitete. 2500 2000 o 1500 > ® >» 1000 500 2183 1308 923 901 448 1433 541 432 do 1918 1919 - 1946 -1945 1960 1961 - 19711970 1980 obdobje 1981 - 1991 - 20011990 2000 2007 Slika 19: Stanovanja po letu zgraditve v občini Škofja Loka leta 2007 (Stanovanjski sklad, stanovanja po letu zgraditve po občinah Slovenije... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 19: Dwellings by the year of construction in the municipality of Škofja Loka in 2007 (Dwelling stock, dwellings by the year of construction in the municipalities of Slovenia... SI-Stat Data Portal.) V občini Škofja Loka je bila stanovanjska gradnja najbolj intenzivna v obdobju 1971-1980, sledi obdobje 1981-1990, vendar se je po letu 1985 stanovanjska gradnja že pričela umirjati. Tretje obdobje intenzivne stanovanjske gradnje je bilo obdobje 1961-1970. Intenzivna stanovanjska gradnja je bila povezana s stalnim naraščanjem števila prebivalstva, le-to pa z razvijajočo se industrializacijo in deagrarizacijo. Upadanje intenzivne stanovanjske gradnje pa je bilo posledica zmanjševanja večstanovanjske gradnje. Podatki kažejo tudi na relativno visok delež stanovanj, zgrajenih pred letom 1918 (staro mestno jedro Škofje Loke in vaška jedra oz. posamezni objekti v nekaterih drugih naseljih), in nizek delež stanovanjske gradnje po letu 1991. Skladno s staranjem stanovanjskega fonda se povečuje število stanovanj, ki se prenavljajo. Primerjava obdobij 1991-1995 in 1996-2000 kaže, da se je v slednjem število stanovanj, ki so bila prenovljena, povečalo skoraj za 1,5-krat. V obdobju 1991-1995 je bilo prenovljenih 4,3 % vseh stanovanj, v obdobju 1996-2000 pa 9,8 % vseh stanovanj. Opozoriti velja, da se kot prenova stanovanja upošteva tudi predelava podstrešja v mansardno stanovanje, predelava kleti ali poslovnega prostora v stanovanje ipd. Leta 2002 je bilo še 70 % vseh stanovanj neprenovljenih. 0 800 700 600 500 o > 400 o »n 300 200 100 0 760 -231 187 201 108 -442- 310 367 do 1970 1971- 19761975 1980 19811985 19861990 1991- 1996- 2001 + 1995 2000 obdobje Slika 20: Stanovanja v občini Škofja Loka po letu zadnje prenove (stanje leta 2002) (Popis prebivalstva 2002.) Figure 20: Dwellings in the municipality of Škofja Loka by the year of last renovation (status as of2002) (Population Census 2002.) V občini Škofja Loka je največ dvosobnih stanovanj (29,5 %), sledijo trisobna stanovanja (29,1 %), zatem štirisobna (15,0 %), pet- in večsobna (14,2 %) in na koncu enosobna stanovanja (12,2 %). Primerjava sestave gospodinjstev po številu njihovih članov (leto 2002) in sestave stanovanj po številu sob (leto 2007) kaže, da v občini Škofja Loka primanjkuje garsonjer oz. enosobnih stanovanj, število dvosobnih in trisobnih stanovanj presega število gospodinjstev, prav tako primanjkuje število štirisobnih stanovanj, vendar je lahko 4 člansko gospodinjstvo nameščeno tudi v trisobnem stanovanju oz. enočlansko gospodinjstvo v dvosobnem stanovanju, kar pa ni več povsem racionalno. Stanovanja v občini so najbolje opremljena z elektriko, vodovodom in kanalizacijo (le pol odstotka stanovanj ali manj ni opremljenih), precej nižji je delež stanovanj s centralnim ogrevanjem. Opremljenost s pomožnimi prostori pokaže, da ima največji delež stanovanj kuhinjo, najnižji pa je delež stanovanj s kopalnico (vendar višji od 96 %). Slika 21: Stanovanja po številu sob v občini Škofja Loka leta 2007 (Stanovanjski sklad, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 21: Dwellings by number of rooms in the municipality of Škofja Loka in 2007 (Dwelling stock, dwellings by the number of rooms and useful floor space in the municipalities of Slovenia... SI-Stat Data Portal.) 105,0 100,0 95,0 90,0 85,0 80,0 75,0 99,5 99,5 99,7 96,7 97,5 85,4 98,8 Vodovod Kanalizacija Električni Centralno Kopalnica Stranišče Kuhinja tok ogrevanje opremljenost Slika 22: Stanovanja po opremljenosti z napeljavami in pomožnimi prostori v občini Škofja Loka leta 2007 (Stanovanjski sklad, stanovanja po opremljenosti z napeljavami in s pomožnimi prostori po občinah Slovenije... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 22: Dwellings by installations and auxiliary spaces in the municipality of Škofja Loka in 2007 (Dwelling stock, dwellings by installations and auxiliary spaces in the municipalities of Slovenia... SI-Stat Data Portal.) 30 20 10 0 78,8 -43,9- -3^2-3,4- 0,7 vrsta stavbe □ samostojno stoječa hiša □ dvojček ali vrstna hiša □ hiša s kmečkim gospodarskim poslopjem □ večstanovanjska stavba □ drugo Slika 23: Delež stavb s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe v občini Škofja Loka leta 2002 (Popis prebivalstva 2002.) Figure 23: Proportion of buildings with dwellings and other residential premises by type of building in the municipality of Škofja Loka in 2002 (Population Census 2002.) Po podatkih popisa 2002 (v oklepaju so navedene vrednosti za Slovenijo) je bila v občini Škofja Loka najbolj zastopana samostojno stoječa hiša, vendar pod slovenskim povprečjem (81,8 %). Precej nad slovenskim povprečjem je bilo dvojčkov in vrstnih hiš (6,6 %), precej pod slovenskim povprečjem pa hiš s kmečkim poslopjem (7,1%). V mestu Škofja Loka je manj kot polovica enodružinskih hiš. Mesto ima načrtno grajene soseske dvojčkov in vrstnih hiš ter soseske stolpnic in blokov. Najvišje povprečno število stanovanj na stavbo je imelo naselje Škofja Loka (3,0), kar je odraz stanovanj v večstanovanjskih stavbah. V zadnjih dveh opazovanih letih se je močno povečalo število izdanih dovoljenj za gradnjo stanovanj (še zlasti v letu 2007), kar kaže na vlogo razvojnikov oz. developerjev v zadnjih nekaj letih (ki bolj stremijo h gostejši - večstanovanjski gradnji). Hkrati je to tudi posledica sprostitve večjih površin zazidljivih zemljišč z novim prostorskim planom v letu 2004 in izvedbenim prostorskim aktom v letu 2005. Število dokončanih stanovanj je močno poraslo v letu 2007, kar je posledica zgoraj navedenega - večjega števila izdanih gradbenih dovoljenj v letih 2006 in 2007. Slika 24: Dovoljenja za gradnjo stavb in stanovanj v njih v občini Škofja Loka v obdobju 1999-2008 (Dovoljenja za gradnjo stavb: število stavb, njihova gradbena velikost in stanovanja v njih, glede na vrsto stavbe... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 24: Building permits (buildings and dwellings) in the municipality of Škofja Loka in the 1999-2008 period (Building permits: number of buildings, their size and dwellings in them by type of building... SI-StatData Portal.) Slika 25: Dokončana stanovanja v občini Škofja Loka v obdobju 2002-2007 (Dokončana stanovanja po številu sob in površini... SI-Stat podatkovni portal.) Figure 25: Completed dwellings in the municipality of Škofja Loka in the 2002-2007 period (Dwellings completed by the number of rooms and useful floor space... SI-Stat Data Portal.) 3.2.9.1 Ocena potreb po stanovanjih Ocena potreb po stanovanjski gradnji izhaja iz obstoječega stanovanjskega primanjkljaja, neenakomerne razmestitve stanovanjskega fonda, ustreznosti, opremljenosti in nadomestitve dotrajanih stanovanj, rezerve stanovanj (mobilnost delovne sile), porasta gospodinjstev ter prihodnjega porasta števila prebivalstva. Po popisu leta 2002 je bilo v občini Škofja Loka skupaj 7.266 gospodinjstev in 7.619 stanovanj za stalno bivanje, od teh je bilo 485 stanovanj nenaseljenih. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da stanovanjskega primanjkljaja ni. V nekaterih naseljih občine Škofja Loka je tega leta število stanovanj precej preseglo število gospodinjstev, kar teoretično lahko predstavlja proste stanovanjske kapacitete. V občini ni bilo naselja, v katerem bi število gospodinjstev močneje presegalo število stanovanj. Analiza pokaže, da v posameznih naseljih ni opaziti stanovanjskega primanjkljaja, kvečjemu proste stanovanjske kapacitete. V prid stanovanjskemu primanjkljaju v občini Škofja Loka govorijo drugi vzroki, ki so lahko: - Pri izdelavi ocene potreb po stanovanjih bi bilo potrebno pristopiti k analizi posameznih stanovanjskih sosesk v mestu Škofja Loka, kajti ravno v mestnih soseskah prihaja do stanovanjskega primanjkljaja. Tu se soočimo s problemom dostopnosti statističnih podatkov. - Opremljenost stanovanj z napeljavami in s pomožnimi prostori: najslabša je opremljenost s centralnim ogrevanjem. 273 stanovanj je bilo leta 2007 brez kopalnice, 207 brez stranišča in 96 brez kuhinje. Omenjena vzroka kažeta na to, da je kar nekaj stanovanj, ki so neprimerna za bivanje. - Zaradi nadomeščanja dotrajanega stanovanjskega fonda prihaja do rušitev, s čimer se povečuje kakovost, ne pa tudi obseg stanovanjskega fonda. - Ustreznost stanovanj lahko ugotovimo iz primerjave sestave gospodinjstev po številu članov in sestave stanovanj po številu sob. Analiza v občini Škofja Loka pokaže, da primanjkuje garsonjer oz. enosobnih stanovanj, število dvosobnih in trisobnih stanovanj presega število gospodinjstev, prav tako primanjkuje število štirisobnih stanovanj, vendar je lahko 4 člansko gospodinjstvo nameščeno tudi v trisobnem stanovanju. - Število članov gospodinjstva na stanovanje se v povprečju manjša, zato potrebe po stanovanjih rastejo hitreje kot število prebivalstva. Ob koncu 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja so bile razmere za gradnjo hiše dobre zaradi razmeroma ugodnih kreditnih pogojev. Gradile so se večinoma hiše, dovolj prostorne za ureditev dveh stanovanj; drugo stanovanje naj bi uredili otroci, ko odrastejo. Zato je v zasebnih družinskih hišah verjetno še precej rezervnih stanovanjskih zmogljivosti. - Število oz. delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah je pomemben pri opredelitvi števila iskalcev stanovanj. V občini Škofja Loka je v primerjavi s Slovenijo delež prebivalstva v starostnih skupinah, v katerih se ljudje najbolj odločajo za menjavo stanovanja, t. j. v starosti med 20 in 30 oz. 40 let, višji, v ostalih starostnih skupinah pa nižji. - Ocena potreb po stanovanjih, ki izhaja iz prihodnjega porasta števila prebivalstva, je prikazana v poglavju o demografskih projekcijah. v 3.2.10 Primerjava demografskih značilnosti v občini Škofja Loka s Slovenijo Po letu 1950 je bila rast števila prebivalstva v občini Škofja Loka v obdobju do leta 1971 precej močnejša od rasti v Sloveniji, v obdobju 1971-1981 in po letu 2002 je bila rast močnejša v Sloveniji, v obdobju 1981-1991 pa je bila rast zopet bistveno močnejša v občini Škofja Loka. V občini Škofja Loka je bilo število rojenih/1000 prebivalcev v letu 2007, kot tudi v obdobju 1997-2007 višje od slovenskega povprečja, medtem ko je bilo v istem časovnem obdobju število umrlih/1000 prebivalcev nižje od slovenskega povprečja. Naravni prirast/1000 prebivalcev, število rojenih/1000 žensk v starosti 15-49 let in tudi celotna stopnja rodnosti so bili v obravnavanem obdobju precej višji od slovenskega povprečja. Selitveni prirast/1000 prebivalcev v občini Škofja Loka je bil v opazovanih obdobjih nižji od slovenskega povprečja, medtem ko je bil skupni prirast v obdobju 1997-2007 višji od slovenskega povprečja (ne pa tudi v letu 2007). V občini Škofja Loka je leta 2008 povprečna gostota poselitve močno presegla slovensko povprečje (iz leta 2007). Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva (ki pove število prebivalcev v starosti 65 let in več na 100 delovno sposobnih prebivalcev) je bil za občino Škofja Loka po stanju na dan 30.06.2008 pod slovensko vrednostjo, koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva (ki pove število otrok na 100 delovno sposobnih prebivalcev) pa je bil nad slovensko vrednostjo iz leta 2007, kar izkazuje ugodnejšo starostno sestavo prebivalstva občine Škofja Loka. Navedeno se odraža tudi v povprečni starosti prebivalstva občine, ki je bila 30.06.2008 pod slovenskim povprečjem, ter v indeksu staranja prebivalstva občine, ki je na dan 30.06.2008 znašal 93,9, kar kaže na relativno slabo starostno sestavo prebivalstva, vendar še vedno ugodnejšo od slovenskega povprečja (indeks staranja za Slovenijo je tega dne znašal 117,1). V primerjavi s Slovenijo je imela občina Škofja Loka leta 2002 nižji delež prebivalstva z nepopolno in popolno osnovno šolo ter nekoliko višji delež prebivalstva s končano višjo in visoko šolo ter podiplomsko izobrazbo. Stopnja delovne aktivnosti v občini na dan 30.06.2008 je bila nižja od slovenskega povprečja, medtem ko je bila stopnja brezposelnosti leta 2008 močno pod slovenskim in tudi gorenjskim povprečjem (4,4 %). V primerjavi s Slovenijo je delovno aktivno prebivalstvo, ki živi v občini Škofja Loka, še vedno v precej večji meri zaposleno v predelovalnih dejavnostih, delež zaposlenih v trgovini je povsem enak, manjši pa je delež zaposlenih v gradbeništvu in v gostinstvu. Leta 2002 je imela občina Škofja Loka v primerjavi s Slovenijo podpovprečni delež družin brez otrok ter družin z enim otrokom, izstopala pa je glede nadpovprečnega deleža družin s tremi in več otroki. Povprečna velikost gospodinjstva v občini Škofja Loka je bila tega leta nad slovenskim povprečjem. Občina Škofja Loka je imela še vedno podpovprečni delež enočlanskih gospodinjstev ter nadpovprečni delež pet- in veččlanskih gospodinjstev (glede na slovensko povprečje). Preglednica 2: Primerjava nekaterih značilnih demografskih kazalnikov v občini Škofja Loka s Slovenijo Table 2: Comparison of some typical demographic indicators of the municipality of Škofja Loka with those of Slovenia Občina Škofja Loka Slovenija Rast števila prebivalstva 1953-1961 (v %) 14 8,5 Rast števila prebivalstva 1961-1971 (v %) 16 8,5 Rast števila prebivalstva 1971-1981 (v %) 6 9,5 Rast števila prebivalstva 1981-1991 (v %) 16 4 Rast števila prebivalstva 1991-2002 (v %) 4 3 *Rast števila prebivalstva 2002-30.06.2008 (v %) 2,5 4 Število rojenih/1000 prebivalcev leta 2007 11,7 9,8 Število rojenih/1000 prebivalcev 1997-2007 11,0 9,1 Število umrlih/1000 prebivalcev leta 2007 7,4 9,2 Število umrlih/1000 prebivalcev 1997-2007 7,1 9,4 Naravni prirast/1000 prebivalcev leta 2007 4,3 0,6 Naravni prirast/1000 prebivalcev 1997-2007 3,9 0,3 Število rojenih/1000 žensk v starosti 15-49 let leta 2007 47,0 40,5 Celotna stopnja rodnosti leta 2008 1,60 1,53 Celotna stopnja rodnosti 1999-2008 1,50 1,28 Selitveni saldo/1000 prebivalcev leta 2007 1,7 7,1 Selitveni saldo s tujino/1000 prebivalcev 1997-2007 1,3 1,8 Skupni prirast/1000 prebivalcev leta 2007 6,0 7,7 Skupni prirast/1000 prebivalcev 1997-2007 3,3 1,5 Povprečna gostota poselitve leta 2008 oz. 2007 (v preb./km2) 155 100 Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva 30.06.2008 21,8 22,9 Koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva 30.06.2008 23,2 19,9 Povprečna starost prebivalstva 30.06.2008 (v letih) 39,4 41,1 Indeks staranja leta 2008 93,9 117,1 Delež prebivalstva z nepopolno in popolno osnovno šolo leta 2002 (v %) 30,2 32,3 Delež prebivalstva s končano srednjo izobrazbo leta 2002 (v %) 54,6 54,8 Delež prebivalstva s končano višjo in visoko šolo ter podiplomsko izobrazbo leta 2002 (v %) 15,2 12,9 Delež prebivalstva s končano podiplomsko izobrazbo leta 2002 (v %) 0,99 0,98 Stopnja delovne aktivnosti 30.06.2008 (v %) 56,8 62,5 Stopnja brezposelnosti leta 2008 (v %) 3,4 6,7 Delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih leta 2008 (v %) 34,8 25,9 Delež zaposlenih v trgovini leta 2008 (v %) 13,6 13,6 Delež zaposlenih v gradbeništvu leta 2008 (v %) 6,6 10,3 Delež zaposlenih v gostinstvu leta 2008 (v %) 2,6 4,0 Delež družin brez otrok leta 2002 (v %) 20,5 23,0 Delež družin z enim otrokom leta 2002 (v %) 33,0 37,4 Delež družin s tremi in več otroki leta 2002 (v %) 11,9 7,0 Povprečna velikost gospodinjstva leta 2002 (število članov) 3,0 2,8 Delež enočlanskih gospodinjstev leta 2002 (v %) 19,8 21,9 Delež pet- in veččlanskih gospodinjstev leta 2002 (v %) 13,6 11,1 Delež samostojno stoječih hiš leta 2002 (v %) 78,8 81,8 Delež dvojčkov in vrstnih hiš leta 2002 (v %) 13,9 6,6 Delež hiš s kmečkim poslopjem leta 2002 (v %) 3,2 7,1 *Opomba: Vira pri navajanju rasti števila prebivalstva v obdobju 2002-30.06.2008 med seboj metodološko nista povsem primerljiva. Viri, uporabljeni pri pripravi sintezne preglednice, so naslednji: - Krajevni leksikon Slovenije, 1995. - Popis prebivalstva 2002. - SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. - Statistični letopis 2008. - Celotna stopnja rodnosti, SURS. - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS. - Stopnja registrirane brezposelnosti, SURS. Po podatkih popisa 2002 je bila v občini Škofja Loka najbolj zastopana samostojno stoječa hiša, vendar pod slovenskim povprečjem. Precej nad slovenskim povprečjem je bilo dvojčkov in vrstnih hiš (mesto Škofja Loka ima načrtno grajene soseske dvojčkov in vrstnih hiš ter soseske stolpnic in blokov), precej pod slovenskim povprečjem pa je bilo hiš s kmečkim poslopjem. Navedene primerjave demografskih značilnosti občine Škofja Loka s povprečnimi vrednostmi na državnem nivoju glede večine kazalnikov izkazujejo ugodnejše demografske razmere v občini, z izjemo stopnje delovne aktivnosti. To (ob upoštevanju povprečnih vrednosti za občino, znotraj občine prihaja do razlik) kaže na še vedno manjši vpliv novejših demografskih trendov, ki se odražajo v izredno nizkem naravnem gibanju prebivalstva, močnejšem selitvenem saldu, manjšanju povprečne velikosti gospodinjstva, naraščanju deleža enočlanskih gospodinjstev, naraščanju števila družin brez otrok in z enim otrokom ipd. Načeloma v Sloveniji število prebivalstva v zadnjem desetletju narašča predvsem zaradi pozitivnega selitvenega salda, medtem ko je glavni razlog v občini Škofja Loka pozitiven naravni prirast prebivalstva. Glede navedenih značilnosti torej v občini še ni zaslediti tipičnih lastnosti mestnih naselij (z izjemo boljše izobrazbene sestave prebivalstva), temveč še vedno nekatere tradicionalne značilnosti (večji delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, več družin s tremi in več otroki, več pet- in veččlanskih gospodinjstev). v 3.3 Demografske projekcije občine Škofja Loka 3.3.1 Ocena prostih stavbnih zemljišč v veljavnem prostorskem planu Ob pripravi občinskega prostorskega načrta občine Škofja Loka, ki poteka v skladu z veljavno zakonodajo, je bila izdelana tudi celovita bilanca površin v veljavnem prostorskem planu občine, ki prikazuje bilanco stavbnih in ostalih zemljišč. Bilanca stavbnih zemljišč ločeno prikazuje nezazidana stavbna zemljišča na obstoječih stavbnih zemljiščih, in sicer na podlagi sloja namenske rabe iz veljavnega prostorskega plana občine in podatkov evidence dejanske rabe zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Navedena bilanca je pokazala, da je v občini Škofja Loka prostih 122,7 ha stavbnih zemljišč za stanovanja (od teh približno 30 ha na območju Kamnitnika, ki predstavlja večje nezazidano območje, kjer je predvidena predvsem večstanovanjska gradnja) ter še dodatnih 36,5 ha stavbnih zemljišč v območjih t. i. razpršene poselitve, kot jo opredeljuje veljavna zakonodaja. Površina dejansko prikazuje nezazidan stavbni fond znotraj veljavnih meja stavbnih zemljišč, ki pa ga na določenih lokacijah zaradi različnih razlogov (razdrobljenost lastništva, že formirane gradbene parcele, tipologija naselja) ne bo mogoče v celoti uporabiti. Iz analize torej izhaja, da je v občini Škofja Loka z veljavnimi planskimi dokumenti zagotovljenih dovolj prostih površin, namenjenih stanovanjski gradnji. 3.3.1.1 Ocena prebivalstvene kapacitete v območjih prostih stavbnih zemljišč Podatki o ocenah kapacitet zazidljivih površin znotraj ureditvenih območij naselij, ki so preračunani na oceno prebivalstvene kapacitete, lahko nudijo zelo koristne podatke o primernem obsegu doseljevanja v občino (kot hipotezi za izračun demografskih projekcij). Potrebno je poudariti, da gre v primeru prikaza bilanc za teoretično kapaciteto prostora na podlagi velikosti celotne enote ob predvideni gostoti poselitve. Dejansko zaradi različnih omejitev in nefleksibilnosti trga nepremičnin ta kapaciteta lahko nikoli ne bo dosežena. Pri izračunu je uporabljena gostota 30 preb./ha za območja razpršene poselitve in gostota 50 preb./ha za ostala zazidljiva območja. V Škofji Loki je za območje Kamnitnika (približno 30 ha veliko območje) upoštevana višja gostota (100 preb./ha). Navedene gostote se v planerski praksi uporabljajo kot realne gostote, normativi gostot v strokovni literaturi so tudi višji. Na podlagi navedenih gostot je prebivalstvena kapaciteta v območjih razpršene poselitve ocenjena na 1.095 prebivalcev, v ostalih zazidljivih območjih na 4.635 prebivalcev in še dodatnih 3.000 prebivalcev na območju Kamnitnika, skupaj v občini torej na 8.730 prebivalcev. 3.3.2 Variante demografskih projekcij Za potrebe celovite opredelitve prihodnjega demografskega razvoja občine so bile izdelane projekcije prebivalstva za območje občine Škofja Loka za obdobje do leta 2035. Projekcije so bile izdelane v štirih variantah: - Varianta A - konstantna rodnost 1,5, nizke migracije: projekcija prebivalstva občine do leta 2035 z upoštevanjem celotne stopnje rodnosti 1,50 in z upoštevanjem selitev -pozitivni selitveni saldo 40 prebivalcev letno. - Varianta B - konstantna visoka rodnost 2,1136, brez migracij: projekcija prebivalstva občine do leta 2035 po naravni rasti (brez selitev) z upoštevanjem celotne stopnje rodnosti 2,1136. - Varianta C - srednja varianta (rodnosti in migracij): projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 z upoštevanjem vrednosti za celotno stopnjo rodnosti 1,60 v obdobju do leta 2015 in zvišanjem vrednosti na 1,70 po letu 2015 ter z upoštevanjem selitev - pozitivni selitveni saldo 100 prebivalcev letno. - Varianta D - visoke migracije, konstantna rodnost 1,5: projekcija prebivalstva občine do leta 2035 (celotna stopnja rodnosti 1,50) z upoštevanjem selitev, ki so ocenjene na podlagi predvidenih novogradenj v občini. Realizacija projektov je časovno po letih ocenjena po naslednji dinamiki: - pozitivni selitveni saldo 50 prebivalcev letno do leta 2013, - pozitivni selitveni saldo 100 prebivalcev letno v obdobju 2014-2018, - pozitivni selitveni saldo 150 prebivalcev letno v obdobju 2019-2023, - pozitivni selitveni saldo 200 prebivalcev letno v obdobju 2024-2028, - pozitivni selitveni saldo 250 prebivalcev letno v obdobju 2029-2033, - brez selitev v obdobju 2034-2035. Izhodišče pri pripravi variant demografskih projekcij je bilo, da se pozitivni trendi (npr. ugodna stopnja celotne rodnosti, pozitivni selitveni saldo) nadaljujejo tudi v prihodnje, negativne trende (npr. negativni selitveni saldo, nizka stopnja celotne rodnosti) pa se skuša preusmeriti, kar pa ni možno doseči v zelo kratkem času. Varianta A pri izračunu upošteva trenutne trende v občini, varianta C pa je primer, ko skušamo trenutne trende preusmeriti oz. izboljšati. Projekcija z upoštevanjem močnejšega selitvenega salda (varianta D), ki sicer ima podlago v obstoječih zazidljivih zemljiščih, pa je vprašljiva z vidika, ali si tolikšen obseg selitev lahko dovolimo z vidika komunalne oskrbe, kot tudi, ali je sploh realna izvedba vseh upoštevanih projektov novogradenj. Projekcija po naravni rasti brez upoštevanja selitev, a z višjo stopnjo celotne rodnosti (varianta B) pa je prikaz, kaj pomeni zviševanje rodnosti napram močnejšim priselitvam (projekciji z močnejšim doseljevanjem). 3.3.3 Hipoteze za izračun demografskih projekcij Izhodiščni podatki za izračun demografskih projekcij občine Škofja Loka so bili statistični podatki o prebivalstvu po enoletnih starostno-spolnih skupinah v občini po stanju na dan 31.12.2008. Hipoteza o smrtnosti Pri izračunu vseh variant projekcij je bila upoštevana ista hipoteza o smrtnosti - uporabljeni so bili starostnospecifični koeficienti verjetnosti doživetja po spolu iz tablic smrtnosti prebivalstva Slovenije 2000-2002. Ker ni podrobnih podatkov o razlikah v umrljivosti prebivalstva posameznih starostnih skupin za posamezna območja Slovenije, so uporabljeni podatki iz tablic umrljivosti za vso Slovenijo. Razlike v umrljivosti na 1000 prebivalcev med posameznimi območji Slovenije pa so kljub temu velike, predvsem zaradi razlik v starostni sestavi (indeksi staranja) prebivalstva. To se kaže tudi pri rezultatih projekcij po naravni rasti za posamezna območja Slovenije, tudi v primeru, če pri vsaki projekciji uporabimo isto hipotezo o rodnosti. Iz opisanih razlogov je bila utemeljena hipoteza o konstantni starostnospecifični smrtnosti skozi celotno projekcijsko obdobje. Uporabljen je bil koeficient maskulinitete novorojenih 0,517 in predpostavka, da delež novorojenih v starostni skupini 0 let znaša 15 %. Hipoteza o rodnosti Postavljena je bila s kazalnikom celotne stopnje rodnosti in starostnospecifičnimi stopnjami splošne rodnosti. V primeru treh variant projekcij (A, B in C) je bila uporabljena hipoteza o konstantni rodnosti, v primeru variante C pa hipoteza o naraščajoči rodnosti. Pri vseh variantah so bile uporabljene starostnospecifične stopnje splošne rodnosti žensk po enoletnih starostnih skupinah v Sloveniji leta 2008. Preglednica 3: Celotna stopnja rodnosti v občini Škofja Loka, Sloveniji in Gorenjski statistični regiji v obdobju 1999-2008 (Celotna stopnja rodnosti... za občino Škofja Loka za obdobje 1998-2008.) Table 3: Total fertility rate in the municipality of Škofja Loka, Slovenia and the statistical region of Gorenjska in the 1999-2008 period (Total fertility rate... in the municipality of Škofja Loka in the 1999-2008 period.) Leto Celotna stopnja rodnosti Občina Slovenija Gorenjska statistična regija 1999 1,49 1,21 ni podatka 2000 1,63 1,26 ni podatka 2001 1,35 1,21 ni podatka 2002 1,56 1,21 1,34 2003 1,31 1,2 1,27 2004 1,49 1,25 1,41 2005 1,46 1,26 1,36 2006 1,50 1,31 1,49 2007 1,60 1,38 1,51 2008 1,60 1,53 1,61 Podatki o celotni stopnji rodnosti na nivoju občine Škofja Loka (v obdobju 1999-2008) so bili z zaprosilom pridobljeni na SURS, ki podatka o celotni stopnji rodnosti za občine sicer ne izračunava in objavlja avtomatično, ker so občine po številu prebivalstva zelo heterogene in posledično je v posameznih občinah zelo malo (v določenih letih tudi nič) rojstev. Podatki so bili izračunani iz petletnih starostnih skupin. Zato je bilo za občino Škofja Loka izračunano povprečje celotne stopnje rodnosti iz podatkov za desetletno obdobje. Le-to znaša 1,50 in je bilo uporabljeno pri izračunu variant A in D. Pri varianti B je bila upoštevana celotna stopnja rodnosti, ki še zagotavlja enostavno obnavljanje prebivalstva, t. j. stopnja 2,1136. Zniževanje rodnosti je povezano s številnimi spremembami v življenjskih pogojih prebivalstva. Pričakujemo in tudi podatki že kažejo, da se bodo vrednosti v prihodnosti nekoliko povišale, a bodo še vedno pod vrednostmi, ki zadoščajo za enostavno obnavljanje prebivalstva. Zato je bila kot preveritev izračunana še projekcija prebivalstva z upoštevanjem celotne stopnje rodnosti, ki naj bi omogočila dolgoročno obnavljanje prebivalstva. Varianta C izhaja iz celotne stopnje rodnosti v zadnjih dveh opazovanih letih (2007-2008) - t. j. 1,60 in predvidi zvišanje celotne rodnosti na 1,70 po letu 2015. Hipoteza o migracijah Občina Škofja Loka je potencialno privlačna za doseljevanje, ker leži blizu glavnega mesta in nudi privlačno okolje za bivanje. V primeru dodatne ponudbe delovnih mest in realizacije predvidenih stanovanjskih novogradenj po primerni ceni je pričakovati močnejše priseljevanje. Varianta B je bila izračunana brez upoštevanja migracij. Pri izračunu variante A in C so bile upoštevane konstantne migracije, pri varianti D pa naraščajoče (z izjemo zadnjih dveh let). Pri izračunu vseh variant s selitvami izhajamo iz predpostavke, da je starostno-spolna sestava migrantov v občini enaka starostno-spolni sestavi notranjih migrantov Slovenije (na tem nivoju so dostopni statistični podatki). Starostna in spolna sestava migrantov pri izračunu variant s selitvami izhaja iz desetletnega povprečja (za obdobje 1998-2007) starosti in spola notranjih migrantov v Sloveniji (podatki so dostopni le na državni ravni), ki po oceni odraža tudi sestavo priseljenih v občino Škofja Loka, kajti stanovanjsko vprašanje si rešuje predvsem prebivalstvo v starosti med 20 in 40 let, ki si ustvarja družino oz. mlade družine (zato je delež precej visok tudi v skupinah otrok do 10. leta starosti). Za izračun projekcij je potrebno deleže petletnih starostnih skupin preračunati na enoletne starostne skupine, in sicer je predvidena enakomerna porazdelitev po enoletnih skupinah, kar pomeni npr. na starostno skupino 0-4 let odpade 10,4 % vseh selitev, na posamezno skupino, npr. otroke v starosti 2 let pa 2,08 %. V starostnih skupinah 20-24 let in 25-29 let je precej večji delež žensk med migranti, kar bo vplivalo tudi na povečanje števila rojstev. Število tujcev je težko napovedati in je odvisno od trga dela, kajti gre v glavnem za začasno delovno silo (glede na intenziteto dela v gradbeništvu). Zato so bile upoštevane notranje migracije. Preglednica 4: Notranje selitve po petletnih starostnih skupinah in spolu v Sloveniji v obdobju 1998-2007 (Notranje selitve po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal.) Table 4: Internal migration by 5-year age groups and sex in Slovenia in the 1998-2007 period (Internal migration by age groups and sex... SI-Stat Data Portal.) Starostne skupine Delež selitev Delež moških Delež žensk 0-4 let 10,4 51,31 48,69 5-9 let 6,7 51,32 48,68 10-14 let 5,1 51,21 48,79 15-19 let 5,2 45,27 54,73 20-24 let 9,8 33,28 66,72 25-29 let 16,2 40,05 59,95 30-34 let 12,8 47,71 52,29 35-39 let 8,8 51,89 48,11 40-44 let 6,6 52,99 47,01 45-49 let 5,4 53,47 46,53 50-54 let 4,2 52,64 47,36 55-59 let 3 52,36 47,64 60-64 let 2,1 51,33 48,67 65-69 let 1,4 47,43 52,57 70-74 let 0,9 37,91 62,09 75-79 let 0,7 29,83 70,17 80-84 let 0,4 25,03 74,97 85 + let 0,3 22,79 77,21 Hipoteza pri izračunu variante A je pozitivni letni selitveni saldo opredelila iz povprečnega selitvenega salda v občini v obdobju zadnjih 10 opazovanih let (1999-2008), ki znaša 36. V zadnjem opazovanem letu (2008) je bil saldo močno pozitiven (153 ljudi), medtem ko je bil v večini ostalih opazovanih let negativen. Selitve med občinami so bile negativne v vseh opazovanih letih, tudi leta 2008; močno pozitivne pa so bile leta 2008 meddržavne selitve, ki so bile v opazovanem obdobju le enkrat negativne. Povprečje selitvenega salda med občinami v obdobju zadnjih 10 opazovanih let je bilo močno negativno (-59). Hipoteza v primeru variante C izhaja iz predpostavke, da namen izračuna projekcije ni v prenašanju negativnih selitvenih teženj v prihodnost, zato tudi ni bilo upoštevano povprečje selitvenega salda med občinami. V letu 2004 so bile sprejete spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine, s katerim je bila opredeljena večja površina zazidljivih zemljišč. Izvedbeni prostorski akt za novo opredeljena zemljišča je bil sprejet sredi leta 2005. Če upoštevamo še pridobivanje zemljišč (s strani developerjev) in pridobivanje ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, ugotovimo, da je do realizacije prišlo v letu 2007 (v tem letu se je močno povečalo število dovoljenj za gradnjo in število dokončanih stanovanj). Dejansko gre za časovni zamik oz. realizacijo sprostitve večjih površin zazidljivih zemljišč v letu 2004 in glede na obstoječe večje proste površine lahko tudi v prihodnjih letih pričakujemo nekoliko močnejše selitveno gibanje - pozitivni selitveni saldo 100 prebivalcev letno. Hipoteza pri izračunu variante D je upoštevala pozitivni selitveni saldo, ki izhaja iz predvidenih novogradenj v občini. Realizacija projektov je časovno po letih ocenjena po naslednji dinamiki: - pozitivni selitveni saldo 50 prebivalcev letno do leta 2013, - pozitivni selitveni saldo 100 prebivalcev letno v obdobju 2014-2018, - pozitivni selitveni saldo 150 prebivalcev letno v obdobju 2019-2023, - pozitivni selitveni saldo 200 prebivalcev letno v obdobju 2024-2028, - pozitivni selitveni saldo 250 prebivalcev letno v obdobju 2029-2033, - brez selitev v obdobju 2034-2035. Skupno to pomeni priselitev 3.800 ljudi v projekcijskem obdobju. Iz podatkov veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter tovrstnih načrtov, ki so v postopku priprave, in prostorskih ureditvenih pogojev (ki tudi urejajo gradnjo na večjih zazidljivih območjih) izhaja, da bo v prihodnje v občini Škofja Loka (v kolikor bodo v celoti realizirani vsi trenutno zastavljeni projekti) zgrajenih skupno 211 stanovanjskih hiš ter 701 stanovanje. Poleg navedenega je prostih še približno 51,5 ha zazidljivih zemljišč (od tega približno 30 ha na Kamnitniku, ki predstavlja območje za dolgoročno širitev Škofje Loke). Preglednica 5: Predvideni projekti, ki so bili upoštevani pri izračunu demografskih projekcij ((Predvidene) večje gradnje v občini Škofja Loka.) Table 5: Anticipated projects relevant to calculation of population projections (Pending major construction projects in the municipality of Škofja Loka.) Naziv projekta Število hiš oz. stanovanj oz. površina območja Faza ZN (zazidalni načrt) za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše 27 stanovanj objekti zgrajeni ZN za ureditveno območje SO Hrastnica 12 hiš objekti večinoma zgrajeni OLN (občinski lokacijski načrt) za stanovanjsko naselje Kamnitnik I 43 hiš in 42 stanovanj veljaven dokument OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) Za Kamnitnikom v Škofji Loki 33 hiš veljaven dokument OLN Kapucinsko predmestje II 12 hiš veljaven dokument PUP (prostorski ureditveni pogoji) SKL-SK 01 (Dolenčev vrt) 100 stanovanj pridobivanje gradbenega dovoljenja PUP SKL-SK 06 (Tavčarjeva ulica) 42 stanovanj pridobivanje gradbenega dovoljenja OPPN za zahodni del vojašnice 240 stanovanj v postopku priprave PUP VIM-SK 02 11 hiš in 3 dvostanovanjske hiše objekti zgrajeni PUP RET-SK 01 22 hiš v fazi gradnje PUP SVD-SE 02 41 hiš v fazi gradnje PUP RET-SE 03 15 hiš še ni v izvajanju PUP BIN-SE 01 in TRN-SE 02 16 hiš še ni v izvajanju OPPN VES-SK 02 in TRN-SK 04 1,8 ha postopek še ni pričet PUP TRN-SE 01 1 ha še ni v izvajanju PUP BUK-SK 01 2 ha še ni v izvajanju OPPN VIN-MP 01 (Benetke vis-a-vis) 250 stanovanj izveden javni natečaj; v fazi mirovanja OPPN RET-SE 01 2,8 ha postopek še ni pričet OPPN GOR-SE 01 3 ha postopek še ni pričet OPPN GOR-SE 03 in GOR-SE 04 1,8 ha postopek še ni pričet OPPN GOR-SK 02 3 ha postopek še ni pričet OPPN PUS-SE 02 (Žovšče) 6,1 ha postopek še ni pričet Ob upoštevanju 3 članov na stanovanjsko hišo oz. stanovanje (kot je po popisu 2002 znašala povprečna velikost gospodinjstva v občini) ter gostote 50 preb./ha (ki se v praksi pogosto uporablja za enodružinske prosto stoječe hiše) za prosta zazidljiva zemljišča oz. za območje Kamnitnika, kjer je dopustna tudi večstanovanjska gradnja, 100 preb./ha (ki se v praksi pogosto uporablja za mešano enostanovanjsko gradnjo višje gostote oz. večstanovanjsko gradnjo manjše gostote), je izračun predvidenega povečanja števila prebivalstva v primeru realizacije vseh projektov naslednji: 633 preb. (211 hiš), 2.103 preb. (701 stanovanje), 3.000 preb. (Kamnitnik), 1.075 preb. (ostale proste zazidljive površine) - skupno 6.811 prebivalcev. Pri izračunu izhajamo iz predpostavke, da bo do leta 2035 zgrajenih vseh 211 hiš in 701 stanovanje ter pozidanih približno 21,5 ha zemljišč (z gostoto 50 preb./ha), kar ob prej navedenem normativu pomeni skupno 3.811 prebivalcev. Pri izračunavanju projekcije je bilo časovno po letih do leta 2035 porazdeljeno skupno število (predvidimo, da se bo v novo zgrajene soseske vselilo zgolj priseljeno prebivalstvo). Za realizacijo ostane še 30 ha prostih zazidljivih zemljišč na območju Kamnitnika, ki predstavlja območje, predvideno za dolgoročno širitev Škofje Loke, skupno (po normativu 100 preb./ha) 3.000 prebivalcev. Projekcija je bila računana do leta 2035, Kamnitnik zaradi manjše možnosti dejanske realizacije ter zaradi pričakovanega kasnejšega obdobja realizacije teh površin ni bil upoštevan pri izračunu projekcije. 3.3.4 Metoda izračuna demografskih projekcij Projekcije so bile izračunane z računalniškim programom pri mentorju naloge, dr. Lojzetu Gosarju. Vhodni podatki, ki so bili vneseni v program, so naslednji: - število prebivalstva občine po enoletnih starostno-spolnih skupinah, - starostnospecifični koeficienti verjetnosti doživetja po enoletnih starostno-spolnih skupinah, - starostnospecifične stopnje splošne rodnosti žensk po enoletnih starostnih skupinah, - koeficient maskulinitete novorojenih (0,517), - delež novorojenih v starostni skupini 0 let (15 %), - starostno-spolna sestava migrantov po enoletnih starostno-spolnih skupinah, - časovno obdobje, za katerega se projekcija izračuna, - starostne skupine, za katere se projekcija izračuna. Za vsako varianto projekcije so bili vneseni še podatki o celotni stopnji rodnosti in absolutni selitveni saldo (po letih). Projekcije prebivalstva so bile izdelane za starostne skupine, ki so pomembne za prostorsko načrtovanje (dojenčki, jasli, vrtec, osnovna šola, srednja šola, fakulteta, delovni kontingent, upokojenci, najstarejše prebivalstvo itd.), in sicer: 0-1 leta, - 19-24 let, 2-3 let, - 25-64 let, 4-6 let, - 15-64 let, 0-6 let, - 65-84 let, 7-14 let, - 85-100 let, 0-14 let, - 65-100 let. 15-18 let, Posamezen izračun demografske projekcije se začne s podatkovnim zapisom P, ki vsebuje ime npr. naselja, začetno leto, celotno število prebivalstva in starostno sestavo (v starosti 0 do 100 let), posebej za moške in ženske. Iz začetnega zapisa P program z iteracijo izračuna zapise P za poznejša leta. V zapisih poznejših let je tudi podatek o projekciji rojevanja in umiranja ter rasti prebivalstva. Iteracija poteka z enoletnimi koraki. Pri tem so uporabljeni podatki o doživetju, rodnosti in migraciji. Pri izpisu rezultatov program iz trenutnega P izračuna podatke, kot so število prebivalstva v določeni starostni skupini, indeks staranja, število rojstev, smrti in podobno. Za računanje je potreben tudi vnos podatkov o časovnem poteku rodnosti in migracije in o zaželenih končnih letih napovedi. Izhodna datoteka ima obliko preglednice v računalniškem programu Excel, ki jo je možno v nadaljevanju poljubno analizirati in izdelati grafikone (slike). Preglednica vsebuje za vsa izračunana leta, vključno z izhodiščnim letom 2008, naslednje podatke v absolutnem številu: - skupno število prebivalstva, - rast števila prebivalstva, - število rojstev, - število smrti, - število selitev (v kolikor so upoštevane pri izračunu projekcije), - indeks staranja, - število prebivalstva v posameznih starostnih skupinah (odvisno od določitve skupin pri vnosu vhodnih podatkov). Podatke je možno prikazati tudi po enoletnih starostno-spolnih skupinah, kar omogoča izdelavo starostnih piramid. 3.3.5 Rezultati projekcij Izhodni podatki v obliki preglednic so bili v nadaljevanju analizirani, in sicer je za večino podatkov - rezultatov (z izjemo števila rojstev in smrti) izračunan tudi indeks na začetno leto, t. j. leto 2008, pri čemer znaša I 2008=100. Nižja vrednost indeksa (pod 100) pomeni upad, višja vrednost (nad 100) pa porast. Indeks je izračunan v preglednici za vse variante projekcij in s tem omogoča primerjavo med njimi, hkrati pa je prikazan tudi na sliki oz. grafikonu, kjer prav tako omogoči primerjavo med posameznimi variantami projekcij. Povzetek variant projekcij: - Varianta A: CR (celotna stopnja rodnosti)=1,5, MIG (migracije)=40; - Varianta B: CR=2,1136, MIG=0; - Varianta C: CR=1,6 do l. 2015 oz. 1,7 v 2016-2035, MIG=100; - Varianta D: CR=1,5, MIG=50 do l. 2013, 100 v 2014-2018, 150 v 2019-2023, 200 v 2024-2028, 250 v 2029-2033, 0 v 2034-2035). Primerjava variant demografskih projekcij pokaže, da bo število prebivalstva občine po varianti A naraščalo še do leta 2016, nato pa bo pričelo upadati vse do leta 2035, ko bo doseglo 96,1 % števila prebivalstva izhodiščnega leta (2008). V varianti B bo število prebivalstva občine naraščalo vse do leta 2020 in to močneje kot v varianti A, po tem letu pa bo pričelo upadati, vendar bo število v končnem letu (2035) še vedno nekoliko višje od števila v izhodiščnem letu projekcije (za 143 prebivalcev). Projekcija prebivalstva po varianti C kaže, da bo število prebivalstva stalno naraščalo in še močneje kot v varianti B, in sicer vse do leta 2035, ko bo doseglo indeks I=107,6. Najmočnejšo rast števila prebivalstva občine pa prikazuje projekcija po varianti D, vendar je naraščanje opaziti le v času priselitev. Po tej varianti bo število prebivalstva naraščalo do leta 2033, ko bo 10,6 % več prebivalstva kot leta 2008. Projekcija je izračunana do leta 2035. Čez več let, ko bi se pokazalo, koliko je bilo dejansko realiziranih v projekciji upoštevanih gradenj in ali je morda pričakovati še nadaljnje realizacije (ki pri izračunu niso bile upoštevane), bi jo bilo smiselno ponovno izračunati. leto A B C D Slika 26: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 26: Comparison of the number of population index for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 6: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva občine Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 6: Comparison of the number of population index for the starting year (12008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 100,4 100,9 101,1 100,5 2015 101,0 102,7 103,5 101,8 2020 100,7 103,4 105,5 103,4 2025 99,6 102,9 106,6 105,5 2030 97,9 101,8 107,2 108,4 2035 96,1 100,6 107,6 109,8 leto Slika 27: Primerjava števila rojstev v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 27: Comparison of births in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 7: Primerjava števila rojstev v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 7: Comparison of births in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 250 350 270 251 2015 243 334 269 247 2020 217 293 263 230 2025 195 257 241 220 2030 189 249 239 230 2035 195 270 251 241 Število rojstev bo v vseh variantah projekcij do leta 2035 upadlo; največ rojstev beleži varianta B (visoka rodnost), sledi varianta C, ki pri izračunu tudi upošteva nekoliko višjo stopnjo celotne rodnosti (1,6 oz. 1,7). S tem se pokaže, kako velik je vpliv rodnosti na dolgoročno obnavljanje prebivalstva. leto —■— A — B — C — D Slika 28: Primerjava števila smrti v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 28: Comparison of deaths in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 8: Primerjava števila smrti v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 8: Comparison of deaths in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 249 249 249 249 2015 270 270 272 271 2020 286 285 289 288 2025 298 295 303 303 2030 309 305 317 318 2035 323 318 333 337 Število smrti bo v vseh variantah projekcij do leta 2035 močno poraslo; največ v variantah z močnejšim priseljevanjem, kajti tudi migranti sčasoma prispevajo k staranju prebivalstva. leto Slika 29: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 0-1 leta v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 29: Comparison of index on children, aged 0-1, for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 9: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število otrok v starosti 0-1 leta v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 9: Comparison of index on children, aged 0-1, for the starting year (12008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 92,4 128,8 99,8 92,6 2015 90,6 124,0 100,7 92,4 2020 81,5 109,2 98,9 86,9 2025 72,6 95,6 90,6 83,2 2030 70,1 91,7 88,9 86,9 2035 71,9 98,3 93,2 88,9 Število dojenčkov je najvišje v varianti B (visoka rodnost), in sicer zlasti v začetnih letih izračuna projekcije (razlog je preskok stopnje celotne rodnosti na 2,1136). Največje število dojenčkov po tej varianti bo v letih 2010 in 2011 (697, kar je 156 več kot v letu 2008) in tudi v letu 2035 bo delež najvišji po tej varianti, vendar ne bo dosegel števila iz leta 2008 (I=98,3), kar pomeni, da bo število dojenčkov do leta 2035 upadlo pri vseh variantah projekcij. V prihodnjih desetih letih je naraščanje njihovega števila pričakovati še edino pri varianti C do leta 2017. leto Slika 30: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 2-6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 30: Comparison of index on children, aged 2-6, for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 10: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število otrok v starosti 26 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 10: Comparison of index on children, aged 2-6, for the starting year (I 2008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 106,5 105,9 107,4 106,7 2015 105,3 144,6 116,5 106,8 2020 100,5 135,3 118,2 105,8 2025 89,7 118,0 111,2 101,0 2030 81,7 105,4 103,7 100,6 2035 80,7 104,8 104,2 103,8 Za starostno skupino 2-6 let velja, da bo največje število otrok v tej starosti po varianti projekcije B leta 2015, ko bo število otrok preseglo število iz leta 2008 za 535 oz. v letu 2019 in 2020 po varianti C (218 otrok več kot leta 2008). V letu 2035 bo število otrok v tej starosti skoraj enako v treh variantah projekcij (B, C in D) - za približno 4-5 % nad današnjim številom, v varianti A pa bo za skoraj 20 % nižje kot v izhodiščnem letu projekcije. leto Slika 31: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število otrok v starosti 7-14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 31: Comparison of index on children, aged 7-14, for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 11: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število otrok v starosti 714 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 11: Comparison of index on children, aged 7-14, for the starting year (12008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 100,5 100,1 101,1 100,6 2015 105,4 103,8 107,9 106,3 2020 111,1 134,3 120,9 114,5 2025 106,0 141,6 124,0 114,4 2030 96,5 125,9 120,4 112,2 2035 87,1 111,2 111,6 109,0 Število otrok v starosti 7-14 let bo do leta 2035 najbolj poraslo v variantah projekcij B in C (za 11,2 oz. 11,6 %). Število bo raslo do leta 2023 oz. 2025, ko bo kar 851 otrok več po varianti B oz. 450 otrok po varianti C kot v izhodiščnem letu projekcije. V letu 2035 bo število otrok v tej starosti po varianti A za skoraj 13 % nižje kot v izhodiščnem letu projekcije. leto Slika 32: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva v starosti 25-64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 32: Comparison of index on the number of population, aged 25-54, for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 12: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starosti 25-64 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 12: Comparison of index on the number of population, aged 25-64, for the starting year (I 2008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 102,1 101,7 102,7 102,2 2015 103,3 101,9 105,4 104,1 2020 100,6 98,2 104,4 103,5 2025 98,5 94,9 103,8 104,7 2030 94,8 90,2 101,8 105,8 2035 93,1 88,9 102,0 107,2 Število prebivalstva v starostni skupini 25-64 let se bo do leta 2035 povečalo v variantah projekcij D (I=107,2) in C (I=102,0), torej projekcij z močnejšim doseljevanjem, kjer se pokaže vpliv priselitev. Tudi zmerno priseljevanje ne more prispevati k ohranjanju sedanjega števila prebivalstva, ampak nazadovanje števila prebivalstva le nekoliko ublaži; to se pokaže pri varianti A. leto A B C D Slika 33: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva v starosti 65-84 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 33: Comparison of index on the number of population, aged 65-84, for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 13: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starosti 65-84 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 13: Comparison of index on the number of population, aged 65-84, for the starting year (I 2008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 98,7 98,6 98,9 98,7 2015 102,9 102,5 103,4 103,1 2020 112,7 112,0 113,7 113,4 2025 117,9 116,8 119,6 119,6 2030 127,1 125,4 129,8 130,4 2035 129,5 126,9 133,3 134,5 Število prebivalstva v starosti 65-84 let bo stalno naraščalo in bo do leta 2035 močno poraslo v vseh variantah projekcij (za 27 % in več). leto Slika 34: Primerjava indeksa na začetno leto (2008) za število prebivalstva v starosti 85-100 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 34: Comparison of index on the number of population, aged 85-100, for the starting year (2008) in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 14: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starosti 85-100 let v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 14: Comparison of index on the number of population, aged 85-100, for the starting year (12008=100) in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2010 109,6 109,2 109,6 109,6 2015 132,3 132,0 132,7 132,7 2020 144,2 143,9 145,2 144,9 2025 147,5 146,5 148,5 148,8 2030 139,9 138,9 141,6 142,2 2035 154,1 152,5 156,4 157,4 Število prebivalstva v starosti 85-100 let bo v letu 2035 močno preseglo število iz leta 2008 v vseh variantah projekcij (za 52-57 %). Po vseh variantah projekcij bo število naraščalo in leta 2035 preseglo število iz leta 2008 za 174 v varianti D oz. 159 v varianti A. leto Slika 35: Primerjava indeksa staranja prebivalstva v občini Škofja Loka do leta 2035 po različnih variantah projekcij (Lasten izračun.) Figure 35: Comparison of the population ageing index in the municipality of Škofja Loka until 2035 by various projection variants (Own calculation.) Preglednica 15: Primerjava indeksa staranja prebivalstva v občini Škofja Loka v izbranih letih različnih variant projekcije (Lasten izračun.) Table 15: Comparison of the population ageing index in the municipality of Škofja Loka by selected years of various projection variants (Own calculation.) Leto A B C D 2008 97 97 97 97 2010 96 91 94 96 2015 100 85 94 99 2020 109 85 97 105 2025 123 92 104 113 2030 143 108 116 123 2035 155 117 124 128 V vseh variantah projekcij se bo prebivalstvo postaralo, najbolj v varianti A in najmanj v varianti B. Ker predpostavljamo, da se bo v Sloveniji nadaljevalo podaljševanje življenjske dobe, lahko v prihodnosti pričakujemo celo nekaj več starejšega prebivalstva, kot izhaja iz projekcij. Vendar pa je ta razlika minimalna. Do večjih odstopanj lahko pride pri koeficientih rodnosti. V vseh variantah projekcij se močno poveča število prebivalstva starejšega od 65 let in precej poveča število otrok v starosti 7-14 let (z izjemo variante A). Nobena izmed projekcij v letu 2035 ne doseže začetnega števila otrok najmlajše starostne skupine. V varianti A bo upadlo skupno število prebivalstva in število prebivalstva starostnih skupin do 65 let, močno pa se bo povečalo število prebivalstva starejšega od 65 let. Varianta B, ki upošteva zvišano rodnost, ne more zagotoviti večjega povečanja skupnega števila prebivalstva, kakor tudi ne števila prebivalstva starega 25 do 64 let. Rezultati variante D, ki upošteva povečan obseg doseljevanja, kažejo, da se bo število prebivalstva večine starostnih skupin (izjema so dojenčki) povečalo. Varianta C pa v primerjavi z varianto D kaže večje povečanje števila mlajšega prebivalstva in manjše povečanje števila starejšega prebivalstva, zato bi bilo za dimenzioniranje potreb po družbeni infrastrukturi (vrtci, osnovne šole, domovi starejših občanov, zdravstveni domovi) in fizični infrastrukturi potrebno upoštevati to varianto projekcije ali morebiti celo varianto z močnejšim doseljevanjem (potrebe po delovnih mestih). Primerjava rezultatov projekcije po varianti C je razvidna tudi iz starostnih piramid prebivalstva za leta 2008, 2010, 2020, 2030 in 2035. Po tej varianti projekcije bo skupno število prebivalstva najvišje v letu 2035, ko bo preseglo današnje število prebivalstva za 1.730 oz. 7,6 %. Število dojenčkov bo najvišje v letu 2017 (24 več kot v letu 2008), do leta 2035 pa bo upadlo (37 manj kot leta 2008). Število otrok v starosti 2-6 let bo naraščalo do leta 2020, ko bo preseglo število iz leta 2008 za 218, nato pa bo pričelo upadati, vendar ne bo upadlo pod število iz leta 2008 (leta 2035 50 otrok več). Število otrok v starostni skupini 7-14 let bo naraščalo vse do leta 2025 (450 otrok več kot leta 2008), nato pa bo pričelo upadati, vendar bo v letu 2035 še vedno za 217 preseglo število iz leta 2008. Število prebivalstva starostne skupine 25-64 let bo naraščalo do leta 2016, vendar do leta 2035 ne bo upadlo pod število iz leta 2008. Število prebivalstva v starosti med 65 in 84 let bo stalno naraščalo in v letu 2035 bo 33 % več prebivalstva v tej skupini. Prav tako bo naraščalo število prebivalstva v starosti med 85 in 100 let ter v letu 2035 doseglo v tej skupini 56 % prebivalcev več kot leta 2008. Slika 36: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka 31.12.2008 (Enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva občine Škofja Loka na dan 31.12.2008.) Figure 36: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka 31.12.2008 (One-year age and sex population groups in the municipality of Škofja Loka as of 31 December 2008.) Slika 37: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2010 po varianti projekcije C (Lasten izračun.) Figure 37: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka in 2010 according to projection C (Own calculation.) Slika 38: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2020 po varianti projekcije C (Lasten izračun.) Figure 38: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka in 2020 according to projection C (Own calculation.) -250 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 250 število M-2030 Ž-2030 Slika 39: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2030 po varianti projekcije C (Lasten izračun.) Figure 39: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka in 2030 according to projection C (Own calculation.) -250 -200 -150 -100 -50 0 50 100 150 200 250 število M-2035 Ž-2035 Slika 40: Starostna piramida prebivalstva občine Škofja Loka leta 2035 po varianti projekcije C (Lasten izračun.) Figure 40: Age pyramid of the municipality of Škofja Loka in 2035 according to projection C (Own calculation.) Navedeni podatki (za varianto C) so zelo pomemben vhodni podatek pri pripravi strateškega ali izvedbenega prostorskega akta. Opozorijo nas, da lahko kmalu pričakujemo povečane potrebe po vrtcih, ki bodo naraščale vse do leta 2020, in nekoliko kasneje (naraščanje do leta 2025) tudi po osnovnih šolah, kjer bodo potrebe precej večje, kot so trenutno. Število prebivalstva, ki predstavljajo delovni kontingent, bo rahlo poraslo. Opazimo pa močno povečanje števila prebivalstva v starosti nad 65 let, kar opozarja na dodatne potrebe po oskrbi starejših občanov. V prihodnjih desetih letih (do leta 2020) bo potrebno računati na izgradnjo novega vrtca (za približno 220 otrok oz. nekaj manj glede na trenutna prosta mesta). Proste kapacitete v osnovnih šolah bi teoretično lahko sprejele predvideno povečanje števila šoloobveznih otrok (ob spremembi meja šolskih okolišev), vendar so proste kapacitete ocenjene (na podlagi obstoječih demografskih podatkov) zgolj za prihodnjih nekaj let, ko tudi iz projekcije še ne izhaja močnejša potreba. To nas opozarja tudi na potrebe po novi osnovni šoli. Leta 2035 bo po tej varianti projekcije prebivalcev starih nad 65 let 4.768, kar je 1.243 več kot leta 2008. Če računamo, da najmanj 6 % prebivalcev starih nad 65 let (po Strategiji varstva starejših, 2006) potrebuje določeno obliko varstva, ugotovimo, da bo v občini leta 2035 takšnih ljudi 286. Ob spremembi načina življenja je pričakovati, da se bo normativ v prihodnje kvečjemu dvignil. Zaradi daljšanja delovne dobe otroci ne bodo mogli več poskrbeti za svoje starše, kot je bila to praksa v zadnjih letih (zgodnje upokojevanje). Tudi na področju oskrbe starejših občanov bo potrebno zagotoviti dodatne kapacitete (trenutno v domu starejših občanov na voljo vseh postelj 132 - za območje celotne upravne enote Škofja Loka). Na to skupino v absolutnem smislu spremembe v rodnosti ali migracijah za krajša obdobja praktično ne vplivajo. Pričakujemo lahko veliko večje potrebe po zdravstvenih storitvah in domovih starejših občanov, po večjem številu stanovanj, prilagojenih njihovim potrebam itd. Spremeni se tudi razmerje med številom zaposlenega in upokojenega prebivalstva. Leta 2035 bo po tej varianti projekcije v občini živelo 1.730 prebivalcev več, kar bo (ob upoštevanju 3 članov/stanovanje) pomenilo približno 577 novih oz. dodatnih stanovanj. Iz projektov, ki so bili upoštevani pri izračunu projekcije po varianti D izhaja, da so te kapacitete že zagotovljene v prostorskih aktih. Za zagotovitev potrebnih stanovanj bo potrebna realizacija polovice vseh projektov. Ugotovimo lahko, da so površine, ki bodo potrebne za gradnjo novih stanovanj glede na predvideno povečanje števila prebivalstva v občini (ne glede na varianto projekcije) že pokrite. Skupno število prebivalstva se bo najbolj povečalo po varianti D (leta 2033 25.066 prebivalcev, kar je 2.399 prebivalcev več kot leta 2008). Prej navedena analiza - ocena prebivalstvene kapacitete v območjih prostih stavbnih zemljišč je pokazala, da je prebivalstvena kapaciteta ocenjena na 5.730 prebivalcev oz. še dodatnih 3.000 prebivalcev na območju Kamnitnika, skupaj torej 8.730 prebivalcev. Pri pripravi prostorskih aktov je torej potrebno nameniti večjo pozornost zagotovitvi družbene in komunalne infrastrukture in ne stanovanjem. 4 STROKOVNE OSNOVE S PODROČJA DEMOGRAFIJE V demografskem smislu v Sloveniji v prihodnje lahko govorimo le o strukturnih spremembah (spremembah sestave) in ne o nadaljnji rasti števila prebivalstva, kar postavlja vlogo strokovnih osnov s področja demografije v procesu prostorskega načrtovanja v nov položaj. Naloga demografskih strokovnih podlag tako ni več izključno izračun porasta števila prebivalstva, čeprav obstaja povezanost med gibanjem in sestavo prebivalstva. Dejavniki gibanja prebivalstva vplivajo na demografsko sestavo, sestava pa ima povratni učinek na gibanje prebivalstva. Število prebivalstva in njegova starostno-spolna sestava ob upoštevanju ostalih kazalnikov (socialnih, ekonomskih itd.) predstavljajo enega bistvenih dejavnikov pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Opomba: Statistične definicije in definicije demografskih kazalnikov v tem poglavju so povzete iz publikacije Prebivalstvo Slovenije 2006 (Rezultati raziskovanj. SURS, 2008.) in metodoloških pojasnil k posameznim statističnim podatkom na spletni strani SURS-a. 4.1 Strateški in izvedbeni prostorski akti Občinski prostorski akti na strateški ravni so veljavni prostorski plani občin oz. (v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo) so trenutno v pripravi občinski prostorski načrti - strateški del. Dokument velja za območje celotne občine; v njem se opredeli namenska raba zemljišč, med njimi tudi zazidljive površine. Merila in pogoje za umestitev posegov v prostor pa opredelijo izvedbeni prostorski akti. Ločimo dve vrsti občinskih prostorskih aktov na izvedbeni ravni, in sicer: - veljavne PUP-e oz. (v skladu z veljavno zakonodajo) so trenutno v pripravi izvedbeni deli občinskih prostorskih načrtov, ki veljajo na območju celotne občine in opredelijo merila in pogoje, ki se jih smiselno upošteva ob vsakokratnem - običajno manjšem posegu v prostor; - OPPN-je, ki se sprejmejo za del območja občine - za zaključeno ureditveno enoto. OPPN-ji se izdelajo za bolj kompleksne prostorske ureditve, med drugim na območjih: - sanacije razpršene gradnje, - celovite oz. delne prenove naselja, - razvoja naselja kot širitev na nove površine, - kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena zgoščanju pozidave. V praksi so OPPN-ji najpogosteje sprejeti za gradnjo stanovanjskih hiš ali večstanovanjskih objektov ter za urejanje poslovnih in trgovskih con. Pobudnik priprave OPPN-ja je pogosto zasebni investitor. V takšnih primerih občina nastopa le kot pripravljavec načrta, ki skrbi za usklajenost s hierarhično nadrejenim prostorskim aktom, kar pomeni, da je njen vpliv na investitorja omejen. Prav v primeru nastajanja OPPN-jev se kaže pomanjkanje demografskih analiz, kajti PUP-i (oz. izvedbeni deli občinskih prostorskih načrtov) nastajajo hkrati s strateškim prostorskim aktom in demografija je vključena pri nastajanju strateškega akta. Zato je priprava demografskih strokovnih osnov na izvedbeni ravni osredotočena na OPPN-je. Vsebina strokovnih osnov pri pripravi OPPN-ja je odvisna tudi od vsebine načrta - prostorske ureditve, zato je v nalogi predstavljen izbor potrebno prilagoditi konkretnemu posegu. Analiza v nalogi sledi pripravi OPPN-ja za stanovanjsko gradnjo. Namen strokovnih osnov na izvedbeni ravni je predvsem ugotovitev vplivov predvidenega povečanja števila prebivalstva na obstoječo infrastrukturo (predvsem družbeno) in opredelitev morebitnih dodatnih potreb po tovrstni infrastrukturi (vrtec, osnovna šola, dom starejših občanov). V nadaljevanju predstavljena vsebina strokovnih osnov sledi strateškim prostorskim aktom in v kolikor je posamezna vsebina aktualna tudi pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, je to posebej navedeno. Vsi demografski podatki niso na razpolago po naseljih, zato je posebej navedeno, ali je predlagana obravnava kazalnika po naseljih. 4.2 Splošna navodila glede obravnave in prikaza podatkov Pri izdelavi strokovnih osnov je ob obravnavi v nadaljevanju opisanih vsebin in predpisanih demografskih kazalnikov potrebno stremeti za čim bolj nazornim prikazom podatkov, kar pomeni, da se je (poleg opisne metode) smiselno posluževati prikazov v obliki preglednic in grafikonov oz. slik ter v primeru obravnave po naseljih občine tudi prikazov na kartah. Pri obravnavi vsebin strokovnih osnov in demografskih kazalnikov se prikaže stanje in (glede na dostopnost statističnih podatkov) tudi spremembe glede na preteklo časovno obdobje (običajno zadnjih 10 let), in sicer na nivoju občine oz. (glede na dostopnost statističnih podatkov) na nivoju posameznih naselij v občini. Vključi se tudi primerjavo občinskega podatka s podatkom na državnem ali regijskem nivoju. 4.3 Osnovni podatki in pojasnila v strokovnih osnovah 4.3.1 Demografske strokovne osnove na strateški ravni V obravnavo se vključi območje celotne občine in (glede na dostopnost statističnih podatkov) tudi naselja v občini, v katerih se lahko pokaže povsem drugačna demografska slika, kot izhaja iz povprečja za občino. V uvodnem poglavju strokovnih osnov se navedejo osnovni podatki in pojasnila, ki podajo okvir naloge, in so: - površina občine v km2, - število in imena naselij v občini, - teritorialne spremembe občine, - število prebivalstva v občini (na določen datum), - povprečna gostota prebivalstva v občini (na določen datum), - delež občine v prebivalstvu Slovenije (na določen datum), - krajši naravnogeografski oris občine, - metodološka pojasnila (predvsem statistična definicija prebivalstva in viri demografskih podatkov). Predvsem zaradi demografske analize po naseljih je potrebno predstaviti spremembe v teritorialnem obsegu občine, kar lahko bistveno vpliva na demografske podatke in posledično tudi njihovo razumevanje (npr. izredno močno povečanje ali zmanjšanje števila prebivalstva v posameznih naseljih med dvema časovnima obdobjema). Izdela se karta, ki prikazuje območja naselij v občini. Kratek naravnogeografski oris občine je potreben za razumevanje analize, kajti v marsičem pogojuje poselitvene in s tem tudi demografske značilnosti (navedeno je zaradi prevelikega obsega v konkretni analizi na primeru občine Škofja Loka izpuščeno). Izdela se karta s prikazom občine na topografski karti oz. DOF-u. Metodološka pojasnila se nanašajo predvsem na definicije pojmov, ki so pomembni z vidika razumevanja podatkov oz. rezultatov (spremembe v statistični definiciji prebivalstva, zlasti v zadnjem času, ko so slovenske državne meje odprte v evropski prostor in se povečuje število državljanov RS, ki bivajo v tujini, obenem pa število tujcev, ki bivajo v RS). 4.3.2 Demografske strokovne osnove na izvedbeni ravni Kljub temu, da prostorske ureditve, opredeljene v OPPN-ju, ne segajo na območje celotne občine, pa imajo lahko posledice za celotno občino, zato je potrebno demografske značilnosti tudi v primeru nastajanja OPPN-ja analizirati na nivoju celotne občine, ni pa nujna obravnava po vseh naseljih v občini. Osnovni podatki in pojasnila se navedejo tudi v uvodnem poglavju strokovnih osnov na izvedbeni ravni, in sicer: - lega in velikost območja, na katerem se načrtuje prostorska ureditev; - kratek opis prostorske ureditve; - število in imena naselij, ki so vključena v analizo; - teritorialne spremembe občine, v kolikor se nanašajo na naselja, ki so predmet analize; - število prebivalstva (na določen datum), ki je vključeno v analizo; - metodološka pojasnila (predvsem statistična definicija prebivalstva in viri demografskih podatkov). Na kratko se opiše lega in položaj območja (v občini), v katerem se načrtuje prostorska ureditev. Predstavi se prostorska ureditev, ki se načrtuje, in sicer predvsem z vidika izdelave strokovne osnove (velikost, kapaciteta, število ipd., npr. število stanovanj, njihova sestava, terminski plan izvedbe). v 4.4 Število in gibanje števila prebivalstva v 4.4.1 Število prebivalstva v občini in po naseljih Demografsko analizo občine se prične z analizo števila prebivalstva in njegovega gibanja v občini in v posameznih naseljih občine. Glede na pretekli demografski razvoj občine je potrebno oceniti, katero časovno obdobje bo vključeno v analizo gibanja števila prebivalstva. V Sloveniji se trenutno kažejo posledice demografskega razvoja v času po 2. svetovni vojni (»baby boom«, ki se odraža v večjem deležu prebivalstva v starosti 60-65 let), zato bi veljalo prikazati število prebivalstva ob popisih prebivalstva v Sloveniji od leta 1953 dalje (tudi po naseljih občine). V kolikor gre za obravnavo občine, kjer pričakujemo specifične demografske razmere tudi zaradi dogodkov, vezanih na 1. svetovno vojno ali celo množično izseljevanje na prehodu v 20. stoletje, bi veljalo s prikazom podatkov poseči tudi v starejša obdobja (od leta 1900 dalje). Poleg podatkov iz popisov prebivalstva se po naseljih navede tudi zadnje dostopne statistične podatke o številu prebivalstva, npr. na določen datum. Podatki o številu prebivalstva morajo omogočiti izdelavo časovnih serij, kar pomeni, da ne zadostujejo le podatki popisov prebivalstva, ampak tudi medpopisni podatki, ki so vezani na vodenje registra prebivalstva. Uporablja se tudi letno povprečje števila prebivalstva. Pri številu prebivalstva lahko uporabimo različne kategorije prebivalstva (npr. državljani, stalno prijavljeni, z ali brez zdomcev itd.), vendar pa moramo obvezno pridobiti podatek o rezidentnem prebivalstvu, ki se uporablja pri računanju gostote prebivalstva ali pri prikazovanju različnih ekonomskih oz. socialnih kazalnikov na prebivalca (npr. BDP (bruto domači proizvod)/preb. itd.). (Gosar, 1997) Navede se največje naselje v občini po številu prebivalstva (njegov delež glede na skupno število prebivalstva v občini). Naselja se razvrstijo v velikostne razrede, ki so odvisni od razpona med največjim in najmanjšim naseljem glede na število prebivalstva. Predlagani so naslednji razredi (prikaz na karti): - 0-49 prebivalcev, - 50-99 prebivalcev, - 100-199 prebivalcev, - 200-499 prebivalcev, - 500-999 prebivalcev, - 1.000-10.000 prebivalcev, - nad 10.000 prebivalcev. Na izvedbeni ravni se v strokovnih osnovah izdela enaka analiza kot na strateški ravni, vendar je analiza vezana samo na občino oz. posamezna izbrana naselja občine (v tem primeru se predstavi delež vključenih naselij glede na celotno prebivalstvo občine). 4.4.2 Indeks gibanja števila prebivalstva v občini in po naseljih V kolikor je na razpolago časovna serija podatkov o številu prebivalstva, lahko spremljamo spremembe števila prebivalstva v preteklih obdobjih. Ker število prebivalstva prikaže le absolutno vrednost in ne spremembe v odnosu na naselje in na druga naselja, se (za določena obdobja) izračuna tudi indeks gibanja števila prebivalstva, ki je s 100 pomnoženo razmerje med številom prebivalstva v dveh različnih časovnih obdobjih (v števcu je novejše leto, v imenovalcu starejše leto). Indeks 85 npr. pomeni, da se je število prebivalstva v opazovanem obdobju zmanjšalo za 15 %, indeks 115 pa, da se je število prebivalstva v opazovanem obdobju povečalo za 15 %. Indeks se izračuna in prikaže na karti za zadnje desetletno obdobje kot prikaz novejšega demografskega gibanja (v konkretnem primeru obdobje 2002-2008, to je obdobje od zadnjega popisa do zadnjih dostopnih statističnih podatkov, zato je indeks izračunan tudi za predhodno desetletno obdobje 1991-2002) ter tudi za daljše časovno obdobje, npr. 30 let (v konkretnem primeru obdobje 1971-2008), ki pokaže, kakšen je dolgoročni prebivalstveni razvoj naselij. Pomembno je, da vrednosti indeksa pravilno razumemo in združujemo v skupine. Določitev razredov je odvisna od dolžine obdobja, za katerega je indeks izračunan. Glede na izračunani indeks za desetletno obdobje (za oceno demografskega trenda) naselja razvrstimo v naslednje skupine: I pod 85: močan upad, I 85,0-94,9: zmeren upad, I 95,0-104,9: stagnacija, I 105,0-114,9: zmerna rast, I 115,0-129,9: močna rast, I 130,0 in več: zelo močna rast. Vrednosti indeksa za 30 let pa zaradi časovno daljšega obdobja razvrstimo v naslednje skupine: I pod 80: močan upad, I 80,0-94,9: zmeren upad, I 95,0-104,9: stagnacija, I 105,0-124,9: zmerna rast, I 125,0-149,9: močna rast, I 150,0 in več: zelo močna rast. Opozoriti je potrebno, da pri prebivalstveno manjših naseljih indeks bolj niha, kajti absolutno povečanje ali zmanjšanje števila za 1 osebo je ob majhnem skupnem številu hitro veliko. Indeks gibanja števila prebivalstva prikaže relativno gibanje števila prebivalstva v občini in po naseljih, na podlagi katerega določimo naselja, ki so v določenem obdobju prebivalstveno stagnirala, nazadovala ali se razvijala (ugotovimo demografski trend). Indeks omogoči tudi primerjavo z drugimi prostorskimi enotami (npr. država ali regija). Na izvedbeni ravni se izdela enaka analiza kot na strateški ravni, vendar je vezana samo na občino oz. posamezna izbrana naselja občine. Le sprememba skupnega števila prebivalstva pa ne zadošča. Število prebivalstva se spreminja zaradi naravnega prirasta in selitev, zato potrebujemo podatke o številu rojstev in smrti ter številu priseljenega in odseljenega prebivalstva. Na ta način lahko bistveno bolj kvalitetno ocenjujemo dosedanje gibanje števila prebivalstva in tudi lažje postavljamo določene hipoteze o bodočih spremembah. (Gosar, 1997) 4.4.3 Naravno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih Rodnost kot kazalnik označuje številčno razmerje med rojstvi in ženskami v rodni dobi. Kadar gre za razmerje med številom živorojenih otrok in številom vsega prebivalstva, govorimo o nataliteti. Kazalnik živorojeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Kazalnik umrli na 1000 prebivalcev je razmerje med številom umrlih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Demografski prehod se zaključi z nizkimi vrednostmi rodnosti in smrtnosti. Padanje rodnosti v razvitih državah pa se ni zaustavilo pri nizkih vrednostih in prebivalstvo je padlo pod demografski prag, za katerega je značilno, da število umrlih na nekem območju presega število rojenih. Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Pozitivne absolutne vrednosti pomenijo, da število rojenih presega število umrlih, negativne pa, da število umrlih presega število rojenih. Kazalnik naravni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med naravnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Predlagana je uporaba termina naravni prirast v primeru porasta, v primeru nazadovanja naravni upad. V strokovnih osnovah se prikaže absolutno število živorojenih, absolutno število umrlih in absolutni naravni prirast v občini v določenem obdobju. Analiza absolutnega števila živorojenih v nekajletnem časovnem obdobju je lahko pomemben kazalnik gibanja števila otrok, ki potrebujejo oz. bodo potrebovali otroško varstvo. Pomemben kazalnik, ki omogoča primerjavo z drugimi prostorskimi enotami, je število rojenih oz. umrlih na 1000 prebivalcev ter naravni prirast na 1000 prebivalcev. Glede rodnosti je pomemben kazalnik tudi število rojenih na 1000 žensk v starosti 15-49 let (v rodnem obdobju). Delež žensk v starosti 15-49 let v nekem prebivalstvu je namreč lahko zelo nizek, njihova rodnost pa razmeroma visoka, zato je tudi naravni prirast na 1000 prebivalcev zelo nizek ali celo negativen, vendar pa visoka rodnost vodi v postopno izboljšanje starostne sestave prebivalstva in zvišanje celotne naravne rasti. Navedeni kazalniki se izračunajo na nivoju občine in primerjajo z vrednostmi na državnem nivoju. Pri analizi naravnega gibanja po naseljih se pokažejo zakonitosti oz. razlike med naselji, ki iz povprečja za občino niso razvidne in so pri nadaljnjem prostorskem usmerjanju naselja lahko velikega pomena. Ker gre za obravnavo po naseljih, ki zaradi manjšega števila prebivalstva glede na skupno število v občini izkazujejo večja prebivalstvena nihanja, se pri obravnavi upošteva določeno časovno obdobje (npr. 10 let). Navede se naselja, ki so v absolutnem številu v desetletnem obdobju po naravni rasti najbolj porasla ter naselja, ki so po naravni poti najbolj upadla. Za vsako leto desetletnega obdobja se izračuna naravni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev. Iz izračunanih podatkov se za potrebe obravnave po naseljih izračuna letno povprečje naravnega prirasta oz. upada na 1000 prebivalcev v desetletnem obdobju, kar se prikaže tudi na karti. Na izvedbeni ravni se izdela enaka analiza naravnega gibanja kot na strateški ravni. V delu, kjer je analiza vezana na naselja, se izdela le za posamezna izbrana naselja. 4.4.4 Selitveno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih Ločimo stalne in dnevne migracije. Dnevne delovne migracije so obravnavane v poglavju o delovni migraciji. Stalne migracije pokažejo, od kod so priseljeni prebivalci in kam so se odselili domači prebivalci. Zaradi specifične sestave migrantov migracije močno vplivajo tudi na starostno sestavo prebivalstva. Ločimo zunanje - migracije s tujino (le tuji državljani) in notranje - medobčinske migracije (le migracije državljanov RS). Kazalnik priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Kazalnik odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast s tujino je razlika med številom priseljenih iz tujine in številom odseljenih v tujino na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast med občinami je razlika med številom priseljenih iz drugih občin Slovenije in številom odseljenih v druge občine Slovenije v določeni občini v koledarskem letu. Pozitivne absolutne vrednosti pomenijo, da število priseljenih presega število odseljenih, negativne pa, da število odseljenih presega število priseljenih. Kazalnik selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Predlagana je uporaba termina selitveni prirast v primeru porasta, v primeru nazadovanja selitveni upad. V strokovnih osnovah se na nivoju občine prikaže absolutno število priseljenih in absolutno število odseljenih ter selitveni prirast po vrstah migracij (zunanje, notranje, skupaj) v določenem obdobju. Absolutno število doseljenih je kazalnik, ki lahko posredno prikaže potencialno število iskalcev stanovanj v občini. Izračunajo se tudi kazalniki, izraženi na 1000 prebivalcev, ki omogočajo primerjavo z drugimi prostorskimi enotami, npr. selitveni prirast na 1000 prebivalcev (po vrstah migracij) v občini; selitveni saldo s tujino in skupni selitveni saldo se primerja z vrednostmi na državnem nivoju (selitveni saldo med občinami pa se ne more primerjati z državnim nivojem). V kolikor so dostopni statistični podatki na občinskem nivoju, se izdela tudi analiza migracij po spolu, starosti in izobrazbi ter loči zunanje migracije na države EU in ostale države. Pri analizi selitvenega gibanja po naseljih se pokažejo zakonitosti oz. razlike med naselji, ki iz povprečja za občino niso razvidne in so pri nadaljnjem prostorskem usmerjanju naselja lahko velikega pomena. Ker gre za obravnavo po naseljih, ki zaradi manjšega števila prebivalstva glede na skupno število v občini izkazujejo večja prebivalstvena nihanja, se pri obravnavi upošteva določeno časovno obdobje (npr. 10 let). Navede se naselja, ki so v absolutnem številu v desetletnem obdobju glede na selitveno gibanje najbolj porasla ter naselja, ki so najbolj upadla. Za vsako leto desetletnega obdobja se izračuna selitveni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev. Iz izračunanih podatkov se za potrebe obravnave po naseljih izračuna letno povprečje selitvenega prirasta oz. upada na 1000 prebivalcev v desetletnem obdobju, kar se prikaže tudi na karti. Na izvedbeni ravni se izdela enaka analiza selitvenega gibanja kot na strateški ravni. V delu, kjer je analiza vezana na naselja, se izdela le za posamezna izbrana naselja. 4.4.5 Skupno gibanje prebivalstva v občini in po naseljih Skupno gibanje prikaže medsebojni vpliv naravnega in selitvenega gibanja na spreminjanje števila prebivalstva. Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu. Pozitivne absolutne vrednosti pomenijo, da število prebivalstva narašča, negativne pa, da število prebivalstva upada. Kazalnik skupni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med skupnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Kazalniki, izraženi na 1000 prebivalcev namreč omogočajo primerjavo z drugimi prostorskimi enotami. Predlagana je uporaba termina skupni prirast v primeru porasta, v primeru nazadovanja skupni upad. V strokovnih osnovah se prikaže skupni prirast v občini v določenem obdobju. Izračuna se in primerja z vrednostmi na državnem nivoju tudi skupni prirast na 1000 prebivalcev. Pri analizi skupnega gibanja po naseljih se pokažejo zakonitosti oz. razlike med naselji, ki iz povprečja za občino niso razvidne in so pri nadaljnjem prostorskem usmerjanju naselja lahko velikega pomena. Ker gre za obravnavo po naseljih, ki zaradi manjšega števila prebivalstva glede na skupno število v občini izkazujejo večja prebivalstvena nihanja, se pri obravnavi upošteva določeno časovno obdobje (npr. 10 let). Navede se naselja, ki so v absolutnem številu v desetletnem obdobju glede na skupno gibanje najbolj porasla ter naselja, ki so najbolj upadla. Za vsako leto desetletnega obdobja se izračuna skupni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev. Iz izračunanih podatkov se za potrebe obravnave po naseljih izračuna letno povprečje skupnega prirasta oz. upada na 1000 prebivalcev v desetletnem obdobju, kar se prikaže tudi na karti. Na izvedbeni ravni se izdela enaka analiza skupnega gibanja kot na strateški ravni. V delu, kjer je analiza vezana na naselja, se izdela le za posamezna izbrana naselja. 4.4.6 Osnovne skupine prebivalstva V strokovnih osnovah se na nivoju občine prikažejo osnovne skupine prebivalstva po spolu, in sicer: - prebivalstvo, - državljani RS, - državljani RS, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, - državljani RS, ki začasno prebivajo v tujini, - tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, - tujci z začasnim prebivališčem v Sloveniji, - osebe z začasnim zatočiščem / begunci. Pri tujcih se navede delež tujcev iz držav EU in ostalih držav. Zgoraj uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: Prebivalec je oseba, ki ima v Sloveniji stalno, začasno ali z drugimi predpisi urejeno prebivališče. Državljan RS je oseba z državljanstvom RS in s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Državljan RS, ki ima tudi državljanstvo tuje države, je na območju Slovenije štet kot državljan RS, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Državljan RS, ki začasno prebiva v tujini, je državljan RS s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je odsoten v tujini več kot tri mesece in je svoj odhod prijavil v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Državljani RS brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, so državljani RS s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji brez tistih, ki so odsotni v tujini več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji je: - oseba z državljanstvom tuje države in izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v RS, ki je v Sloveniji prijavila stalno prebivališče, - oseba brez ugotovljenega državljanstva oz. brez državljanstva in s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je bila državljan nekdanje SFR Jugoslavije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze oz. drugih držav, - begunec, ki sta mu bila po Zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v RS. Tujec z začasnim prebivališčem v Sloveniji je: - oseba z državljanstvom tuje države in izdanim dovoljenjem za začasno prebivanje v RS, ki je v Sloveniji prijavila začasno prebivališče, - oseba z državljanstvom tuje države in veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki je v Sloveniji prijavila začasno prebivališče, - oseba brez ugotovljenega državljanstva oz. brez državljanstva in s prijavljenim začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki je bila državljan nekdanje SFR Jugoslavije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze oz. drugih držav. Oseba z začasnim zatočiščem v RS je državljan tuje države oz. oseba brez državljanstva, ki ji RS zaradi razmer v njihovi državi nudi začasno zatočišče. Zdomec je prebivalec Slovenije, ki je v času statističnega opazovanja delal pri tujem delodajalcu ali samostojno v tujini oz. je bil družinski član le-tega in je z njim živel v tujini. Ni pomembno, koliko časa je delal oz. živel v tujini. Analiza je aktualna zlasti za večja mesta, kjer je večji delež tujega prebivalstva. Pri izdelavi demografskih projekcij se v takšnih primerih omejimo na državljane RS, kajti tujci so zelo spremenljiva kategorija (prevladujejo delavci z začasnim prebivališčem). Tudi na izvedbeni ravni se v strokovnih osnovah prikažejo osnovne skupine prebivalstva v občini (po spolu). 4.5 Gostota poselitve Gostota poselitve (gostota prebivalstva) na prostorsko enoto (km ali ha) je eden pomembnejših kazalnikov; poleg števila prebivalstva (rezidentno prebivalstvo) potrebujemo še skupno površino. V strokovnih osnovah se navede povprečna gostota v občini (v preb./km ) in primerjava s Slovenijo ter izračuna gostota po naseljih (v preb./ha), in sicer na podlagi površine stavbnih zemljišč posameznega naselja v veljavnem prostorskem planu občine ter števila prebivalstva. Pri izračunu se upoštevajo zemljišča, ki so kot stavbna opredeljena v Pravilniku o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03), skladno s katerim je bil izdelan veljavni prostorski plan, in sicer: območja stanovanj, območja proizvodnih dejavnosti, mešana območja, območja javne infrastrukture, območja športno rekreacijskih in zelenih površin. Tudi Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), skladno s katerim se pripravljajo novi občinski prostorski akti določa vrste osnovnih namenskih rab, ki so opredeljene kot stavbna zemljišča, in sicer: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja prometne infrastrukture, območja komunikacijske infrastrukture, območja energetske infrastrukture, območja okoljske infrastrukture, območja za potrebe obrambe, površine razpršene poselitve, razpršena gradnja. Za potrebe priprave občinskih prostorskih aktov je pomembna tudi gostota prebivalstva po posameznih stanovanjskih soseskah večjih naselij v občini. V večjih mestnih naseljih je to lahko edini relevanten podatek v zvezi z gostoto prebivalstva, ker je skupen podatek za celotno mesto preveč posplošen. Na izvedbeni ravni se izračuna povprečna gostota poselitve v občini ter po posameznih izbranih naseljih oz. mestnih soseskah. 4.6 Spolna in starostna sestava prebivalstva Za značilnosti in razvoj naselja je poleg gibanja števila prebivalstva pomembna tudi sestava prebivalstva. Predvsem s starostno-spolno sestavo prebivalstva dosedanji demografski razvoj bistveno vpliva tudi na prihodnjega. Sedanja starostno-spolna sestava prebivalstva predstavlja demografski potencial. Ob enaki rodnosti in umrljivosti na dveh območjih lahko v območju z visokim deležem mlajšega prebivalstva (predvsem žensk v rodni dobi) pričakujemo večje število rojstev kot v območju s prevlado starejšega prebivalstva. Spolna sestava prebivalstva izraža številčno razmerje med moškim in ženskim prebivalstvom. Na splošno je v večjih naseljih več ženskega, v manjših pa več moškega prebivalstva. Starostna sestava prebivalstva pomeni število prebivalstva po starostnih obdobjih, običajno po dopolnjenih letih starosti. Prikazuje preteklost, odseva sedanjost in nakazuje prihodnji razvoj prebivalstva. Večinoma je starost prikazana po dopolnjenih letih starosti po letih starosti, petletnih starostnih skupinah, večjih starostnih skupinah in izbranih starostnih skupinah. »V demografiji velja pravilo, da se starost zaokrožuje na spodnjo mejo dane časovne enote. Za dojenčke pravimo, da so stari 0 let, kar pomeni, da v ta razred vključujemo otroke do njihovega prvega rojstnega dneva.« (Malačič, 2003, str. 19) Starostno-spolno sestavo prebivalstva se najpogosteje prikazuje po petletnih starostno-spolnih skupinah, ki so se v preteklosti zaključile s skupino 65 let in več, zaradi splošnega staranja prebivalstva Evrope pa se v zadnjem času kot zadnja uporablja skupina 85 let in več. Prikazovanje petletnih starostno-spolnih skupin je namenjeno prikazu v tabelah, medtem ko morajo biti osnovni podatki zbrani po enoletnih starostno-spolnih skupinah brez končnih omejitev, kar omogoča seštevanje prebivalstva tudi znotraj petletnih skupin (npr. število predšolskih otrok, število žensk v rodni dobi, izdelava različnih starostno-specifičnih koeficientov rodnosti, ocena delovnih kontingentov itd.). Enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva omogočajo, da lahko izračunamo tudi nekatere izvedene kazalnike, ki z le eno vrednostjo prikažejo značilnosti starostno-spolne sestave prebivalstva na nekem območju. Najpogosteje uporabljamo delež mladine (0-14 let) in delež starejšega prebivalstva (65 let in več) v vsem prebivalstvu. (Gosar, 1997) Starostna piramida je eden od grafičnih načinov prikazovanja prebivalstva po starosti in spolu. Na levi strani je prikazano število moških v posamezni starosti, na desni strani pa število žensk. V sredini je vpisana starost prebivalstva. Starostna piramida torej prikaže starostno-spolno sestavo prebivalstva nekega območja na točno določen datum. Najširša bi morala biti na spodnjem delu, kjer so prikazane najmlajše starostne skupine. Ker je umrljivost v mlajših letih zelo nizka, se piramida v začetnih letih le počasi oža, z višjo starostjo pa vedno hitreje. Takšno grafično sliko bi imelo prebivalstvo ob stalni visoki rodnosti (vsaj presežek števila rojstev nad smrtmi) brez nihanj v smrtnosti in predvsem brez večjih migracij z ostalimi območji. Iz starostne piramide lahko sklepamo tudi na demografska gibanja (umrljivost, rodnost, selitve) določene populacije v preteklosti. Ta gibanja se odrazijo v nepravilnih oblikah piramide, npr. vrzeli zaradi posledic obeh svetovnih vojn. S koeficientom odvisnosti prebivalstva merimo starostno odvisnost prebivalstva glede na delovno sposobno prebivalstvo (od 15-64 let), pri čemer je mogoče meriti koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva (65 let in več), koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva (0-14 let) ali pa starega in mladega prebivalstva skupaj, ki je torej razmerje med vsoto starega (65 let in več) in mladega (0-14 let) prebivalstva ter delovno sposobnim prebivalstvom (15-64 let). V razvitih državah se uporablja vsebinsko ustreznejša meja 20 let in ne 15 let. Koeficient starostne odvisnosti starih pa je razmerje med starim (65 let in več) in delovno sposobnim prebivalstvom (15-64 let) ter pove, koliko prebivalcev starih 65 let in več je na 100 delovno sposobnih prebivalcev. Povprečna starost oseb ob določenih dogodkih oz. časovnih presekih je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva. Izračunavamo jo iz absolutnih podatkov. Pri izračunu upoštevamo kot uteži sredine starostnih razredov. Povprečna starostna sestava vsega prebivalstva določenega območja se lahko močno razlikuje od starostne sestave posameznih prebivalstvenih skupin oz. manjših območij. Indeks staranja je razmerje med starim prebivalstvom (starim 65 let in več) in mladim prebivalstvom (starim od 0 do 14 let), pomnoženo s 100. Čim nižji je indeks staranja, tem ugodnejša je starostna sestava prebivalstva. Normalno starostno sestavo predstavlja indeks staranja med 40 do 50, nižji indeks pomeni zelo mlado prebivalstvo. Indeks enak ali večji od 72 označuje območja pod demografskim pragom. Če indeks staranja med posameznimi naselji v občini zelo niha, je razlog deloma tudi to, da imajo nekatera naselja zelo majhno število prebivalstva in se vsaka majhna sprememba števila močno odrazi v visokem indeksu. V strokovnih osnovah se izdela starostna piramida prebivalstva občine na podlagi zadnjih dostopnih statističnih podatkov, ki se jo primerja s starostno piramido izpred 10 let. Starostna piramida omogoča hitro primerjavo posameznih starostnih generacij in s tem sklepanje na demografski potencial občine. Ugotovimo najbolj številčno starostno skupino (skupaj ter ločeno za moške in ženske). Koristen podatek dobimo s primerjavo števila prebivalstva v posameznih starostnih skupinah (npr. število žensk v starostni skupini 20-29 let in število deklic v starosti 0-9 let za občino in ločeno za občinsko središče), ki hitro pokaže, v kolikšni meri mlajše generacije pokrivajo starejše. Na karti se prikaže razvrstitev naselij glede na delež ženskega prebivalstva v starosti 15-49 let, t. j. v rodnem obdobju. Razredi za določitev skupin naselij, ki prikazujejo delež ženskega prebivalstva v tej starosti, so naslednji: - pod 40 %, - 40,0-49,9 %, - 50,0-59,9 %, - 60,0 in več %. Na grafikonu se prikaže (delež) prebivalstva občine po izbranih starostnih skupinah, in sicer za naslednje skupine: 0 let, 1-5 let, 6-14 let, 0-14 let, 15-18 let, 19-26 let, 15-49 let, 15-59 let, 15-64 let, 65 let in več, kar prikaže prebivalstvo posameznih izpeljanih prebivalstvenih skupin, ki so pomembne z vidika prostorskega načrtovanja, kot npr. predšolski otroci, osnovnošolski otroci, srednješolci, študentje, ženske v rodni dobi, delovni kontingent, upokojenci itd. Izračuna se koeficient starostne odvisnosti prebivalcev občine, povprečna starost prebivalstva ter indeks staranja v občini in se jih primerja z vrednostjo na državnem nivoju. Indeks staranja po naseljih se lahko prikaže na karti, na kateri naselja razvrstimo v naslednje skupine: I pod 50: normalna starostna sestava prebivalstva v naselju, I 50,0—72,9: naselja nad demografskim pragom, I 73,0—99,9: naselja pod demografskim pragom, I 100,0 in več: izrazito neugodna starostna sestava prebivalstva v naselju. Na izvedbeni ravni strokovnih osnov se izdela enaka analiza občine kot na strateški ravni. V delu, kjer je analiza vezana na naselja, se izdela le za posamezna izbrana naselja. 4.7 Izpeljani demografski kazalniki Ločimo ožje demografske kazalnike in izvedene kazalnike, ki dobijo značaj ekonomskega, socialnega ali kakšnega drugega kazalnika. Pri tem nastopi podvajanje kazalnikov. Število prebivalstva, ki je sicer demografski kazalnik, je hkrati tudi ekonomski. Podobno velja tudi za delovno sposobno prebivalstvo, delež starejšega prebivalstva ali mladine, ki so tako ekonomski kot tudi socialni kazalnik. (Gosar, 1997) 4.7.1 Izobraževanje in izobrazbena sestava prebivalstva V strokovnih osnovah se na nivoju občine predstavi podatke o številu prebivalstva, ki je vključeno v izobraževanje (vrtci in osnovna šola) ter podatke o prostih kapacitetah v vrtcih in osnovnih šolah. Pri pripravi strateškega prostorskega akta je namreč pomembno oceniti prihodnje potrebe po tovrstni infrastrukturi v občini, pri čemer je potrebno najprej ugotoviti proste kapacitete. Analizira se tudi izobrazbena sestava prebivalstva občine (statistični podatki so dostopni samo na podlagi popisov prebivalstva), in sicer se navede delež prebivalstva: - z nepopolno osnovno šolo, - z osnovno šolo, - z nižjo in srednjo poklicno šolo, - s srednjo strokovno in splošno šolo, - z višjo in visoko šolo ter - s podiplomsko izobrazbo. Podatke se primerja z vrednostmi na državnem nivoju. V strokovnih osnovah na izvedbeni ravni se izdela enaka analiza občine kot na strateški ravni. Obravnavano vsebinsko področje je pomembno v primeru načrtovanja večje stanovanjske gradnje, ko je potrebno ugotoviti, ali je potrebno načrtovati tudi tovrstno infrastrukturo. V nadaljevanju je navedenih nekaj strokovnih priporočil. Vzgojno-varstvene ustanove: »Načrtovanje prostorske razmestitve ter kapacitet vzgojno-varstvenih ustanov izhaja iz demografskih kazalnikov (števila predšolskih otrok, natalitete, števila družin, odstotka zaposlenih žena), politike na področju vzgoje, sociale in družine (v mestnih območjih želimo v varstvo zajeti 50 % otrok), pa tudi ekonomskih okoliščin, prostorskih pogojev, zasedenosti obstoječih vrtcev itd. V povprečju je delež predšolskih otrok 10 do 12 % populacije. Normativi velikosti vrtcev so v razponu od 20 do 200 varovancev, kar ustreza 240 do 2.400 prebivalcem. Predpisi določajo vsaj 25 m zemljišča na varovanca, od tega vsaj 15 m za igrišče. V novo zgrajenih stanovanjskih naseljih se kmalu pojavi potreba po vrtcih, saj imajo mlade družine otroke. Čez leta se te potrebe zmanjšajo, povečajo pa se potrebe po osnovnih šolah. Ko se naselje stara, postajajo sprva komaj zadostne kapacitete jasli, vrtcev in šol prevelike. Čez desetletja pa narastejo potrebe po domovih za ostarele. Drugi val rojstev je že manj izrazit (zaradi selitev, prenove nekaterih stanovanj itd.). Iz opisanega sledi, da je treba varstvene in šolske objekte načrtovati čim bolj fleksibilno in omogočiti, da se v njih kasneje izvajajo drugačne funkcije.« (Pogačnik, 1999, str. 143) Osnovno šolstvo: »Planiranje kapacitet in prostorske razmestitve osnovnih šol izhaja iz števila šoloobveznih otrok, od pričakovane stopnje natalitete in migracij, iz bližine (lokacije) naselitve, iz bližine, kapacitet in zasedenosti sosednjih šol itd. Omejitvena dejavnika sta minimalna, še racionalna velikost šole in maksimalna možna velikost šole. Osnova za dimenzioniranje osnovne šole je število učencev - šolarjev v starosti od vključno 7 do (14) 15 let, ki znaša okoli 12 % (v Sloveniji v povprečju 10 %) prebivalstva. Če je pouk enoizmenski, je populacijska osnova za podružnične osnovne šole 250 do 1.000 prebivalcev (30-120 otrok) in za samostojne matične osnovne šole 750 do 6.250 prebivalcev (90 do 750 učencev). Če načrtujemo stanovanjsko naselje z nad 6.250 prebivalci, bi morali teoretično zgraditi dve šoli. Potrebna površina 22 celotnega šolskega zemljišča znaša na učenca 25-35 m oz. na prebivalca 3-4,2 m .« (Pogačnik, 1999, str. 142-143) 4.7.2 Oskrba v domu starejših občanov Danes so opazni procesi staranja prebivalstva, daljšanja življenjske dobe in posledično povečevanja deleža starega prebivalstva. Zato je potrebno načrtovati tudi domove za starejše občane. Pomemben podatek je število oskrbovancev oz. obstoječe (proste) kapacitete v domu starejših občanov. Pri pripravi strateškega prostorskega akta je pomembna ocena prihodnjih potreb po tovrstni infrastrukturi v občini, pri čemer je potrebno najprej ugotoviti proste kapacitete. Običajno se za oceno prebivalstva, ki potrebuje tovrstno oskrbo, uporablja delež 5 % prebivalstva v starosti nad 65 let. Dr. Pogačnik (1992) navaja normativ za zagotavljanje kapacitet tovrstne infrastrukture, in sicer dom starejših občanov uporablja 1,5-4,2 % vsega prebivalstva nad 64 let starosti (nemški normativ). V Sloveniji je bila izdelana Strategija varstva starejših do leta 2010 (2006), ki kot cilj glede širitve kapacitet domskega varstva za stare ljudi navaja vključitev vsaj 5 % starejših od 65 let, nadalje dograjevanje mreže kapacitet dnevnega varstva z možnostjo vključitve (dodatnih) najmanj 0,3 % starejših od 65 let ter širjenje sistema oskrbovanih stanovanj, tako da bo mogoča vključitev vsaj 0,5 % starejših od 65 let. Glede na navedeno bi bilo pri načrtovanju opremljenosti s tovrstno infrastrukturo smiselno upoštevati vsaj 6 % delež prebivalstva v starosti nad 65 let, pri čemer bi bilo potrebno izhajati iz prihodnjega števila prebivalstva v starosti nad 65 let (demografske projekcije). Obravnavano vsebinsko področje je na izvedbeni ravni pomembno zlasti v primeru načrtovanja tovrstne infrastrukture (dom starejših občanov, varovana stanovanja ipd.), kar je trenutno zelo aktualno. 4.7.3 (Delovno) aktivno prebivalstvo Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivno prebivalstvo in brezposelni skupaj. Delovno aktivno prebivalstvo so osebe, ki opravljajo kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo. Med delovno aktivno prebivalstvo sodijo tudi vse zaposlene ali samozaposlene osebe. Kot delovno aktivne obravnavamo tudi zaposlene osebe, ki so začasni ali trajni presežki, in sicer do prenehanja delovnega razmerja, osebe na porodniškem dopustu ter pomagajoče družinske člane. V podatkih iz popisov prebivalstva so delovno aktivni vsi, ki so bili ob popisu zaposleni, samozaposleni ali pomagajoči družinski člani. Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Delovno sposobno prebivalstvo so vse osebe, stare 15-64 let oz. 15 let in več. Stopnja zaposlenosti (delovne aktivnosti) je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom (po kraju bivanja) in delovno sposobnim prebivalstvom (delovno aktivno prebivalstvo/prebivalstvo v starosti od 15 do 64 let), pomnoženo s 100. Registrirana oz. formalna stopnja zaposlenosti ali stopnja delovne aktivnosti pove, kolikšen delež celotnega delovno sposobnega prebivalstva je zaposlenega. Registrirana oz. formalna stopnja aktivnosti, ki zajame celotno aktivno prebivalstvo, torej tudi brezposelne, kaže, koliko je izkoriščen delovni potencial. Stopnja aktivnosti je odstotni delež aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu. Zaposlitvena bilanca je razmerje med številom za delo sposobnega prebivalstva ter številom in sestavo razpoložljivih delovnih mest. Tu gre tudi za oceno količinskih in strukturnih presežkov ali primanjkljajev v nekem območju. Zaposlitveno bilanco dobimo, če od števila potrebnih nekmetijskih delovnih mest v območju odštejemo število vseh delovnih mest v območju - dobimo presežek ali primanjkljaj delovnih mest. Število potrebnih nekmetijskih delovnih mest v območju dobimo, če od števila vsega za delo sposobnega prebivalstva odštejemo število aktivnega kmečkega prebivalstva. Gospodarska sestava prebivalstva se prikaže z deležem zaposlenih po naslednjih vrstah dejavnosti (glede na Statistični register delovno aktivnega prebivalstva): - kmetijstvo, lov, gozdarstvo; - ribištvo; - rudarstvo; - predelovalne dejavnosti; - oskrba z elektriko, plinom in vodo; - gradbeništvo; - trgovina, popravila motornih vozil; - gostinstvo; - promet, skladiščenje, zveze; - finančno posredništvo; - nepremičnine, najem, poslovne storitve; - javna uprava, obramba, socialno zavarovanje; - izobraževanje; - zdravstvo, socialno varstvo; - druge javne, skupne in osebne storitve; - zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. V strokovnih osnovah se na nivoju občine prikaže podatek o delovno aktivnem prebivalstvu (zaposlene osebe, samozaposlene osebe) ter izračuna stopnja zaposlenosti. Po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva se za občino navede delež zaposlenih po dejavnosti za delovno aktivno prebivalstvo, stanujoče v občini in podatke primerja s slovenskimi vrednostmi. Prav tako se po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva za občino navede delež delovno aktivnega prebivalstva po dejavnosti glede na občino dela, iz česar ugotavljamo delovna mesta po dejavnosti v občini. Iz primerjave podatkov lahko sklepamo, v katerih dejavnostih je beležiti primanjkljaj oz. višek delovnih mest v občini. Na grafikonu se analizira tudi stopnja registrirane brezposelnosti v občini v zadnjih desetih letih. Navede se primerjava s stopnjo brezposelnosti na državnem oz. regijskem nivoju. Prikaže se tudi brezposelnost po stopnji izobrazbe. 4.7.4 Delovne migracije Poleg stalnih so za razvoj zelo pomembne tudi dnevne delovne migracije. Namen statističnega raziskovanja teh migracij je spremljanje mobilnosti delavcev na območju Slovenije in ugotavljanje delovnih tokov med posameznimi teritorialnimi enotami (občine). Intenzivnost delovne migracije je odvisna od stopnje družbeno-gospodarske razvitosti, načina oz. gostote poselitve, razporejenosti zaposlitvenih središč in tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Delovni migrant je zaposlena oseba, pri kateri teritorialna enota delovnega mesta ni enaka teritorialni enoti prebivališča. (Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije po spolu... SI-Stat podatkovni portal.) Če primerjamo delovna mesta s formalno delovno aktivnim prebivalstvom, imenujemo to indeks delovne migracije. Zaposlenih in samozaposlenih, ki imajo delovno mesto v občini bivanja, je vse manj, kar povzroča dnevno migracijo. Kadar je na nekem območju število delovnih mest enako številu tam živečega delovno aktivnega prebivalstva, ima občina izravnano bilanco (indeks okoli 100) in lahko sodimo, da je zato dnevnih selitev malo, saj se tam bivajoče prebivalstvo večinoma lahko zaposli v domači občini. Pri primanjkljaju delovnih mest na nekem območju si običajno domače delovno aktivno prebivalstvo poišče delo zunaj območja občine, kar pomeni, da je dnevnih migracij več in lahko občino označimo kot »bivalno«, saj v glavnem prebivalstvo v njej biva, na delo pa hodi drugam. Ko pa je delovnih mest več, kakor ima občina na voljo delovno aktivnega prebivalstva zanje, občina poskuša pritegniti delovno aktivno prebivalstvo z drugih območij, torej gre za imigracijsko občino, ki jo zato lahko označimo kot »delovno«, kamor hodi prebivalstvo na delo, biva pa drugje. Indeks delovne migracije je torej razmerje med številom zaposlenih in samozaposlenih oseb v določeni teritorialni enoti dela (občini) in številom zaposlenih in samozaposlenih v teritorialni enoti prebivališča (občini), pomnoženo s 100. Indeks je torej kazalnik, ki za določeno občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenega prebivalstva (glede na prebivališče). Meri samo delovne migracije med posameznimi občinami, ne upošteva pa vseh notranjih delovnih migracij v okviru opazovane občine. Glede na vrednost tega kazalnika se posamezne občine delijo v naslednje kategorije: - delovne občine: izrazito delovne: indeks 116,0 ali več; zmerno delovne: indeks 96,0-115,9; - bivalne občine: šibko bivalne: indeks 76,0-95,9; zmerno bivalne: indeks 56,0-75,9; pretežno bivalne: indeks 36,0-55,9; izrazito bivalne: indeks 35,9 ali manj. Do leta 2007 se je ta kazalnik imenoval »indeks dnevne migracije«, vendar je bil ta termin nadomeščen z ustreznejšim, kajti indeks ne pove, kako pogosta je migracija na delovno mesto (dnevna, tedenska ali manj pogosta), ampak samo to, da zaposlena oseba migrira, odhaja na delovno mesto v drugo teritorialno enoto, torej v tisto, v kateri nima prijavljenega prebivališča. (Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije po spolu... SI-Stat podatkovni portal.) V strokovnih osnovah se na nivoju občine prikaže naslednje podatke: - število zaposlenih in samozaposlenih oseb po občini prebivališča ter po občini delovnega mesta; - indeks delovne migracije (in opredelitev občine); - delež zaposlenih in samozaposlenih oseb, katerih delovno mesto je v občini prebivališča; - delež medobčinskih delovnih migrantov po občini prebivališča in po občini delovnega mesta; - v katere občine je usmerjen največji delež dnevnih delovnih migrantov. Pojasnilo zgoraj navedenih pojmov: Občina delovnega mesta je tista, v kateri zaposlena oz. samozaposlena oseba dela. Občina prebivališča je tista, v kateri ima zaposlena oz. samozaposlena oseba prijavljeno bodisi stalno bodisi začasno prebivališče. Za državljane RS, ki imajo prijavljeno tako stalno kot tudi začasno prebivališče, se prevzame samo občina stalnega prebivališča. Za tujce, ki imajo v Sloveniji le začasno prebivališče, pa se prevzame občina začasnega prebivališča. Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča so osebe, ki imajo prijavljeno prebivališče v določeni občini, ne glede na to, v kateri občini so zaposlene. Zaposlene in samozaposlene osebe po občini delovnega mesta so seštevek zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki imajo delovno mesto v določeni občini, ne glede na to, kje imajo prijavljeno prebivališče. Medobčinski delovni migranti po občini prebivališča so zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo prijavljeno prebivališče (stalno ali začasno) v določeni občini, njihovo delovno mesto pa je v katerikoli drugi občini. Medobčinski delovni migranti po občini delovnega mesta so zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo delovno mesto v določeni občini, njihovo prebivališče pa je v katerikoli drugi občini. (Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije po spolu... SI-Stat podatkovni portal.) 4.7.5 Drugi ekonomski kazalniki Glede na specifično vsebino prostorskega akta se lahko analizirajo še drugi ekonomski kazalniki, ki jih naloga podrobneje ne obravnava. Eden najbolj uporabnih kazalnikov (tako kot pri demografskih kazalnikih število prebivalstva) je BDP na prebivalca, vendar lahko dnevna migracija zaposlenih pomembno vpliva nanj. Neto pritok dnevnih delovnih migrantov poveča proizvodnjo do ravni, ki ne bi bila mogoča samo z lokalnim aktivnim prebivalstvom. Posledica tega je, da je lahko BDP na prebivalca v teh območjih precenjen, v območjih z neto odtokom dnevnih delovnih migrantov pa podcenjen. BDP ne meri dohodka, ki ga na koncu prejmejo gospodinjstva oz. prebivalci v regiji. Večji kot je obseg dnevnih delovnih migracij, večja je vprašljivost tega kazalnika, še zlasti pri ocenjevanju socialnih razlik. Podatki o bruto domačem proizvodu so dosegljivi le na nivoju statističnih regij. Zato se predlaga uporaba drugih kazalnikov, npr. izračun dohodnine. Dohodnina je pokazatelj kupne moči prebivalcev in je lahko pomemben pokazatelj ekonomskih razlik pri analizi posameznih stanovanjskih sosesk v primeru večjih mest. Je kazalnik, ki temelji na vseh obdavčljivih dohodkih prebivalstva in kaže ekonomsko moč prebivalstva, ne pa tudi gospodarstva nekega območja. Zato je podatek o osnovi za dohodnino pretežno odvisen od registriranih plač in pokojnin prebivalstva na obravnavanem območju ter drugih dohodkov, tesno pa je povezan tudi s stopnjo brezposelnosti in z deležem kmečkega prebivalstva. Vendar tudi podatki o dohodnini niso na voljo za raven občin (Pojasnilo o podatkih, SURS). S slovenskim povprečjem se lahko primerja podatek glede povprečne mesečne plače na zaposleno osebo. 4.8 Analiza družin in gospodinjstev Družina je življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To je: - življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima oz. z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa le-ti nimajo svoje družine oz. ne živijo v zunajzakonski skupnosti; - življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo; - življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Tip družine je značilnost družine glede na položaj člana v družini. Tipi družine so: - zakonski par brez otrok, - zakonski par z otroki, - mati z otroki, - oče z otroki, - zunajzakonska partnerja brez otrok, - zunajzakonska partnerja z otroki. Zasebno gospodinjstvo (gospodinjstvo) je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine ipd.), oz. prebivalec, ki živi sam. Skupinsko gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki jim oskrbo (hrano, namestitev idr.) nudi ustanova, v kateri prebivajo. Podatki o gospodinjstvih se običajno nanašajo na zasebna gospodinjstva. Povprečna velikost gospodinjstva je razmerje med številom prebivalstva v določeni upravnoprostorski enoti, ki živi v zasebnih gospodinjstvih, in številom zasebnih gospodinjstev v njej. V strokovnih osnovah se na nivoju občine navede podatek o številu družin ter opravi analiza družin po številu otrok, ki se primerja s podatki na državnem nivoju, in analiza družin po tipu. Na izvedbeni ravni se opravi enaka analiza kot na strateški ravni. Glede obravnave gospodinjstev se v strokovnih osnovah na nivoju občine navede število vseh gospodinjstev ter povprečno velikost gospodinjstva, ki se jo primerja z državnim povprečjem. Analizira se gospodinjstva po številu članov (in primerja z državnim povprečjem), kar je lahko pomemben podatek pri načrtovanju novih stanovanj (predvsem njihove velikosti). Tovrstna analiza je aktualna tudi za posamezna naselja občine (analiza sprememb števila gospodinjstev po naseljih v zadnjem desetletnem obdobju in prikaz na karti), kjer bi se pokazale razlike med naselji, ki iz povprečja za občino niso razvidne in so pri nadaljnjem prostorskem usmerjanju naselja lahko pomembne. Vendar novejši statistični podatki po naseljih niso dostopni. Na izvedbeni ravni je tovrstna analiza pomembna v primeru načrtovanja večje stanovanjske gradnje, in sicer glede velikosti novih stanovanj (na izvedbeni ravni se opravi enaka analiza kot na strateški ravni). 4.9 Analiza stanovanj Stanovanje je vsaka gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje. Ima eno sobo ali več z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinjo, kopalnico, straniščem, predsobo, shrambo itd.) ali pa je brez pomožnih prostorov in ima vsaj en poseben vhod. Soba je prostor, namenjen za prebivanje, ki je od drugih stanovanjskih prostorov ločen z zidovi, ima neposredno dnevno svetlobo in najmanj 6 m površine. Število stanovanj vključuje vsa stanovanja, razen stanovanj, ki se uporabljajo samo za opravljanje dejavnosti, drugih naseljenih prostorov in skupinskih stanovanj. Naseljeno stanovanje je stanovanje, v katerem prebivajo gospodinjstva ali začasno navzoče osebe, ki prebivajo začasno zaradi dela ali šolanja. Nenaseljeno (zapuščeno) stanovanje je stanovanje, ki je že dlje časa opuščeno, ker se je lastnik izselil iz stanovanja, stanovanja pa ni dal v najem, ker je lastnik umrl, njegovi dediči pa stanovanja niso dali v najem oz. ga ne uporabljajo za počitek in rekreacijo. Stanovanja za občasno rabo so stanovanja za počitek in rekreacijo ter stanovanja za čas sezonskih del v kmetijstvu. Leto zgraditve stavbe je leto, v katerem je bila stavba zgrajena. Za stavbe, ki so bile poškodovane ali skoraj uničene, a so bile kasneje sanirane, je upoštevano leto rekonstrukcije oz. sanacije. Kazalnik Stanovanja po letu zgraditve kaže na stanje stanovanjskega fonda oz. nakazuje delež stanovanj, ki bodo v določenem časovnem obdobju potrebna obnove, hkrati pa prikazuje intenzivnost stanovanjske gradnje v različnih časovnih obdobjih. Kazalnik Delež stanovanj glede na vrsto stavbe pokaže, ali prevladujejo samostojno stoječe hiše ali večstanovanjske stavbe ipd. V strokovnih osnovah se na nivoju občine analizirajo naslednje vsebine: - število stanovanj (za stalno stanovanje in za občasno uporabo) in naseljenost stanovanj (naseljena, nenaseljena); - stanovanja po letu zgraditve; - stanovanja po letu zadnje prenove; - stanovanja po številu sob; - stanovanja po opremljenosti z napeljavami in pomožnimi prostori; - delež stanovanj glede na vrsto stavbe; - število dovoljenj za gradnjo stavb in stanovanj v njih v zadnjem desetletnem obdobju; - število dokončanih stanovanj v zadnjem pet- oz. desetletnem obdobju; - primerjava števila gospodinjstev in števila stanovanj po naseljih; - na podlagi ugotovitev se izdela ocena potreb po stanovanjih. Potrebe po stanovanjih se ocenijo na podlagi obstoječega stanovanjskega primanjkljaja, prostorske razmestitve stanovanj (nezasedena stanovanja tam, kjer ni povpraševanja), ustreznosti, opremljenosti in nadomestitve dotrajanih stanovanj, rezerve stanovanj (mobilnost delovne sile), porasta gospodinjstev (število članov gospodinjstva na stanovanje se v povprečju manjša) ter prihodnjega porasta števila prebivalstva (demografske projekcije), in sicer z naslednjimi kazalniki: - število gospodinjstev in število stanovanj za stalno bivanje v občini se primerja in preveri podatek o številu nenaseljenih stanovanj za stalno bivanje v občini; - tudi na nivoju naselij občine se izdela primerjava števila gospodinjstev in števila stanovanj, ki zelo grobo nakazuje stanovanjski primanjkljaj po naseljih; - na nivoju občine se izdela tudi primerjava sestave gospodinjstev po številu članov in sestave stanovanj po številu sob, ki pokaže, kakšnih stanovanj (glede na število sob) v občini primanjkuje; - število članov gospodinjstva na stanovanje se v povprečju manjša, povečuje se število gospodinjstev, zato potrebe po stanovanjih rastejo hitreje kot število prebivalstva (zlasti povečanje števila enočlanskih gospodinjstev); - oceni se število stanovanj, ki so neprimerna za bivanje zaradi neustrezne opremljenosti z napeljavami in pomožnimi prostori; - oceni se število stanovanj, ki so potrebna prenove, in sicer se upošteva, da je potrebno vsakih 10 let nadomestiti najmanj 20 % stanovanj, ki pridejo v starostno skupino 80 in več let; - potrebno je pristopiti k analizi posameznih stanovanjskih sosesk v mestu (še zlasti pri analizi večjih mest) oz. v obmestnih naseljih, kajti ravno v mestnih soseskah prihaja do stanovanjskega primanjkljaja; Pri vrednotenju demografskega stanovanjskega primanjkljaja (s katerim se danes srečujejo nekatera večja mesta v Sloveniji) gre za vrednotenje strukturnih demografskih sprememb, ki se dogajajo tudi tam, kjer število prebivalstva ne narašča več in so posledica dokaj monolitne starostne sestave prebivalstva. Gre za posledice večjih preteklih posegov v prostor (velikih stanovanjskih sosesk) na demografsko sestavo prebivalstva (mlajše aktivno prebivalstvo in otroci) in obratno. Zato je potrebno paziti, da ne prihaja do vselitve generacijsko zelo monolitnih skupin prebivalstva, kajti tako lahko tudi v obdobju stagnacije skupnega števila prebivalstva zaradi specifične demografske sestave prebivalstva prihaja do primanjkljajev v infrastrukturi (vrtci, stanovanja ipd.). Netipična demografska sestava prebivalstva se praviloma oblikuje kot posledica zelo močnih migracij v krajših obdobjih. Demografski stanovanjski primanjkljaj je v mestih nastajal z leti, ne da bi se število prebivalstva spremenilo in je eden od vzrokov za intenzivno odseljevanje mlajšega prebivalstva iz večjih mest v okoliške občine, kjer je možno stanovanjsko vprašanje rešiti bistveno ceneje kot v mestih. Razvija se nov problem, kajti te soseske postajajo ostarele. - potrebe po stanovanjih se ocenijo tudi glede na prihodnji porast števila prebivalstva, ki izhaja iz demografskih projekcij (izhajamo iz ocene povprečnega števila npr. 3 oseb na stanovanje oz. toliko, kot znaša povprečno število članov na gospodinjstvo, kar pomeni, da število prebivalcev delimo s 3 in dobimo grobo oceno potrebnih stanovanj). Tovrstna analiza je pomembna tudi na izvedbeni ravni - pri pripravi prostorskega akta, s katerim se načrtuje stanovanjska gradnja. Zato se izdela enaka analiza kot na strateški ravni. 4.10 Primerjava demografskih značilnosti v občini s Slovenijo Ob koncu analitičnega poglavja strokovnih osnov je smiselno izdelati tabelarični pregled primerjave nekaterih značilnih demografskih kazalnikov v občini s Slovenijo in s tem izluščiti glavne razlike demografskih razmer v občini napram Sloveniji, kar je možno koristno uporabiti pri postavitvi hipotez za izračun projekcij prebivalstva. 4.11 Ocena prostih stavbnih zemljišč in njihove prebivalstvene kapacitete Ocena obstoječih prostih stavbnih zemljišč v občini se izdela na podlagi sloja namenske rabe iz veljavnega prostorskega plana občine in podatkov evidence dejanske rabe zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri analizi se lahko uporabi tudi evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč, ki je bila izdelana za potrebe odmere nadomestila za stavbna zemljišča. Analiza je pomembna z dveh vidikov. Prvi je, da na podlagi izračunane demografske projekcije (prihodnjega demografskega razvoja občine) ocenimo, ali je v prostorskih aktih zagotovljenih dovolj prostih površin za gradnjo (ocena prebivalstvene kapacitete teh zemljišč), kar je v pomoč pri pripravi strateških prostorskih aktov pri odločanju o načrtovanju novih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo oz. druge dejavnosti. Drugi vidik pa je, da na podlagi ocene prostih stavbnih zemljišč (in ocene prebivalstvene kapacitete teh zemljišč) izračunamo demografske projekcije z upoštevanjem selitev (primerni obseg doseljevanja, ki se upošteva pri izračunu projekcije). Prebivalstvena kapaciteta v območjih prostih stavbnih zemljišč se oceni tako, da se površina posameznega območja pomnoži z načrtovano gostoto (v preb./ha). Potrebno je poudariti, da gre v primeru prostih stavbnih zemljišč za teoretično kapaciteto prostora na podlagi velikosti celotne enote ob predvideni gostoti poselitve. Dejansko zaradi različnih omejitev in nefleksibilnosti trga nepremičnin ta kapaciteta lahko nikoli ne bo dosežena. V nadaljevanju je navedenih nekaj normativov glede uporabe gostot poselitve. Dr. Pogačnik v učbeniku Urbanistično planiranje (1999) za enodružinsko prosto stoječo zazidavo navaja gostoto 66,6 oz. 69 preb./ha bruto. V učbeniku Urejanje prostora in varstvo okolja (1992, str. 154) pa navaja naslednje povprečne orientacijske gostote poselitve: - »v velikih mestih 140-150 preb./ha, - v srednje velikih mestih 120-140 preb./ha, - v manjših mestih 100-120 preb./ha, - v vrtnih predmestjih, zdraviliških, turističnih naseljih 50-60 preb./ha.« »Gostota naselitve glede na razne tipe stanovanjskih objektov pa je: - prostostoječe enodružinske hiše: min. 30-60 preb./ha (podeželje), max. 70 preb./ha, srednje 50 preb./ha; - strnjena individualna gradnja: min. 70 preb./ha, max. 200 preb./ha, srednje 90-150 preb./ha; - nizka večstanovanjska gradnja: min. 90 preb./ha, max. 250 preb./ha, srednje 150 preb./ha; - visoka večstanovanjska gradnja: min. 230 preb./ha, max. 600 preb./ha, srednje 270-300 preb./ha.« (Pogačnik, 1992, str. 154) 4.12 Demografske projekcije Sedanja starostno-spolna sestava prebivalstva nekega območja je neposredna posledica preteklega demografskega razvoja in hkrati tudi izhodišče prihodnjega demografskega razvoja. Demografsko prihodnost predvidevamo oz. napovedujemo s projekcijami prebivalstva, v katerih predvidimo prihodnji razvoj značilnih demografskih procesov - rodnosti (celotna stopnja rodnosti, starostnospecifični koeficienti rodnosti), smrtnosti (starostnospecifični koeficienti umrljivosti) in migracij (število in starostno-spolna sestava migrantov), kar omogoča izračunati število in starostno-spolno sestavo prebivalstva v prihodnjih desetletjih. Projekcija prebivalstva je izračun prihodnjega števila in sestave prebivalstva, ki je praviloma izdelan v več variantah. Prikazuje nadaljnje spreminjanje števila prebivalstva po starosti in spolu glede na predpostavke oz. hipoteze prihodnjih sprememb rodnosti, umrljivosti in migracij. Število prebivalstva v nekem prihodnjem letu lahko predvidimo tudi s pomočjo različnih matematičnih funkcij, vendar le-te temeljijo na predpostavki podobnega gibanja števila prebivalstva, kot je bilo v preteklosti in lahko služijo le kot neko opozorilo, kaj bi se zgodilo, če...; torej so v pomoč pri vrednotenju preteklega in prihodnjega razvoja, ne morejo pa nadomestiti projekcij prebivalstva, ki izhajajo iz obstoječe starostno-spolne sestave prebivalstva in starostnospecifičnih koeficientov rodnosti in umrljivosti. (Gosar, 1997) Projekcije prebivalstva se izdelujejo na nacionalni in mednarodni ravni. V Sloveniji ni institucije, ki bi bila odgovorna za izdelavo uradnih projekcij, zato je izdelanih več avtorskih projekcij (bodisi s strani posameznikov bodisi s strani institucij). Na mednarodni ravni izdelujejo projekcije različne ustanove; najbolj znana je OZN - Organizacija združenih narodov (izdeluje demografske projekcije za vse države sveta vsaki dve leti), v zadnjem času je za Slovenijo kot članico EU pomemben Eurostat (izdeluje projekcije prebivalstva za članice EU). V praksi se projekcije na nacionalni oz. mednarodni ravni še vedno najpogosteje izdelujejo v obliki treh variant oz. scenarijev: srednje, visoke in nizke. Najbolj aktualna in v nadaljnjih analizah (ekonomskih, urbanističnih itd.) uporabljana je srednja varianta projekcij. Včasih sta izdelani še konstantna varianta in varianta z ničelnimi migracijami. 4.12.1 Pomen demografskih projekcij v prostorskem načrtovanju Projekcije prebivalstva v prostorskem načrtovanju so eden izmed temeljev za izdelavo strategij prostorskega razvoja. Njihov pomen je predvsem v prikazu sprememb števila specifičnih kontingentov prebivalstva (npr. starostnih skupin: 0-6 let, 7-14 let, 15-64 let, 65100 let), kar omogoča prikaz temeljnih demografskih struktur, ki so osnova za načrtovanje družbene infrastrukture (šolstvo, zdravstvo, delovna mesta itd.). Izračunajo in medsebojno primerjajo se projekcije prebivalstva po starosti in spolu, in sicer po naravni rasti ter projekcije z upoštevanjem selitev. Namen variantnih projekcij prebivalstva je prikazati, kako na prebivalstvene spremembe vplivajo določeni demografski kazalniki. Vsak plan za prihodnost bi moral (vsaj deloma) temeljiti na projekciji. Uspešno planiranje ne samo, da reagira na projekcije prebivalstva, ampak naj bi tudi iskalo vpliv teh sprememb. Priprava projekcij prebivalstva za namen predvidevanja potreb po stanovanjski gradnji in opremljenosti z družbeno infrastrukturo na območju posameznih občin nas postavlja pred zahtevna vprašanja, na katera je mogoče zanesljivo odgovoriti le, če se jih lotimo, kolikor je mogoče sistematično. Razvoj poselitve v posamezni občini je sestavni del poselitvene problematike celotne Slovenije. V 70. letih prejšnjega stoletja, za katera je bila značilna močna rast zaposlovanja, so občine v svojih planskih dokumentih izdelovale pogosto pretirano optimistične projekcije prebivalstva. Če bi sešteli tedanje projekcije za vse občine, bi v celotni Sloveniji že v letu 2000 imeli izredno visoko število prebivalstva, kar bi bilo že na prvi pogled popolnoma nerealno. V naslednjem desetletju, ko ni bilo več intenzivnega zaposlovanja, zasledimo v planskih dokumentih občin pretežno zelo pesimistične napovedi. V še kasnejšem obdobju, predvsem po letu 2000, pa smo bili priča naglemu nazadovanju celotne stopnje rodnosti v Sloveniji, ki je dosegla najnižjo stopnjo leta 2003, vendar se v zadnjih letih zopet zvišuje (CR 2008=1,53), a še vedno ne dosega vrednosti iz leta 1980 (CR=2,1136), ki edina še omogoča dolgoročno obnavljanje prebivalstva. Znašli smo se torej pred zelo zahtevnim vprašanjem, kako določiti takšne parametre za izračun projekcij prebivalstva, ki bodo na ravni posameznih občin koristno uporabljivi tudi za nekaj prihodnjih desetletij. (Gosar, 2009) Tudi če izhajamo iz stališča, da je stagnacija prebivalstva edina realna rešitev ali pa celo, da negativni naravni prirast ne bo pomenil zastoja v planiranju, ampak kvalitativni razvoj (Jankovič, Grobelšek 2007), je potrebno ugotoviti, kaj to v določenih demografskih okoliščinah konkretno pomeni. Starostnospecifični koeficienti rodnosti tudi v primeru, da njihova vsota predstavlja razmeroma visoko celotno rodnost, razen v prvih projekcijskih desetletjih, izkazujejo prirast prebivalstva samo v primeru, da je začetna starostna sestava (indeks staranja) prebivalstva ugodna. (Gosar, 2009) Oglejmo si teoretičen primer dolgoročne projekcije prebivalstva Slovenije in občine Škofja Loka. Indeks staranja prebivalstva leta 2008 je za Slovenijo znašal 117, za občino Škofja Loka pa 94. Celotna stopnja rodnosti, uporabljena v obeh projekcijah prebivalstva je bila CR = 2,1136. V občini Škofja Loka število prebivalstva nazaduje v letih od 2021 do 2070, ko prične naraščati, vendar doseže začetno število prebivalstva iz leta 2008 šele leta 2194, ko se indeks staranja zniža na 89 (in se ne spreminja več), število prebivalstva pa počasi narašča. V Sloveniji število prebivalstva nazaduje v letih od 2019 do 2071, nakar počasi narašča in doseže začetno število šele leta 2455 oz. čez 448 let. Indeks staranja v tem letu znaša 89, torej enako, kot v občini Škofja Loka v letu 2193. Pri uporabi istih parametrov rodnosti in umrljivosti sta obe projekciji prebivalstva pokazali neverjetne razlike glede dolžine obdobja, ki je potrebno, da se število prebivalstva povrne na začetno stanje; občina Škofja Loka 186 let, v Sloveniji pa je za to potrebno skoraj pol tisočletja (448 let). Vzrok za to je velika razlika v začetni starostni sestavi prebivalstva. V obeh primerih ostaja indeks staranja po letu 2193 v Škofji Loki in po letu 2455 v Sloveniji nespremenjen (89), število prebivalstva pa počasi narašča. Enak indeks staranja pri bistveno različnih rezultatih projekcij pa potrjuje, da se starostna sestava prebivalstva hitreje izboljšuje le v primeru višje rodnosti. Izračun projekcije z uporabo predpostavke celotne rodnosti 2,5 pa tako za Slovenijo kot Škofjo Loko pokaže, da število prebivalstva v nobenem projekcijskem letu ne bi bilo manjše od stanja v letu 2008, pač pa praviloma narašča. Končno doseženi indeks staranja je 62. (Gosar, 2009) Iz opisane primerjave poskusnih rezultatov projekcij prebivalstva lahko sklepamo, da uporaba razmeroma visokih starostnospecifičnih koeficientov rodnosti pogosto nudi dobro osnovo za dimenzioniranje potreb po boljši opremljenosti z družbeno infrastrukturo, ki bo posredno tudi pripomogla k olajšanju demografske krize v Sloveniji. (Gosar, 2009) 4.12.2 Napoved ali projekcija V izogib napačni razlagi in uporabi projekcij je pomembno, da vsebinsko ločimo projekcije na napovedi oz. prognoze (ki imajo značaj napovedi verjetnega stanja), na perspektive prebivalstva (napovedi prihodnjega stanja ob določenih predpostavkah) ter ciljne projekcije, ki povedo, kakšna demografska gibanja bi bila potrebna, da bi bil zastavljeni cilj dosežen. Perspektiva prebivalstva pomeni napoved prihodnjega stanja, ki bo nastopilo v primeru, če se bodo predpostavke, ki so pri projekciji uporabljene, v prihodnosti uresničile. Izračun prihodnjega stanja je rezultat uporabljenih predpostavk, verjetnost, ali se bodo te predpostavke uresničile ali ne, je drugo vprašanje. V kolikor projekcija izraža tudi verjetno stanje oz. razvoj v prihodnosti, govorimo o napovedi oz. prognozi. Takšne projekcije je koristno izračunavati, saj opozarjajo na negativne razvojne težnje, iz katerih je možno sklepati, s kakšnimi ukrepi te trende preusmeriti. Priprava parametrov demografskega razvoja, ki dovoljujejo izračun ciljnih projekcij prebivalstva, pa zahteva širši pristop in je zato tudi pomemben strokovni izziv. (Gosar s sodelavci, 2006) V strokovnih gradivih za potrebe načrtovanja je vedno uporabljen izraz projekcija, vendar je pomembno, da je izraz pravilno razumljen. V praksi so bili namreč primeri strokovno neoporečnih projekcij prebivalstva po naravni rasti ali z upoštevanjem selitev, ki so bili pri pripravi občinskih planskih dokumentov uporabljeni kot projekcija planskega stanja in dogajalo se je, da so bili določeni negativni trendi uporabljeni kot ciljno stanje, namesto da bi bilo opozorilo projekcije razumljeno, da je potrebno nekaj storiti za spremembo nezaželenih poselitvenih teženj. (Gosar s sodelavci, 2006) Potrebno je opredeliti, pod kakšnimi predpostavkami in za kakšen namen se projekcija uporablja. Ugotovitev stanja in razvojnih trendov je zelo pomembna. Stvar izkušenj in proste presoje je, kdaj so lahko tudi za prihodnost koristno uporabljena dogajanja iz preteklosti in kdaj ne. Dosedanje razvojne težnje so pogosto dokaj trdovratne, zato jih je potrebno na primeren način upoštevati tudi pri usmerjanju prihodnjega razvoja. Da bi ga pravilno usmerjali, je nujno čim bolj jasno in stvarno zasnovati dolgoročno vizijo želenega razvoja. Posebej je potrebno paziti, da ne bi bila neka opazovana ali napovedana smer razvoja, ki ni zaželena, uporabljena kot načrtovalski cilj. Ko gre za napoved prebivalstvenega razvoja v prihodnosti, ki bi bila osnova za dimenzioniranje potreb v prostoru, za opremljenost s fizično in družbeno infrastrukturo ter opremljenost z delovnimi mesti, je treba vključiti vrsto zaporednih presoj, ki bodo določale uporabo določenega rezultata projekcije. (Gosar s sodelavci, 2006) 4.12.3 Geografsko območje za izračun demografske projekcije Popolne projekcije prebivalstva je možno izdelati le za prebivalstveno večja območja (večja natančnost pri večji populaciji), za katera je izdelava tudi smiselna. Problem se namreč pojavi, če je vrednost v posamezni skupini prebivalstva enaka 0, zato se projekcije načeloma izdelujejo za območja z več kot 5.000 prebivalci oz. z najmanj 2.000 prebivalci (pri tej meji se začne izgubljati statistična verjetnost nekega dogodka, npr. rojstvo, smrt). Za območja z najmanj 2.000 prebivalci se ne izdelujejo popolne projekcije prebivalstva, ampak le napovedi za značilne skupine prebivalstva (šola, delo, pokoj) in le za izbrana leta brez upoštevanja eventualnih migracij. Pri njihovi izdelavi gre za uporabo simulacij z večjih območij s podobno izhodiščno starostno-spolno sestavo prebivalstva. Izračuni predstavljajo le verjetne smeri prihodnjega demografskega razvoja, kajti tudi zelo majhne demografske spremembe pri majhni populaciji lahko bistveno spremenijo demografsko sliko. Vprašljiva pa je tudi smiselnost njihovega izračunavanja, saj so ta območja vpeta v širše prebivalstvene skupnosti. Metode za demografsko ocenjevanje majhnih območij se razlikujejo od metod za nacionalne ocene zaradi razlik v dostopnosti podatkov in osnovne prebivalstvene dinamike. Razlika je med direktno in indirektno oceno. Direktna ocena za območje je odvisna samo od podatkov za območje (npr. ocena rodnosti je odvisna samo od podatkov rodnosti za to območje in ne od rodnosti v drugih območjih). Indirektna ocena se sklicuje na podatke za druga območja, npr. ocene rodnosti temeljijo na agregatnih podatkih območij, ki se zdijo sorodna. (Alho, Spencer, 2005) Projekcije prebivalstva se izdelajo za potrebe priprave občinskih strateških prostorskih aktov in se lahko uporabijo tudi pri pripravi izvedbenih aktov (npr. projekcije posameznih izpeljanih prebivalstvenih skupin), in sicer je njihova izdelava odvisna od velikosti občine glede na število prebivalstva. Za občine med 2.000 in 5.000 prebivalcev je aktualna izdelava le delnih projekcij prebivalstva. Za občine nad 5.000 prebivalcev je smiselna izdelava demografske projekcije za občino kot celoto; poleg nje se lahko izdela še projekcija za občinsko središče ali urbanizirano območje občine - več naselij skupaj (glede na število prebivalstva v teh območjih). 4.12.4 Časovno obdobje za izračun demografske projekcije Demografske projekcije so zanesljive za največ 20-25 let. Z oddaljevanjem od začetnega leta je projekcija manj verjetna, zmanjšuje se verjetnost pravilnosti projekcije, npr. projekcija do leta 2020 je dokaj verjetna, za naslednja leta pa prikazuje razvoj, v kolikor ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Rezultati projekcij so odvisni od pri izračunu uporabljenih predpostavk. Rezultatov dolgoročnih projekcij ne moremo uporabiti za napovedovanje verjetnega stanja v prihodnosti. Za daljše obdobje je najbolj verjetna projekcija števila starejšega prebivalstva, kajti na število prebivalstva v tej starostni skupini spremembe rodnosti nimajo nobenega vpliva, koeficienti umrljivosti pa so praviloma zelo stabilni in se počasi znižujejo. Selitve med starejšim prebivalstvom so tudi bolj izjema kot pravilo. Za potrebe občinskega prostorskega načrtovanja je smiselno izračunati projekcijo prebivalstva za prihodnjih 20-25 let. 4.12.5 Izhodišče za izračun demografske projekcije Izhodiščni podatki za izračun demografske projekcije so statistični podatki o prebivalstvu (ali državljanih RS). Tujci (s stalnim in začasnim prebivališčem) so specifična kategorija prebivalstva, ki praviloma ni udeležena pri osnovnih vitalnih dogodkih (rojstva, smrti) in se njihovo število spreminja po drugačnih zakonitostih. Pretežno gre za (mlajšo) delovno silo, katere fluktuacija je zelo velika, razmerje moški - ženske je v korist moških. Pri izračunu projekcije se eventualno doda prihodnje število tujcev kot neko skupno število prebivalstva v določenem letu s specifično starostno-spolno sestavo, ki temelji na drugih predpostavkah (ekonomskih, političnih). Analitična metoda izdelave projekcij prebivalstva pomeni izračunavanje po enoletnih starostnih skupinah, ki se jih lahko poljubno združuje v večje skupine. Najbolj kvalitetna napoved prihodnjega števila prebivalstva se dobi s projekcijami prebivalstva, kjer je za izhodišče uporabljena enoletna starostno-spolna sestava prebivalstva, pri izračunavanju pa so uporabljeni enoletni starostno-spolni koeficienti rodnosti in umrljivosti. (Gosar, 1997) 4.12.6 Hipoteze za izračun demografske projekcije 4.12.6.1 Definicije kazalnikov V poglavju so predstavljene definicije demografskih kazalnikov, ki so pomembni pri izračunavanju demografskih projekcij. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti starostnospecifičnih stopenj splošne rodnosti v koledarskem letu. Celotna rodnost je kazalnik, s katerim lahko sproti zadovoljivo spremljamo spremembe v rodnostnem obnašanju. V kolikor je celotna rodnost žensk na nekem območju 2, pomeni, da vsaka ženska v svoji rodni dobi v povprečju rodi dva otroka. Mejna vrednost celotne rodnosti je okoli 2,1; za enostavno obnavljanje prebivalstva bi morala ženska v rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka, saj se rodi več dečkov kot deklic (104 do 107 dečkov na 100 deklic). Ob celotni rodnosti 2,1 bi ženska rodila vsaj eno deklico in obstoječe število prebivalstva bi se ohranjalo, ob višji rodnosti bi naraščalo, ob nižji pa bi se pričelo zniževati. Kolikšno bo število rojstev na nekem območju, je odvisno tudi od števila žensk, ki živijo na tem območju. Starostnospecifična stopnja splošne rodnosti je razmerje med številom živorojenih otrok, ki so jih rodile v koledarskem letu matere določene starosti, in številom žensk te starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Koeficient maskulinitete za rojene v koledarskem letu je razmerje med številom rojenih dečkov in številom rojenih deklic na 1000 rojenih, pomnoženo s 1000. Medtem ko so razlike v rodnosti med posameznimi deželami zelo velike, so razlike koeficienta maskulinitete med posameznimi deželami izredno majhne. Pri projekcijah prebivalstva se uporablja koeficient 0,517 (na 1000 otrok rojenih 517 dečkov in 483 deklic). Starostnospecifična stopnja umrljivosti je razmerje med številom umrlih določene starosti v koledarskem letu in številom prebivalstva enake starosti sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Izračunava se za vsak spol posebej. Tablice smrtnosti ali življenjske tablice pokažejo, kako skupina 100.000 v istem letu rojenih otrok počasi izumira. Običajno uporabljamo kot zgornjo mejo 100 let. Zaradi precejšnjih razlik v umrljivosti moških in žensk se tablice redno izdelujejo ločeno za moške in ženske. Pri izdelavi projekcij prebivalstva po starosti in spolu je uporaba tablic smrtnosti nujna. Z njihovo pomočjo se oceni, koliko prebivalcev neke generacije, ki živijo v določenem letu, bo še vedno živih čez eno leto. Zato se uporabljajo koeficienti verjetnosti preživetja, ki predstavljajo osnovo vsake projekcije in »povedo, kolikšen delež oseb v starosti x do x+1 let bo doživel starost od x+1 do x+2 leti« (Malačič, 2003, str. 131). Računalniško izračunavanje projekcij je omogočilo izračunavanje za enoletne starostne skupine; prednost je v tem, da jih lahko združujemo v poljubne večje skupine. Kadar so podatki le za petletne starostne skupine, se uporabljajo skrajšane tablice. (Gosar s sodelavci, 2006) Za mala območja in regije ni smiselno izračunavati tablic smrtnosti, zato moramo uporabljati tablice smrtnosti večjih prebivalstev. (Malačič, 2003, str. 217) 4.12.6.2 Postavitev hipotez Za izračun demografskih projekcij je potrebno postaviti hipotezo o smrtnosti, rodnosti in migracijah. »Hipotezo o smrtnosti postavimo s pomočjo koeficienta doživetja iz tablic smrtnosti. Za vsak eno- ali petletni starostni razred (moškega in ženskega) prebivalstva predvidimo prihodnje vrednosti koeficienta doživetja skozi celotno projekcijsko obdobje. Načeloma je možno predvidevati padanje, naraščanje ali konstantnost smrtnosti kot celote ali v posameznih starostnih skupinah. Najenostavnejša je hipoteza o konstantni smrtnosti skozi projekcijsko obdobje. Predpostavimo lahko, da bodo koeficienti doživetja v posameznih starostnih skupinah enaki tistim iz zadnjih tablic smrtnosti ali enaki povprečju iz nekaj zadnjih tablic smrtnosti, vendar se moramo zavedati, da takšna predpostavka dostikrat ni upravičena. Po postavitvi hipoteze o smrtnosti lahko izračunamo del projekcij. Z množenjem števila prebivalstva v posameznem starostnem razredu z ustreznim koeficientom doživetja ostarimo izhodiščno prebivalstvo za pet let.« (Malačič, 2003, str. 208-209) »Del prebivalstva, ki bo živel čez 5 ali 10 let od izhodiščnega trenutka projekcije, se bo šele rodil. Projekcijo za ta del prebivalstva izračunamo s pomočjo hipoteze o rodnosti. Z njo določimo prihodnje gibanje števila živorojenih in tako zapolnimo začetne starostne skupine prebivalstva v projekcijskem obdobju, ki je nastal po ostarevanju prebivalstva s koeficienti doživetja. Hipotezo o rodnosti postavimo na osnovi enega od kazalnikov rodnosti: splošne stopnje natalitete in rodnosti, stopnje celotne rodnosti, bruto in neto stopnje obnavljanja ali starostnospecifičnih stopenj rodnosti. Hipoteza lahko predvideva naraščajočo, konstantno ali padajočo rodnost, lahko pa tudi različne kombinacije navedenih treh možnosti. Najenostavnejša je hipoteza o konstantni rodnosti, čeprav je še manj upravičena kot v primeru smrtnosti.« (Malačič, 2003, str. 209-210) »Ko izračunamo število živorojenih v posameznem petletju, jih moramo razdeliti na dečke in deklice, in sicer z demografsko konstanto, t. j. številom dečkov in deklic med 1000 živorojenimi. Celotno število živorojenih v petletnem obdobju množimo z 0,515 (oz. 0,517 po SURS-u) in dobimo število dečkov, ki jih moramo pomnožiti s koeficientom doživetja novorojenčkov. Nato izračunane vrednosti vnesemo v tabelo projekcij in jih vključimo v postopek ostarevanja.« (Malačič, 2003, str. 211) Z upoštevanjem hipotez o smrtnosti in rodnosti izdelamo projekcije, ki ne upoštevajo migracij. Njihova prednost je v tem, da se izognemo nezanesljivosti, ki izvira iz negotovosti prihodnjih migracijskih gibanj. »S hipotezo o migracijah vključimo v projekcije vpliv prihodnjih migracijskih gibanj na prebivalstvo. Hipotezo lahko postavimo na osnovi podatkov o neto migracijah ali podatkov o priselitvah in odselitvah. Največkrat se uporabljajo podatki o neto migracijah. Dostikrat je problem starostna struktura migrantov. V tem primeru se običajno zatečemo k predpostavki, da je starostna struktura migrantov enaka starostni strukturi pri nekem sorodnem prebivalstvu, za katerega imamo podatke. Raziskave namreč kažejo veliko sorodnost in stabilnost starostnih struktur migrantov pri različnih prebivalstvih. Dostikrat se zaradi tega, ker ni na voljo podrobnih podatkov o migracijah, zatečemo k enostavnejši hipotezi, in sicer tako, da določimo le celotno število neto migracij moških in žensk na petletje in upoštevamo neko standardno starostno strukturo migrantov.« (Malačič, 2003, str. 212) V nalogi prikazan primer izračuna demografske projekcije upošteva hipotezo o smrtnosti ločeno za moške in ženske, ki je izražena s starostnospecifičnimi koeficienti verjetnosti doživetja, hipoteza o rodnosti je izražena s podatki o celotni stopnji rodnosti, starostnospecifičnimi koeficienti rodnosti in številom živorojenih dečkov na 1000 deklic. Hipoteza o migracijah je postavljena na podlagi letnega migracijskega salda ter starostno- spolne strukture migrantov. Navedeni podatki skupaj z izhodiščnimi podatki o številu prebivalstva občine po enoletnih starostno-spolnih skupinah predstavljajo vhodne podatke za izračun demografske projekcije. Zaradi zahtevnosti izdelav koeficientov rodnosti in umrljivosti na občinskem nivoju (tudi zaradi potrebe po velikosti obravnavane populacije) si pomagamo s koeficienti rodnosti in umrljivosti, izračunanimi na višji (državni) ravni. Rezultati projekcij so namreč močno odvisni od izhodiščne starostno-spolne sestave prebivalstva. (Gosar, 1997) Razlike v starostno-spolnih koeficientih rodnosti in umrljivosti v Sloveniji niso velike in jih je zelo težko proučevati zaradi majhne populacije. Napovedovanje prihodnjega gibanja smrtnosti je manj negotovo od napovedovanja prihodnjega gibanja rodnosti in migracij. Koeficienti umrljivosti so izračunani za vsako leto starosti posebej, ločeno za ženske in moške. Koeficienti rodnosti so izračunani za vsako leto starosti posebej za ženske v starosti 15-49 let. Sestava migrantov tako v svetu, kot tudi pri nas (v kolikor ne gre za neke izjemne dogodke -vojne ipd.) je dokaj konstantna. Priseljeno prebivalstvo prispeva k višjemu številu rojstev (tudi ob enakih koeficientih rodnosti) zaradi umetno povečanega števila mlajšega prebivalstva (žensk v starosti, kjer so koeficienti rodnosti najvišji). Na drugi strani pa območja odseljevanja ne izgubijo samo prebivalstva, ki se je dejansko odselilo, ampak tudi njihove potomce, ki bodo rojeni v območjih priseljevanja. Na gibanje števila prebivalstva v preteklih obdobjih po občinah so zelo močno vplivale tudi notranje migracije. (Jakoš, Boldin, Gosar, Mihevc, Miklič, 1996) Pri izračunu v nalogi predstavljene demografske projekcije so bili glede hipoteze o smrtnosti uporabljeni podatki iz državnih tablic smrtnosti, glede hipoteze o rodnosti so bili delno upoštevani podatki občine Škofja Loka (celotna stopnja rodnosti), delno državni podatki (starostnospecifične stopnje splošne rodnosti žensk), pri hipotezi o migracijah pa delno podatki za občino Škofja Loka (neto migracije) in delno podatki za Slovenijo (starostno-spolna struktura migrantov). 4.12.7 Variante demografskih projekcij V strokovnih osnovah se projekcija po naravni rasti izračuna tudi za manjše občine; lahko je izdelana v več variantah glede na hipotezo o rodnosti (različne vrednosti celotne stopnje rodnosti). Za prebivalstveno večje občine se izdela tudi projekcija prebivalstva z upoštevanjem selitev, in sicer se lahko izdela več variant glede na hipotezo o migracijah. 4.12.7.1 Projekcija prebivalstva po naravni rasti Projekcija prebivalstva po naravni rasti predpostavlja, da ni selitev oz. da je selitveni saldo enak 0 (število priseljenih in odseljenih prebivalcev je enako). Rezultati projekcije so odvisni od koeficientov rodnosti in umrljivosti, predvsem pa od izhodiščne starostno-spolne sestave prebivalstva (demografskega potenciala). Za izračun projekcije je potrebno določiti celotno stopnjo rodnosti (vrednost 2,1136 omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva), ki odraža trenutne oz. glede na cilje prihodnjega razvoja želene razmere glede rodnosti v občini. 4.12.7.2 Projekcija prebivalstva z upoštevanjem selitev Upoštevanje migracij je zelo pomembno, kajti občina lahko vpliva na migracijsko politiko (odpiranje novih delovnih mest, gradnja stanovanj ipd.). Podlaga za izračun projekcij z upoštevanjem selitev je projekcija po naravni rasti, kateri se doda neto selitveni saldo po posameznih letih in starostno-spolna sestava migrantov. Pri določanju neto migracije lahko izhajamo iz statističnih podatkov o povprečnem selitvenem saldu za občino v obdobju zadnjih desetih let ali iz priselitev kot posledici realizacije predvidenih novogradenj v občini, in sicer tako, da se na podlagi števila novo predvidenih hiš oz. stanovanj oceni število vseljenih prebivalcev (število novo predvidenih objektov se pomnoži s številom stanovalcev na objekt) in s tem tudi selitveni saldo. Realizacija se opredeli postopoma po letih. Pomembno je, da negativnih teženj ne prenašamo v prihodnost ter da določitev neto migracij odraža realne oz. na podlagi ciljev prihodnjega razvoja želene bodoče priselitve v občino. Pri določitvi starostno-spolne sestave migrantov lahko upoštevamo statistične podatke, ki so dosegljivi za notranje selitve na državnem nivoju, in sicer izhajamo iz desetletnega povprečja starostno-spolne sestave migrantov. To lahko tudi pomeni, da se bo povečalo število žensk v rodni dobi in s tem število rojstev. 4.12.7.3 Ciljne (planske)projekcije Poglavje je povzeto iz priročnika Demografske metode v prostorskem in urbanističnem planiranju (Gosar s sodelavci, 2006). Bistvo ciljne projekcije prebivalstva je, da število prebivalstva v ciljnem letu določimo vnaprej, projekcija pa pove, kakšen bi moral biti obseg doseljevanja ali odseljevanja, da bi želeni cilj dosegli. (str. 61) Tako dobimo gibanje števila prebivalstva, ki ustreza predvidenim spremembam razvoja. Osnovni tipi ciljnih projekcij so (str. 61-62): - projekcija z oceno potrebnega obsega neto migracije (doseljevanja ali odseljevanja), ki je potrebna za dosego ciljnega števila v projekcijskem letu; - projekcija z oceno potrebne sestave neto migracije po starosti in spolu glede na dano ciljno število in sestavo prebivalstva; - projekcije prebivalstva pri izgradnji novih sosesk oz. naselij; Ciljno število prebivalstva določa število novih stanovanj in njihova velikost v letu vselitve prebivalstva. Ker se vselitev pogosto dogaja postopoma, lahko določimo vmesne cilje za posamezna leta. Vnaprej je torej podano leto in število vseljenih prebivalcev. - projekcija kmečkega prebivalstva s korigirano deagrarizacijo (tovrstne projekcije v Sloveniji niso več aktualne, saj se je število kmečkega prebivalstva že znižalo na minimum). Pri ciljnih projekcijah je znana starostno-spolna sestava prebivalstva v začetnem letu, za ciljno leto pa je navadno določeno le skupno število prebivalstva, ki ni nujno razčlenjeno na moške in ženske. Število migrantov je potrebno sproti računati in spreminjati iz leta v leto. (str. 62) S tovrstnimi projekcijami prebivalstva lahko hitro ugotovimo, ali stanovanjska graditev na določenem območju res lahko sledi potrebam po novih stanovanjih. Ciljne projekcije so torej dobro sredstvo za preverjanje postavljenih razvojnih ciljev. Pri presoji, ali je stopnja doseljevanja, ki jo predvideva ciljna projekcija, utemeljena, se je potrebno ozirati na: - zmogljivosti prostora za poselitev in ostale potrebe, - zmogljivosti stanovanjske graditve, - socialne probleme, ki bi jih premočno doseljevanje lahko povzročilo. Kadar določimo ciljno (plansko) število prebivalstva za manjša območja, lahko enostavno izhajamo iz zmogljivosti za poselitev (stanovanjsko graditev) primernih in določenih površin in njim primernih gostot števila prebivalstva na hektar. (str. 63) Lahko se izdela tudi planska projekcija, ki po ureditvenih območjih naselij pokaže kapaciteto prebivalstva. 4.12.8 Prikaz rezultatov demografskih projekcij Vhodni in izhodni podatki (rezultati) za vse variante projekcij se izdelajo v obliki preglednice, ki omogoča nadaljnjo obdelavo podatkov in prikaz na grafikonih oz. slikah. Pomembno je, da je v preglednici prikazano skupno število prebivalstva (po spolu) v vsakem posameznem letu, za katerega je projekcija izračunana, ter število prebivalstva posameznih značilnih starostnih skupin (po spolu), ki so pomembne v prostorskem načrtovanju (dojenčki, jasli, vrtec, osnovna šola, srednja šola, fakulteta, delovni kontingent, upokojenci, najstarejše prebivalstvo itd.), in sicer: 0-1 leta, 2-3 let, 4-6 let, 0-6 let, 7-14 let, 0-14 let, 15-18 let, 19-24 let, 25-64 let, 15-64 let, 65-84 let, 85-100 let, 65-100 let. V kolikor so podatki izračunani po enoletnih starostno-spolnih skupinah, je podatke potrebno združiti. Običajno se za vsako prikazano vsebino rezultata projekcije izračuna indeks na začetno leto in prikaže v obliki preglednice, pri čemer je indeks v začetnem letu enak 100 (vrednost indeksa pod 100 pomeni upad, vrednost nad 100 pa porast). Za posamezne starostne skupine se tako absolutne vrednosti kot tudi indeks (za vse variante projekcij) prikaže na grafikonih oz. slikah, kar omogoča primerjavo med različnimi variantami projekcij. V kolikor so podatki izračunani po enoletnih starostno-spolnih skupinah, se lahko izdelajo tudi starostne piramide. 5 SKLEP Strokovne podlage za potrebe priprave občinskih prostorskih aktov naj bi bile celovite in naj bi pokrivale področja in stroke, ki so relevantne za prostorsko načrtovanje. Vse strokovne podlage v smiselni okvir povezuje demografska študija, ki na podlagi pregleda dosedanjih in ocene prihodnjih gibanj napove najbolj verjeten razvoj prebivalstva v določeni občini ali naselju. Za večja naselja oz. občinska središča je smiselno pripraviti samostojne podatke, saj so ta naselja posebej pomembna v prostorskem razvoju lokalne skupnosti. V njih je potrebno zagotavljati dovolj stavbnih površin za nemoten prostorski razvoj, za razvojne dejavnosti in oskrbo (gospodarske in centralne funkcije), za družbene dejavnosti ter stanovanja. Demografi in prostorski načrtovalci sodelujejo pri pripravi čim bolj smiselnih ocen prihodnjega demografskega in prostorskega razvoja. Samo prognoza števila prebivalstva ni edini relevanten podatek. Prostorski razvoj in z njim zagotovljene nove stavbne površine tudi same spodbujajo k demografskemu razvoju posameznih naselij. Če neko mesto ponuja večjo izbiro stanovanj in delovna mesta, bo pritegnilo novo prebivalstvo. To lahko precej spremeni demografske prognoze, zato je tako dogovarjanje oz. usklajevanje prostorskih načrtovalcev in demografov z lokalnimi skupnostmi in njihovimi vizijami ter z nosilci razvoja gospodarstva in njihovimi načrti logični sestavni del načrtovanja razvoja v prostoru. Za območje posamezne občine velja, da se občinske oblasti skupaj s prostorsko načrtovalsko stroko odločijo, da se bo npr. pospešeno razvijalo občinsko središče in večja naselja. Tam se zato zagotovi več razvojnih površin, ki jih prebivalstvo zapolni. Torej gre za vprašanje realnega, a še vedno dovolj pogumnega načrtovanja prostorskega razvoja. Predvsem s strani občin je zaželeno, da bi demografska študija prikazala ugodnejše podatke od realnih napovedi, saj naj bi prostorski razvoj načrtovali v okviru demografskih kazalnikov. (Jankovič Grobelšek, 2008) Naloga v analitičnem poglavju prikaže praktičen primer izdelave demografske strokovne osnove za potrebe izdelave prostorskih aktov na občinski ravni. Rezultat naloge so navodila za izdelavo tovrstne strokovne osnove kot podlage za usmerjanje demografskega razvoja v občini v prihodnjih desetletjih, in sicer na podlagi ugotovitve obstoječega demografskega stanja, demografskih trendov, analize različnih sestav prebivalstva in demografskih projekcij. Demografska strokovna osnova za potrebe prostorskega načrtovanja mora kvalitetno predstaviti pretekli demografski razvoj v občini, ki močno vpliva na sedanji demografski potencial, ter realno prikazati sliko prihodnjega števila prebivalstva in njegove starostno-spolne sestave - torej k celoviti demografski strokovni osnovi občine sodijo tudi demografske projekcije, s pomočjo katerih se oceni prihodnji demografski razvoj prebivalstva občine, kar je ključnega pomena za prostorsko načrtovanje, ki je vedno usmerjeno v prihodnost. Analizi števila prebivalstva sledi analiza gibanja števila prebivalstva (naravno, selitveno, skupno gibanje) in njegove socialno-demografske sestave po naseljih, pri kateri se je potrebno izogniti zgolj deskriptivnemu obravnavanju. Posebna kategorija so tudi izpeljani demografski kazalniki, kot so izobrazbena sestava, izobraževanje, aktivno prebivalstvo, dnevne delovne migracije, ter analiza družin, gospodinjstev in stanovanj. Ugotoviti je potrebno osnovna demografska gibanja in presoditi, ali so pozitivna ali ne, kakor tudi ugotoviti vzroke zanje. Izdela se tudi analiza prostora glede na možnosti za poselitev ali razvoj dejavnosti in infrastrukture. Pomembno je, da potrebe po opremljenosti z družbenimi funkcijami dimenzioniramo na ciljno število prebivalstva. Izdela se primerjava projekcije po naravni rasti in projekcije z upoštevanjem selitev. Pri pripravi variant za izračun projekcij je potrebno izhajati iz analize obstoječega stanja, demografskih trendov (in opredelitve do njih - pozitivni oz. negativni) ter ciljev prihodnjega prebivalstvenega razvoja, ki si jih zastavimo. Običajno izhodišče je, da se pozitivni trendi nadaljujejo tudi v prihodnje, negativne trende pa se skuša preusmeriti, kar pa vedno ni možno doseči v kratkem času - nakazati realno in zaželeno stanje v prihodnje. Ugotovimo, kako je potrebno preusmeriti trend, da bo usklajen s ciljem, ki ga želimo doseči. Upoštevati je potrebno tudi druge potenciale oz. njihove omejitve, npr. kakšen obseg selitev je sploh možen glede zagotavljanja primerne komunalne opremljenosti. Strokovne osnove, predstavljene v nalogi, prostorskim načrtovalcem omogočijo možnost seznanitve z demografskim stanjem in težnjami v določeni občini, možnost oceniti posledice nadaljevanja teh teženj in možnost preusmeritve (negativnega) trenda. Posebna pozornost je namenjena tistim ocenam, ki bi jih prostorski načrtovalci morali upoštevati pri načrtovanju opremljenosti z družbeno infrastrukturo (otroški vrtci, domovi starejših občanov). Načrtovalske odločitve ne smejo biti deterministične, izhajajoč samo iz sedanjih razmer, ampak morajo upoštevati tudi izboljšanje opremljenosti z družbeno infrastrukturo. Potrebno je upoštevati visoke standarde opremljenosti naselij oz. občine kot celote, kajti tudi to je eno izmed učinkovitih sredstev za preusmeritev negativnih demografskih tokov. Bistveno izboljšana opremljenost naselij bo pripomogla, da naselja ne bodo imela značilnosti spalnih naselij, pač pa bodo predstavljala ugodno bivalno okolje. Nekatere cilje za izboljšanje kapacitet družbene infrastrukture lahko dosežemo enostavno z uvajanjem večnamenske uporabe tistih prostorov, ki niso polno zasedeni oz. z dopolnjevanjem različnih funkcij. Primer: v novi soseski, v katero se je vselilo veliko mladih družin, bo v začetku potreba po vrtcih veliko večja kot pozneje; prostore bi ob spreminjajočih se potrebah lahko namenili za druge namene (npr. izobraževanje odraslih). Ko smo v nekem odročnem območju pred tem, da zaradi majhnega števila otrok ukinemo nepopolno osnovno šolo, je morda veliko bolje, da njene prostore delno uporabimo tudi za druge namene. V nalogi so prikazani okviri, ki bi prostorskim načrtovalcem lahko služili pri načrtovanju poselitvenega razvoja občine v bližnji prihodnosti (tudi na izvedbeni ravni). Cilj naloge je bil s pomočjo veljavne zakonodaje, teoretskih izhodišč in praktičnih primerov podati glavne vsebine demografskih strokovnih osnov za potrebe kakovostnega prostorskega načrtovanja. Zavedati se je potrebno, da ni mogoče izdelati tako natančnih usmeritev in navodil, da bi bile strokovne osnove lahko povsem poenotene, hkrati pa to tudi ni bil namen naloge, kajti vsak prostor, za katerega se pripravlja prostorski akt, je specifičen (tudi z vidika demografskih značilnosti), prav tako pa tudi vsak poseg v prostor, ki se načrtuje s prostorskim aktom. Zato se izdelani primeri strokovnih podlag v praksi tudi ločijo glede na namen njihove izdelave. V nalogi so obravnavane ključne vsebine za izdelavo kakovostne demografske strokovne osnove s poudarkom na potrebah po stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo, čeprav je predmet izdelave prostorskih načrtov tudi zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj (delovna mesta, delovne migracije), vendar je v nalogi poudarek na stanovanjih in družbeni infrastrukturi. Iskanje potrebnih vsebin je močno odvisno tudi od dostopnosti statističnih podatkov, zlasti na nivoju manjših teritorialnih enot (naselij). Hipotezi, navedeni v uvodnem poglavju, sta se pri izdelavi naloge potrdili (1. hipoteza le delno). V nadaljevanju je navedena utemeljitev potrditve hipotez. Hipoteza 1: Izdelati nabor demografskih kazalnikov za izdelavo demografske strokovne osnove na nivoju občinskega prostorskega načrtovanja in prikazati izračun posameznega kazalnika, normative za vrednotenje rezultatov kazalnika ter uporabo kazalnika. Utemeljitev: Priprava prostorskih aktov mora temeljiti na celovitih podatkih o stanju v prostoru, ki morajo biti na enoten način in pravočasno zagotovljeni pripravljavcem prostorskih aktov. Potrebno je zagotoviti kvalitetno pripravo strokovnih podlag. V strokovni literaturi ni zaslediti študije, ki bi predpisovala način oz. vsebino demografske strokovne podlage za potrebe prostorskega načrtovanja. Prav tako se tudi veljavna prostorska zakonodaja ne opredeljuje do vrst in vsebine posameznih strokovnih podlag, temveč se sklicuje nanje le kot na obvezne priloge prostorskega akta. V praksi se demografske strokovne podlage izdelujejo, vendar avtorji pri njihovi pripravi sledijo poenoteni lastni metodologiji izdelave. Demografski kazalniki so v praksi predstavljeni na različne načine. V nalogi je predstavljen okviren nabor kazalnikov za potrebe izdelave demografske strokovne osnove, in sicer s poudarkom na stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo. Podane so definicije posameznega kazalnika (način izračuna), normativi za vrednotenje, najpogosteje pa je predpisana primerjava kazalnika z državnim oz. regijskim povprečjem. V strokovni literaturi je namreč težko pridobiti podatke oz. normative za vrednotenje tovrstnih kazalnikov, zato večina normativov izhaja iz izkustvenih primerov v praksi. Hipoteza 2: Prikazati pomen izdelave in pravilne uporabe demografskih projekcij za potrebe priprave občinskih prostorskih aktov, predvsem pri načrtovanju stanovanjske gradnje in pri opremljenosti z družbeno infrastrukturo. Utemeljitev: Pogosto so strokovne podlage s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja izdelane le do analitične faze, vendar pa so obvezna sestavina strokovne podlage tudi demografske projekcije (izdelane ob uporabi različnih hipotez) in njihovo pravilno razumevanje. Demografska projekcija je bistvena sestavina demografske strokovne podlage, pri kateri se pokaže vpliv demografskih značilnosti na rabo prostora, kajti izračunana projekcija pokaže prihodnje potrebe po vrtcih, osnovnih šolah, domovih starejših občanov, potrebe po stanovanjih, število delovnega kontingenta, upokojencev, kar je potrebno upoštevati pri pripravi prostorskega akta, ki je usmerjen v prihodnost. Pri njeni izdelavi je potrebno vključiti strokovnjake različnih strok (demografi, prostorski načrtovalci, predstavniki lokalne skupnosti, za katero se projekcija izdeluje), kajti izračun in uporaba projekcije je tudi stvar odločitve za prihodnji razvoj občine. 6 POVZETEK Naloga se ukvarja z demografskimi vprašanji za potrebe prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju. Prostorsko načrtovanje mora (kljub temu, da po sedanji zakonodaji ne vključuje družbenega planiranja) upoštevati tudi socialne in družbene vidike, ki vplivajo na razvoj v prostoru. Strokovna podlaga s področja demografije je pomemben element analize v postopku prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju, tako na strateški kot tudi izvedbeni ravni načrtovanja, vendar veljavna zakonodaja s tega področja trenutno tako v zakonskih kot tudi podzakonskih aktih ne predpisuje obveznih demografskih strokovnih podlag, temveč potrebnost in njihovo vsebino prepušča strokovni presoji prostorskih načrtovalcev. Neobveznost izdelave strokovnih podlag se sprva morda ne zdi problematična, vendar se to v praksi pogosto izkorišča, kar pomeni, da podlage tudi v primeru, ko so dejansko potrebne, niso izdelane oz. so izdelane, a ne upoštevane (zadostijo zgolj kriteriju izdelave, vsebinsko pa niso poglobljene ali niso strokovno uporabljene pri pripravi prostorskega akta). Namen naloge je opozoriti na potrebnost demografskih analiz na občinskem nivoju prostorskega načrtovanja in potrebnost njihovega razumevanja pri pripravi prostorskih aktov (strateških in izvedbenih). Cilj je bil s pomočjo veljavne zakonodaje, teoretskih izhodišč in praktičnih primerov podati osnovne vsebine demografske strokovne osnove za potrebe kakovostnega občinskega prostorskega načrtovanja s poudarkom na potrebah po stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo. V nalogi so podane osnove demografije za potrebe prostorskega načrtovanja, na kratko so predstavljeni prostorsko-razvojni dokumenti EU ter vloga demografskih strokovnih podlag v zakonodaji, strokovni literaturi in praksi (v prostorskem načrtovanju na občinskem nivoju). Dokumenti EU izpostavljajo zlasti uravnotežen in trajnostni razvoj ter teritorialno kohezijo (kamor se uvršča tudi socialna kohezija), kar kaže na pomembno vlogo demografije. Med njimi Teritorialna agenda Evropske unije prav posebej izpostavlja prostorske posledice demografskih sprememb. Opazna so razhajanja med veljavno zakonodajo, ki ne vključuje demografskih strokovnih podlag in strokovno literaturo, ki ne glede na vrsto prostorskega akta predpiše izdelavo ustrezne demografske študije, vključno z demografskimi projekcijami). Analitično poglavje vsebuje praktičen primer izdelave demografske strokovne osnove -demografsko analizo občine Škofja Loka, vključno z izdelanimi demografskimi projekcijami, uvodoma je predstavljena tudi današnja demografska slika Slovenije. Rezultat naloge so strokovne osnove s področja demografije za potrebe prostorskega načrtovanja na občinskem nivoju (na strateški in izvedbeni ravni) - navodila za izdelavo tovrstne strokovne osnove kot podlage za usmerjanje demografskega razvoja v občini v prihodnjih desetletjih, in sicer na podlagi ugotovitve obstoječega demografskega stanja, demografskih trendov, analize različnih sestav prebivalstva in demografskih projekcij. V nalogi so torej prikazani okviri, ki bi prostorskim načrtovalcem lahko služili pri načrtovanju poselitvenega razvoja občine v bližnji prihodnosti. Ključne vsebine za izdelavo kakovostne demografske strokovne osnove pri pripravi prostorskih aktov na občinski ravni (s poudarkom na potrebah po stanovanjih in opremljenosti z družbeno infrastrukturo) so: - število prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - indeks gibanja števila prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - naravno gibanje prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - selitveno gibanje prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - skupno gibanje prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - osnovne skupine prebivalstva (na nivoju občine), - gostota prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - spolna in starostna sestava prebivalstva (na nivoju občine in naselij), - izpeljani demografski kazalniki, kot so: izobraževanje in izobrazbena sestava, oskrba v domu starejših občanov, delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost, delovne migracije (na nivoju občine), - drugi ekonomski kazalniki, kot npr. osnova za dohodnino, povprečna mesečna plača na zaposleno osebo (na nivoju občine), - analiza družin in gospodinjstev (na nivoju občine), - analiza stanovanj in ocena potreb po stanovanjih v občini, - ocena prostih stavbnih zemljišč v občini in ocena prebivalstvene kapacitete teh zemljišč, - izračun demografskih projekcij za občino (različnih variant: po naravni rasti, z upoštevanjem selitev). V uvodnem delu strokovnih osnov se podajo osnovni podatki in pojasnila, kot so: velikost občine, imena naselij v občini in teritorialne spremembe naselij, število prebivalstva, povprečna gostota prebivalstva, delež občine v prebivalstvu Slovenije, krajši naravnogeografski oris, metodološka pojasnila; pri izvedbenih aktih pa lega in velikost območja, kratek opis prostorske ureditve. Analizi števila prebivalstva sledi analiza gibanja števila prebivalstva (naravno, selitveno, skupno gibanje) in njegove socialno-demografske sestave po naseljih, pri kateri se je potrebno izogniti zgolj deskriptivnemu obravnavanju. Posebna kategorija so tudi izpeljani demografski kazalniki, kot so izobrazbena sestava, izobraževanje, aktivno prebivalstvo, dnevne delovne migracije ter analiza družin, gospodinjstev in stanovanj. Ugotoviti je potrebno osnovna demografska gibanja in presoditi, ali so pozitivna ali ne, kakor tudi ugotoviti vzroke zanje. Izdela se tudi analiza prostora glede na možnosti za poselitev. Pomembno je, da potrebe po opremljenosti z družbenimi funkcijami dimenzioniramo na ciljno število prebivalstva. Izdela se primerjava projekcije po naravni rasti in projekcije z upoštevanjem selitev. Zavedati se je potrebno, da ni mogoče izdelati tako natančnih usmeritev in navodil, da bi bile strokovne osnove lahko povsem poenotene, hkrati pa to tudi ni bil namen naloge, kajti vsak prostor, za katerega se pripravlja prostorski akt je specifičen (tudi z vidika demografskih značilnosti), prav tako pa tudi vsak poseg v prostor, ki se načrtuje s prostorskim aktom. Iskanje potrebnih vsebin pa je močno odvisno tudi od dostopnosti statističnih podatkov, zlasti na nivoju manjših teritorialnih enot (naselij). 7 SUMMARY The thesis deals with demographic requirements in spatial planning at municipal level. Although the relevant legislation in place does not define any societal aspects of spatial planning, those that affect development of space should definitely be taken into account. When spatial planning, both strategic and operational, is undertaken at municipal level, expert bases in demography represent an important element of analysis. However, the applicable legislation, including secondary regulation, does not prescribe any such demographic requirements and spatial planners are left to their own devices when it comes to identifying the necessity of formulating such expert bases and their content. At first glance the absence of an obligation to prepare expert bases may not seem problematic. In practice, however, when expert bases are needed, they are not produced, and vice versa, when they are produced, they are not considered for they have been designed only to satisfy the formal criteria while their content has not been thoroughly developed or applied professionally in the preparation of a spatial act. This thesis places emphasis on the need for demographic analyses in municipal spatial planning and the need to interpret and understand them properly when strategic and operational spatial planning acts are drawn up. While drawing attention to the existing legislation, the theoretical aspects and practical cases, the thesis explores the core content of demographic expert bases for the purposes of well-functioning municipal spatial planning with a special focus on housing and development of social infrastructure. The thesis deals with basic demographic aspects of spatial planning, provides a brief presentation of EU spatial planning and development documents and the significance of demographic expert bases in legislation, professional resources and practical work in spatial planning at municipal level. EU documents mainly promote balanced and sustainable spatial development and territorial cohesion (coupled with social cohesion), thus underscoring the important role of demography. The Territorial Agenda of the EU addresses, inter alia, the challenge of territorial effects of demographic change. Quite evidently, there are discrepancies between the legislation in place which lacks expert demographic bases and the expert literature which recommends a demographic study including population projections for each and every type of spatial plan. In the analytical part, a practical example of designing expert demographic bases, i.e. a demographic analysis of the Municipality of Škofja Loka, including population projections, is presented. In the outcome, the paper provides expert bases in demography that serve municipal spatial planning at both strategic and operational levels. These bases also serve as an example of how such requirements can be designed to help the municipality manage demographic development in the forthcoming decades by building its strategy on the existing demographic situation, trends, structure of the population and population projections. The thesis provides a framework that could help spatial planners devise their municipality's settlement plans. In terms of quality, the key aspects of designing demographic expert bases for the preparation of spatial acts at municipal level (with an emphasis placed on housing needs and enhanced social infrastructure) are: - number of population (both at municipality and settlement levels), - index of the number of population (both at municipality and settlement levels), - natural changes of population (both at municipality and settlement levels), - migration changes of population (both at municipality and settlement levels), - total population changes (both at municipality and settlement levels), - basic population groups (at municipality level), - population density (both at municipality and settlement levels), - sex and age structures of population (both at municipality and settlement levels), - derived demographic indicators such the ones on education, composition of education, care in senior citizen's homes, persons in employment, unemployment, labour migration (at municipality level), - other economic indicators such as income tax basis, average monthly earning per employee (at municipality level), - analysis of families and households (at municipality level), - analysis of dwellings and the municipal housing needs, - assessment of residential building land in the municipality and their capacity in terms of population, - population projections for the municipality (various variants: according to natural growth, from the viewpoint of migration). The introductory part provides the basic details about the size of municipality, names of its settlements and their territorial changes, the number of population and its average density, the municipality's share compared to the nation's population, a brief description of natural and geographic features, and the methodology. With reference to spatial implementation acts the focus is on the geographical position and size of the area in question, and a brief outline of spatial arrangement. The analysis of the number of population is supplemented with the analysis of changes of population (natural, migration, total) and its social and demographic structure by settlements where the sole use of descriptive methods is avoided. A special category is derived demographic indicators such as the education, composition of education, labour force, daily migration, and analysis of families, households and housing. The basic demographic trends should be identified and evaluated in terms of their positive/negative impact, and their root causes explored. Landscape analysis must also be devised with a view to identifying settlement opportunities. When equipping the land with social functions, we must always take into consideration the targeted size of population. A projection taking into consideration its natural growth and another one taking into consideration migration are produced for the purpose of comparison. One has to be aware that it is not possible to produce detailed guidance and instructions to harmonize expert bases entirely. Neither was this the purpose of this thesis. Every space targeted by a spatial planning act is specific (also from the viewpoint of demographic features), and so is every interference with it. Finally, the content required for expert bases very much depends on the availability of statistical data, especially for small-scale territorial units (settlements). SEZNAM VIROV 1 Uporabljeni viri - Alho, J. M., Spencer, B. D. 2005. Statistical Demography and Forecasting. New York, Springer: 410 str. - Digitalni ortofoto načrt merila 1:5.000 (format tiff). 2007. Ljubljana, Geodetski zavod RS. - Državna topografska karta merila 1:25.000 (format tiff). 1996. Ljubljana, GURS. - Evropske prostorsko razvojne perspektive. 2000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 11 str. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/konvencije/perspe ktive/a epp1.pdf (05.11.2009). - Gosar, L. Pojasnila v zvezi z izbiro koeficientov rodnosti za izračun projekcij prebivalstva na ravni občin. Message to: Onufrija, K. 20. oktober 2009. Osebna komunikacija. - Gosar, L. 1997. Izdelava prostorske dokumentacije: analiza stanja prostora in razvojne možnosti prostora po regijah (končno poročilo). Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 163 str. - Gosar, L., Berce Bratko, B., Jakoš, A. et al. 1980. Demografske projekcije v prostorskem planiranju. Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije: 371 str. - Gosar, L., Jakoš, A. 1999. Demografske metode v prostorskem regionalnem planiranju. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 69 str. - Gosar, L., Jakoš, A. 1998. Demografija v prostorskem planiranju. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 66 str. - Gosar, L. s sodelavci. 2006. Demografske metode v prostorskem in urbanističnem planiranju. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja: 115 str. - Jakoš, A. 2008. Planiranje in demografska kriza razvitih držav. Javno predavanje v knjižnici Urbanističnega inštituta RS, Ljubljana, 18. novembra 2008. - Jakoš, A. 2007. Prostorsko planiranje v novih demografskih razmerah. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 10. mednarodne multikonference Informacijska družba. 8.-9. oktober 2007. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 32-34. - Jakoš, A., Boldin, D., Gosar, L., Mihevc, P., Miklič, J. 1996. Projekcije prebivalstva: analize in projekcije demografskega razvoja v Sloveniji do leta 2020 po občinah za potrebe prostorskega plana. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 135 str. - Jankovič Grobelšek, L. 2008. Prostorsko planiranje med ambicioznimi razvojnimi načrti občin in zadržanimi demografskimi kazalci (prostorski planski akt za Novo mesto). V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.-14. oktober 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 28-31. - Jankovič Grobelšek, L. 2007. Prostorsko planiranje v novih demografskih razmerah na primeru Urbanistične zasnove mesta Črnomelj. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 10. mednarodne multikonference Informacijska družba. 8.-9. oktober 2007. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 38-41. - Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 8 str. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaia/konvenciie/leipzis ka listina.pdf (05.11.2009). - Malačič, J. 2008. Migracije in delo tujcev v Sloveniji. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.-14. oktober 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 36-40. - Malačič, J. 2003. Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana, Ekonomska fakulteta: 339 str. - Onufrija, K. 2006. Analiza stanja v prostoru v občini Škofja Loka. Strokovna podlaga. Škofja Loka, Občina Škofja Loka: 146 f. - Pogačnik, A. 2006. Kako izdelamo prostorske načrte. Maribor, Obzorja: 300 str. - Pogačnik, A. 1999. Urbanistično planiranje. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 252 str. - Pogačnik, A. 1992. Urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljana, Mladinska knjiga: 179 str. - Pravilnik o prikazu stanja prostora. UL RS št. 50-2132/2008: 5406. - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. UL RS št. 99-4915/07: 13425. - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. UL RS št. 99-4914/07: 13398. - Prebivalstvo Slovenije 2006. = Population of Slovenia 2006. Rezultati raziskovanj. 2008. Ljubljana, Statistični urad RS: str. 15, 17-19, 21-29, 32-33. http://www.stat.si/doc/pub/05-RR-007-0801.pdf (18.05.2009). - (Predvidene) večje gradnje v občini Škofja Loka (interno gradivo). 2009. Občina Škofja Loka. - Prelog, M. 2009. Razmerje med strateškim in normativnim vidikom v lokalnem prostorskem planu. Magistrska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, IPŠPUP: 194 str. - Prvi akcijski program za izvajanje Teritorialne agende Evropske unije. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 22 str. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/konvencije/azori program2007.pdf (05.11.2009). - Register prostorskih enot - naselja, občina (format shp). 2008. Ljubljana, GURS. - Sambt, J. 2008. Analiza občutljivosti demografskih projekcij za Slovenijo na predpostavke glede rodnosti, smrtnosti in migracij. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.-14. oktober 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 80-85. - Smith, S. K., Tayman, J., Swanson, D. A. 2001. State and Local Population Projections: Methodology and Analysis. New York, Kluwer academic / Plenum publishers: 426 str. - Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD 2008. UL RS št. 69-3820/07: 9781. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200769&stevilka=3820 (24.01.2010). - Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva. 2006. Ljubljana, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 44 str. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti pdf/strategija starejsi 2010.pdf (10.01.2010). - Strokovne podlage za dolgoročni in srednjeročni plan občine Škofja Loka ter za urbanistično zasnovo mesta Škofja Loka. Poselitev. Zvezek 2b. 2001. Občina Škofja Loka: 129 f. - Teritorialna agenda Evropske unije. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 9 str. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/konvencije/teritori alna agenda eu.pdf (05.11.2009). - Uredba o vsebini poročila o stanju na področju urejanja prostora ter minimalnih enotnih kazalnikih. UL RS št. 107-4501/04: 12817. - Vertot, N. 2009. Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060: projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana, Statistični urad RS: 119 str. - Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. 2000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 28 str. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/konvencije/cemat/ CEMAT vsebina.pdf (5.11.2009). - Zakon o prostorskem načrtovanju. UL RS št. 33-1761/07: 4585. - Zakon o urejanju prostora. UL RS št. 110-5386/02, popr. 8/03: 13057. 1.1 Statistični podatki - Belec, B., Orožen Adamič, M. (ur.), Perko, D. (ur.), Kladnik, D. (ur.), Pavšek, M. (ur.), Fridl, J., Horvat, U. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, DZS: 638 str. - Celotna stopnja rodnosti ter živorojeni in število žensk v rodni dobi za občino Škofja Loka za obdobje 1999-2008. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 29. januar 2010. Osebna komunikacija. - Dokončana stanovanja po številu sob in površini, po občinah Slovenije, letno. SI-Stat podatkovni portal. Ekonomsko področje. Gradbeništvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/19 gradbenistvo/05 19069 graditev sta n/05 19069 graditev stan.asp (24.06.2009). - Dom starejših občanov Škofja Loka. Gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Škofja Loka. 2007. Škofja Loka, Občina Škofja Loka. - Dovoljenja za gradnjo stavb: število stavb, njihova gradbena velikost in stanovanja v njih, glede na vrsto stavbe, po občinah Slovenije, letno. SI-Stat podatkovni portal. Ekonomsko področje. Gradbeništvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/19 gradbenistvo/06 19072 dovoljenja/0 6 19072 dovoljenja.asp (24.06.2009). - Enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva občine Škofja Loka na dan 31.12.2008. Statistični urad RS. Message to: Gosar, L. 10. avgust 2009. Osebna komunikacija. - Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah (absolutni podatki in kazalniki), Slovenija, letno. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/03 05155 nar gib/00 051 55 kazalniki/00 05155 kazalniki.asp (24.06.2009). - Notranje selitve po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, letno. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/04 05156 sel gib/02 055 62 notranje selitve/02 05562 notranje selitve.asp (24.08.2009). - Opis dejavnosti. Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. http://www.css-sl.si/indexOpisDejavnosti.htm (21.06.2009). - Osnovna šola Cvetka Golarja. Število oddelkov in učencev osnovne šole v šolskem letu 2008/2009 in predvideno število v naslednjih letih na osnovi demografskih podatkov. Message to: Onufrija, K. 31. marec 2009. Osebna komunikacija. - Osnovna šola Ivana Groharja. Število oddelkov in učencev osnovne šole v šolskem letu 2008/2009 in predvideno število v naslednjih letih na osnovi demografskih podatkov. Message to: Onufrija, K. 30. marec 2009. Osebna komunikacija. - Osnovna šola Škofja Loka - Mesto. Število oddelkov in učencev osnovne šole v šolskem letu 2008/2009 in predvideno število v naslednjih letih na osnovi demografskih podatkov. Message to: Onufrija, K. 27. marec 2009. Osebna komunikacija. - Osnovne skupine prebivalstva po spolu, po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 1996, občine, Slovenija, polletni podatki do 31.12.2008. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/02 05007 stev strukt/02 05204 osn sk preb/02 05204 osn sk preb.asp (21.06.2009). - Podatki o naravnem gibanju prebivalstva za leto 2008. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 29. januar 2010. Osebna komunikacija. - Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 2. februar 2010. Osebna komunikacija. - Pojasnilo o podatkih. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 4. februar 2010. Osebna komunikacija. - Popis prebivalstva 2002. SI-Stat podatkovni portal. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Popis2002/Popis2002.asp (21.06.2009). - Površina stavbnih zemljišč po naseljih v Prostorskem planu občine Škofja Loka (interno gradivo). 2004. Občina Škofja Loka. - Površine sprememb namenske rabe prostora v osnutku občinskega prostorskega načrta občine Škofja Loka (interno gradivo). 2008. Občina Škofja Loka: 137 f. - Prebivalci Škofje Loke po naseljih. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 10. februar 2010. Osebna komunikacija. - Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/02 05007 stev strukt/01 05203 star spol/01 05203 star spol.asp (21.06.2009). - Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, polletno. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/02 05007 stev strukt/01 05203 star spol/01 05203 star spol.asp (21.06.2009). http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/02 05203 star spol/01 05203 star spol.asp (21.06.2009). - Prebivalstvo št. 3. = Population No 3 (Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2008). Statistične informacije št. 52. 2008. Ljubljana, Statistični urad RS: str. 4, 9. http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-0803.pdf (18.05.2009). - Prebivalstvo št. 3. = Population No 3 (Tablica umrljivosti prebivalstva Slovenije, 20002002). Statistične informacije št. 169. 2004. Ljubljana, Statistični urad RS: str. 2-5. http://www.stat.si/doc/statinf/05-SI-111-0401.pdf (10.08.2009). - Pregled po občinah. = Review by Municipalities. Statistični letopis RS 2008. 2008. Ljubljana, Statistični urad RS: str. 533. http://www.stat.si/letopis/2008/31-08.pdf (18.05.2009). - Selitve 2008. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 5. februar 2010. Osebna komunikacija. - Selitveno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah, Slovenija, letno. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/05 prebivalstvo/04 05156 sel gib/00 051 56 kazalniki/00 05156 kazalniki.asp (24.06.2009). - Stanovanjski sklad, stanovanja po letu zgraditve po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2002, letno. SI-Stat podatkovni portal. Ekonomsko področje. Gradbeništvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/19 gradbenistvo/06 19071 stanov sklad /06 19071 stanov sklad.asp (25.06.2009). - Stanovanjski sklad, stanovanja po opremljenosti z napeljavami in s pomožnimi prostori po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2002, letno. SI-Stat podatkovni portal. Ekonomsko področje. Gradbeništvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/19 gradbenistvo/06 19071 stanov sklad /06 19071 stanov sklad.asp (25.06.2009). - Stanovanjski sklad, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2002, letno. SI-Stat podatkovni portal. Ekonomsko področje. Gradbeništvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/19 gradbenistvo/06 19071 stanov sklad /06 19071 stanov sklad.asp (25.06.2009). - Starostnospecifične stopnje rodnosti žensk po enoletnih starostnih skupinah v Sloveniji leta 2008. Statistični urad RS. Message to: Gosar, L. 6. avgust 2009. Osebna komunikacija. - Statistični podatki. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 4. februar 2010. Osebna komunikacija. - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva za občino Škofja Loka. Statistični urad RS. Message to: Onufrija, K. 10. februar 2010. Osebna komunikacija. - Stopnja registrirane brezposelnosti. Ljubljana, Statistični urad RS. http://e-uprava.gov.si/ispo/stopnjabrezposelnosti/zacetna.ispo (18.01.2010). - Študenti terciarnega izobraževanja po občini stalnega bivališča, vrsti programa, načinu študija in spolu, Slovenija, letno. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Izobraževanje. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/09 izobrazevanje/08 terciarno izobraz/01 09550 vpisani splosno/01 09550 vpisani splosno.asp (24.06.2009). - Trenutno stanje otrok v vrtcu (interno gradivo). Občina Škofja Loka. Message to: Onufrija, K. 27. januar 2010. Osebna komunikacija. - Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije po spolu, občine, letno (začasni podatki). SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Trg dela. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/07 trg dela/05 akt preb po regis virih/10 07234 delovne migracije/10 07234 delovne migracije.asp (24.06.2009). - Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča in občini delovnega mesta po spolu, občine, letno (začasni podatki). SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Trg dela. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem soc/07 trg dela/05 akt preb po regis virih/10 07234 delovne migracije/10 07234 delovne migracije.asp (24.06.2009). - Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj. 2009. Poročilo za leto 2008. http://www.ess.gov.si/slo/Predstavitev/LetnaPorocila/lp08/LP2008KR.pdf (25.06.2009). 2 Ostali viri - Bähr, J., Jentsch, C., Kuls, W. 1992. Bevölkerungsgeographie. Berlin, New York, Walter de Gruyter: 1158 str. - Breznik, D. 1988. Demografija: analiza, metodi i modeli. Beograd, Naučna knjiga: 523 str. - Canter (Larry W.), Atkinson (Samuel F.), Leistritz (F. Larry). 1985. Impact of Growth. A Guide for Socio-Economic Impact Assessment and Planning. Lewis Publishers, Inc., USA: 533 str. - Celota, Zavod za razvoj. 2009. Projekcije prebivalstva občine Log Dragomer od leta 2008 do 2020. Občina Log Dragomer: 12 f. - Celota, Zavod za razvoj. 2006. Demografska študija občine Medvode. Občina Medvode: 43 f. - Celota, Zavod za razvoj (izdelali dr. Lojze Gosar, Judita Gosar, Marjan Belec). 2006. Vprašanja poselitvenega razvoja občine Dobrepolje s posebnim obzirom na možnosti za zaposlovanje. Občina Dobrepolje: 94 f. - Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. 2001. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 11. str. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/cpvo/cpvo direktiva eu.pdf (05.11.2009). - Friganović, M. 1990. Demogeografija: stanovništvo svijeta. Zagreb, Školska knjiga: 271 str. - Gosar, L., Memišević, G., Mujkić, S. 2006. Metodologija izdelave demografskih analiz in projekcij v izrednih razmerah - primer kantona Sarajevo. Urbani izziv 17, 1/2: 139-147. - Jakoš, A. 2008. Bodoči demografski razvoj Slovenije kot posledica preteklega demografskega razvoja. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.-14. oktober 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 22-24. - Jakoš, A. 2008. Demografska študija za izdelavo strategije trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj: končno poročilo. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 23 f. - Jakoš, A. 2008. Prostorsko planiranje v pogojih demografske stagnacije. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.-14. oktober 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 25-27. - Jakoš, A. 2007. Demografska slika Slovenije in Evrope včeraj, danes, jutri. Javno predavanje v knjižnici Urbanističnega inštituta RS, Ljubljana, 6. marca 2007. - Jakoš, A. 2007. Demografska slika Slovenije - včeraj, danes, jutri. Kakovostna starost 10, 3: 44-56. - Jakoš, A. 2007. Demografske strokovne podlage za potrebe sprememb prostorskega plana občine Radovljica: dopolnitve. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 34 f. - Jakoš, A. 2006. Demografska študija občine Novo mesto: strategija prostorskega razvoja in prostorski red Mestne občine Novo mesto, vključno s strokovnimi podlagami: poročilo 1. faze. Novo mesto, Urbanistični inštitut RS: 21 f. - Jakoš, A. 2006. Demografska študija občine Novo mesto: strategija prostorskega razvoja in prostorski red Mestne občine Novo mesto, vključno s strokovnimi podlagami: poročilo 2. faze. Novo mesto, Urbanistični inštitut RS: 44 f. - Jakoš, A. 2006. Demografske analize in projekcije prebivalstva za občino Ormož in izbrana krajevna središča. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 20 f. - Jakoš, A. 2006. Demografski potencial in projekcije prebivalstva Šaleške in Zgornje Savinjske doline. V: Zbornik Šaleška in Zgornja Savinjska dolina. 19. zborovanje slovenskih geografov. Velenje 2004. Velenje, Erico, Inštitut za ekološke raziskave 2006: str. 128-137. - Jakoš, A. 2005. Projekciji prebivalstva za občini Metlika in Semič ter seštevek za vse tri belokranjske občine (Črnomelj, Metlika in Semič). Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 20 f. - Jakoš, A. 2003. Demografska študija za celotno občino s poudarkom na območju mesta Črnomelj. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 23 f. - Jakoš, A. 2003. Demografske strokovne podlage za potrebe sprememb prostorskega plana občine Idrija. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 47 f. - Jakoš, A. 2003. Demografske strokovne podlage za potrebe sprememb prostorskega plana občine Radovljica. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 53 f. - Jakoš, A. 2002. Prebivalstveni prag. Urbani izziv 13, 2: 60-66, 139-142. - Malačič, J. 2008. Demografska prihodnost Slovenije in EU. Večer 64, 228: 8. - Malačič, J. 2008. Razvoj in obnavljanje prebivalstva Slovenije v luči globalnih demografskih gibanj in sprememb. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba. 13.-14. oktober 2008. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 41-45. - Malačič, J. 2007. Manj ko bo Slovencev, več bo priseljencev. Delo 32: 12-13. - Malačič, J. 2007. Vloga migracij v novejšem demografskem razvoju Slovenije. V: Malačič, J. in Gams, M. (ur.). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja: zbornik 10. mednarodne multikonference Informacijska družba. 8.-9. oktober 2007. Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan: str. 60-63. - Malačič, J. 1996. Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana, Ekonomska fakulteta: 370 str. - Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. UL SRS št. 20-941/85: 1141. - Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov. UL SRS št. 14-692/85: 806. - Onufrija, K. 2006. Analiza razvojnih teženj v prostoru v občini Škofja Loka. Strokovna podlaga. Škofja Loka, Občina Škofja Loka: 45 f. - Örok-Bevölkerungsprognose II: Neudurchrechnungen 1981-2011, Modellrechnungen 2011-2031. 1990. Wien, Geschäftsstelle der Österreichischen Raumordnungskonferenz: 135 str. - Part A: Demography. Work package 3. Final Report. Re Urban Mobil: 96 f. http://www.re-urban.com/downloads/WP3partA.pdf (05.01.2010). - Pečar, J. 2008. Regije 2008: izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj: 109 f. http://www.umar.gov.si/publikacije/single/publikacija/zapisi/janja pecar regije 2008 iz brani socioekonomski kazalniki po regijah/5/?tx ttnewsfsyear1=2008&tx ttnewsTscatl =-1&cHash=7983e764d9 (28.06.2009). - Petrović, R. 1979. Demografija. Beograd, Univerzitet u Beogradu, Arhitektonski fakultet: 63 str. - Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag. UL RS št. 17-699/04: 1777. - Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki. UL RS št. 20-815/03: 2561. - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag. UL RS št. 86-3856/04, pop. 133/04: 10529. - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag. UL RS št. 127-5335/04, pop. 133/04: 15261. - Prebivalstvo. Slovenija. Metodološka pojasnila. SI-Stat podatkovni portal. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/doc/metod pojasnila705-007-MP.htm (21.06.2009). - Predpisi o graditvi objektov in javnih naročilih s pojasnili. 1998. Ljubljana, UL RS: 491 str. - Pressat, R. 1961. L'analyse demographique. Paris, Institut national d'etudes demographiques: 402 str. - Preston, S. H., Heuveline, P., Guillot, M. 2001. Demography: measuring and modeling population processes. Oxford (UK), Malden (MA), Blackwell Publishers: 291 str. - Rančić, M. 1979. Demografija za III razred usmerenog obrazovanja prirodno-tehničke struke, smer za prostorno planiranje za zanimanje: tehničar za prostorno planiranje (I deo). Beograd, Naučna knjiga: 104 str. - Slovenske regije v številkah 2008. = Slovene Regions in Figures 2008. 2008. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/doc/pub/slovenske regije 2008-koncna.pdf (18.05.2009). - Socialni razgledi 2006. 2006. Ljubljana, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user upload/publikacije/socrazgledi/SR2006.pdf (18.05.2009). - Standardne klasifikacije. Ljubljana, Statistični urad RS. http://www.stat.si/klasje/klasje.asp (04.08.2009). - Strateške smernice Skupnosti o koheziji 2007-2013. Ljubljana, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/l 291/1 29120061021sl00110032.pdf (05.11.2009). - Uršič, M., Kos, D. 2004. Results of the Questionnaire Survey in Ljubljana. Re Urban Mobil. Workpackage 2: 38 f. http://www.re-urban.com/downloads/SurveyReportLjubljana.pdf (05.01.2010). - Vallin, J. 1992. La demographie. Paris, La Dicouverte: 124 str. - Wertheimer - Baletić, A. 1982. Demografija: stanovništvo i ekonomski razvitak. Zagreb, Informator: 462 str. - Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju. UL RS št. 48-2309/90, 85/00. - Zakrajšek, F., Gosar, L., Dekleva, J., Kraigher, T., Razpotnik, M., Dekleva, M. M. 1980. Metode prostorskega planiranja na ravni občine: projekcije prebivalstva. Ljubljana, Urbanistični inštitut. - Zapiski predavanj dr. Lojzeta Gosarja v okviru študija IPŠPUP. PRILOGI Priloga A Karte Priloga B Preglednice Karta 2: Prikaz občine Škofja Loka na digitalnem ortofoto posnetku (stanje leta 2006) Map 2: Digital orthophoto of the municipality of Škofja Loka (status as of 2006) LEGENDA: meja občine Merilo: 1:75.000 Vir: Občina, RPE, GURS; DOF, Geodetski zavod RS. Karta 3: Prikaz (dela) naselja Škofja Loka na digitalnem ortofoto posnetku (stanje leta 2006) Map 3: Digital orthophoto (a portion) of the settlement of Škofja Loka (status as of 2006) LEGENDA: meja naselja Merilo: 1:10.000 Vir: Naselja, RPE, GURS; DOF, Geodetski zavod RS. Karta 4: Prikaz (dela) naselja Škofja Loka na digitalnem ortofoto posnetku (stanje leta 2006) Map 4: Digital orthophoto (a portion) of the settlement of Škofja Loka (status as of 2006) LEGENDA: meja naselja Merilo: 1:10.000 Vir: Naselja, RPE, GURS; DOF, Geodetski zavod RS. Karta 5: Območja naselij občine Škofja Loka Map 5: Settlement areas in the municipality of Škofja Loka LEGENDA: meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Obilna, RPE, GURS. H Karta 6: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na število prebivalstva 30.06.2008 Map 6: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by the number of population 30.06.2008 LEGENDA: Število prebivalstva - razredi: 0-49 50-99 100 -199 200-499 500 - 999 1.000-10.0000 nad 10.000 meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Obilna, RPE, GURS; Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... Sl-Stat podatkovni portal.; Lastna delitev. IVŠČICA POZIRI BUKOVICA 'ROTNO TOKA i^S-- ŠKOFJA LOKA JPICA SOPOTNICA PUŠTAL 'UNGEI ZMINEC ŠKOFJO, Karta 7: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 1991-2002 Map 7: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by index of the number of population in the 1991-2002 period LEGENDA: Indeks gibanja Števila prebivalstva 1991-2002 - razredi 01991=100): pod 85 85,0-94,9 95,0-104,9 105,0-114,9 115,0-129,9 130,0 In več meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Obilna, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Popis prebivalstva 2002. Karta 8: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 2002-2008 Map 8: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by index of the number of population in the 2002-2008 period LEGENDA: Indeks gibanja Števila prebivalstva 2002-2008 - razredi (12002=100): J pod 85 B 85,0-94,9 95,0-104,9 105,0-114,9 115,0-129,9 130,0 in več meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Občina, RPE, GURS; Lasten izračun in lastna delitev. Podlaga za izračun: Popis prebivalstva 2002; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal. Karta 9: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks gibanja števila prebivalstva v obdobju 1971-2008 Map 9: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by index of the number of population in the 1971-2008 period Indeks gibanja Števila prebivalstva 1971-2008 - razredi 0 1971=100): pod 80 80,0-94,9 95,0-104,9 105,0-124,9 125,0-149,9 150,0 In več meja naselja m meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Obilna, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... SI-Stat podatkovni portal. Karta 10: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni naravni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev v obdobju 1998-2008 Map 10: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by average natural increase and decrease per 1,000 inhabitants in the 1998-2008 period LEGENDA: Povprečni naravni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev - razredi: -40,0--20,1 -20,0--10,1 -10,0--1,1 -1,0 -1,0 1,1 -10,0 10,1 -20 20,1 -40 meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Občina, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Prebivalci Škofle Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... Sl-Stat podatkovni portal; Podatki o naravnem In selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škof]a Loka. Kartali: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni selitveni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev v obdobju 1998-2008 Map 11: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by average migration increase and decrease per 1,000 inhabitants in the 1998-2008 period LEGENDA: Povprečni selitveni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev - razredi: -20,0 --10,1 -10,0--1,1 -1,0 -1,0 1,1 -10,0 10,1 -25,0 25,1 -70,0 meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Občina, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Prebivalci Škofe Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... SI-Stat podatkovni portal; Podatki o naravnem In selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škof]a Loka. Karta 12: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na povprečni skupni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev v obdobju 1998-2008 Map 12: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by average total increase and decrease per 1,000 inhabitants in the 1998-2008 period LEGENDA: Povprečni skupni prirast oz. upad na 1000 prebivalcev - razredi: -25,0 --10,1 -10,0--1,1 -1,0-1,0 1,1 -10,0 10,1 -25,0 25,1 -70,0 meja naselja m meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Občina, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Prebivalci Škofe Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... SI-Stat podatkovni portal; Podatki o naravnem In selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škof]a Loka. Karta 13: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na delež žensk v starosti 15-49 let (30.06.2008) Map 13: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by proportion of women aged 15-49 (30.06.2008) LEGENDA: Delež žensk (v %) v starosti 15-49 let: pod 40 40,0-49,9 50,0-59,9 60,0 In več meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Občina, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... Sl-Stat podatkovni portal. Karta 14: Razvrstitev naselij občine Škofja Loka glede na indeks staranja prebivalstva (30.06.2008) Map 14: Division of settlements in the municipality of Škofja Loka by population ageing index (30.06.2008) LEGENDA: Indeks staranja - razredi: pod 50 50,0-72,9 73,0-99,9 100,0 In več meja naselja meja občine ŠKOFJA LOKA Ime naselja Merilo: 1:125.000 Vir: Naselja, Občina, RPE, GURS; Lasten Izračun In lastna delitev. Podlaga za Izračun: Prebivalstvo po starostnih skupinah In spolu... SI-Stat podatkovni portal. Preglednica 1: Število prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka ob popisih prebivalstva leta 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002. Table 1: Number of population by settlements in the municipality of Škofja Loka according to the 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 and 2002 Population Censuses. Naselje 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Sv. Andrej 64 58 72 55 100 139 Binkelj 123 140 125 174 158 164 Bodovlje 90 103 117 87 103 175 Breznica pod Lubnikom 78 68 60 40 36 42 Brode 72 102 102 87 120 148 Bukovica 138 140 141 146 154 154 Bukovščica 110 100 101 124 129 139 Crngrob 48 46 46 46 36 33 Dorfarje 187 194 173 174 174 176 Draga 84 90 85 83 93 118 Sv. Florijan nad Sk. Loko 26 24 23 25 20 27 Forme 101 97 97 109 118 121 Gabrk 75 65 72 75 95 97 Gabrovo 25 27 27 18 28 28 Gabrška Gora 59 59 60 51 54 60 Godešič 403 416 486 558 615 663 Gorenja vas - Reteče 231 273 293 325 334 368 Gosteče 99 100 99 84 84 74 Grenc 74 135 159 149 172 181 Hosta 42 39 36 43 62 80 Knape 74 75 79 66 76 84 Kovski Vrh 31 29 29 27 23 28 Križna Gora 84 73 78 82 89 102 Lipica 39 32 36 36 36 37 Log nad Škofjo Loko 134 126 122 156 175 179 Moškrin 21 24 22 26 23 20 Na Logu 72 76 66 58 98 130 Sv. Ožbolt 110 94 84 72 66 78 Papirnica 67 57 68 43 26 61 Pevno 80 58 53 43 48 59 Podpulfrca 49 55 50 45 39 38 Pozirno 53 49 45 39 30 27 Praprotno 83 92 96 114 123 134 Pungert 77 89 99 101 125 125 Puštal 481 522 561 555 568 604 Reteče 300 332 390 477 513 595 Rovte v Selški dolini 75 70 59 54 58 54 Sopotnica 64 72 56 59 68 70 Spodnja Luša 108 97 88 96 110 130 Staniše 27 22 17 8 12 8 Stara Loka 706 748 1549 1499 594 808 Stirpnik 83 77 72 81 89 80 Strmica 72 59 52 50 64 64 Suha 677 1210 1902 2426 132 158 Sv. Duh 371 484 505 832 848 930 Sv. Barbara 88 81 69 77 89 100 Sv. Petra Hrib 29 28 31 30 30 32 Preglednica 1: Število prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka ob popisih prebivalstva leta 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002. Table 1: Number of population by settlements in the municipality of Škofja Loka according to the 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 and 2002 Population Censuses. Naselje 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Sevlje 108 115 123 150 163 201 Škofja Loka 3360 4266 4969 4913 12460 12289 Sv. Tomaž 40 41 47 41 38 55 Trata 163 142 161 213 159 163 Trnje 90 81 79 79 74 59 Valterski Vrh 30 23 10 10 7 5 Vešter 159 170 179 114 134 178 Vincarje 101 110 150 180 173 162 Virlog 102 94 90 88 97 100 Virmaše 374 413 443 425 474 512 Visoko pri Poljanah 13 15 20 17 11 26 Zgornja Luša 78 71 58 79 84 98 Zminec 157 166 164 231 279 391 Bukov Vrh nad Visokim 60 137 121 121 129 42 Sv. Lenart 125 101 107 94 91 90 Občina 13097 14913 17344 18341 21210 22093 Vir: Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Popis prebivalstva 2002. Preglednica 2: Državljani RS po naselju stalnega prebivališča (30.6.1998-30.6.2006) in prebivalci Slovenije po naseljih (30.06.2007-30.6.2008) v občini Škofja Loka. Table 2: Citizens of the RS by settlement of permanent residence (30.06.1998-30.6.2006) and residents of the RS by settlements (30.06.2007-30.6.2008) of municipality of Škofja Loka. Naselje 30.6.1998 30.6.1999 30.6.2000 30.6.2001 30.6.2002 30.6.2003 30.6.2004 30.6.2005 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2008 Sv. Andrej 128 132 132 141 138 144 147 148 149 152 157 Binkelj 169 169 161 154 157 164 160 159 163 163 168 Bodovlje 169 169 175 173 182 181 181 185 191 189 187 Breznica pod Lubnikom 39 40 42 45 47 46 50 51 52 51 50 Brode 146 145 146 148 147 149 152 154 163 166 169 Bukovica 147 143 146 157 163 157 156 154 157 156 163 Bukovščica 136 139 141 140 146 146 150 151 153 152 152 Crngrob 40 41 39 36 34 34 34 35 36 40 42 Dorfarje 176 174 178 179 187 193 193 199 202 203 213 Draga 110 117 120 123 120 122 121 124 128 129 130 Sv. Florijan nad Sk. Loko 23 24 23 27 27 27 27 27 28 30 30 Forme 127 128 126 125 129 134 135 148 153 155 155 Gabrk 95 96 93 94 92 91 95 101 102 103 106 Gabrovo 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 Gabrška Gora 64 65 65 66 69 71 74 75 75 78 78 Godešič 643 641 649 652 652 661 667 664 656 641 643 Gorenja vas - Reteče 347 348 362 356 356 354 353 360 360 378 389 Gosteče 81 80 77 76 74 71 69 73 78 78 78 Grenc 177 177 184 183 182 180 180 178 171 176 178 Hosta 75 78 78 80 81 84 86 89 90 88 86 Knape 90 91 88 92 91 91 91 94 94 90 84 Kovski Vrh 26 26 26 27 27 28 29 30 30 34 34 Križna Gora 101 101 101 100 103 103 101 105 102 99 98 Lipica 39 39 39 39 37 37 37 41 40 38 38 Log nad Škofjo Loko 183 179 176 176 182 183 184 179 178 185 194 Moškrin 24 24 23 21 21 19 20 20 24 24 24 Na Logu 117 121 131 130 127 128 127 132 134 130 130 Preglednica 2: Državljani RS po naselju stalnega prebivališča (30.6.1998-30.6.2006) in prebivalci Slovenije po naseljih (30.06.2007-30.6.2008) v občini Škofja Loka. Table 2: Citizens of the RS by settlement of permanent residence (30.06.1998-30.6.2006) and residents of the RS by settlements (30.06.2007-30.6.2008) of municipality of Škofja Loka. Naselje 30.6.1998 30.6.1999 30.6.2000 30.6.2001 30.6.2002 30.6.2003 30.6.2004 30.6.2005 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2008 Sv. Ožbolt 71 71 75 75 75 77 78 80 80 75 72 Papirnica 31 35 42 51 56 56 61 61 69 68 68 Pevno 59 66 63 59 59 61 60 58 67 88 85 Podpulfrca 38 38 38 38 41 41 41 44 42 41 41 Pozirno 28 28 29 27 25 28 28 29 28 27 33 Praprotno 133 132 135 135 134 131 131 132 133 131 132 Pungert 123 125 130 126 132 131 132 135 132 128 133 Puštal 598 613 601 608 615 619 627 637 645 649 649 Reteče 579 589 595 593 594 606 611 629 623 627 630 Rovte v Selški dolini 54 54 56 56 53 52 53 55 53 54 55 Sopotnica 74 73 74 71 74 76 75 70 68 68 67 Spodnja Luša 123 126 123 129 125 133 151 150 152 148 152 Staniše 9 9 8 8 8 8 8 8 7 7 7 Stara Loka 619 606 615 625 633 640 641 632 636 637 636 Stirpnik 88 90 87 88 85 86 87 87 85 84 86 Strmica 68 67 65 64 64 65 64 65 61 63 58 Suha 145 149 150 147 153 150 149 149 148 150 148 Sv. Duh 920 918 925 937 953 953 976 987 1008 1014 1031 Sv. Barbara 93 95 96 100 99 99 100 102 103 110 121 Sv. Petra Hrib 31 32 33 32 32 31 30 30 30 29 29 Ševlje 180 185 192 192 201 204 213 214 213 215 213 Škofja Loka 12376 12324 12301 12206 12150 12133 12116 12116 12041 12264 12302 Sv. Tomaž 52 55 56 54 56 56 56 56 55 56 56 Trata 160 164 162 160 156 155 164 172 173 199 201 Trnje 62 61 64 63 64 66 65 67 70 67 65 Valterski Vrh 7 6 6 5 4 4 4 4 5 5 5 Preglednica 2: Državljani RS po naselju stalnega prebivališča (30.6.1998-30.6.2006) in prebivalci Slovenije po naseljih (30.06.2007-30.6.2008) v občini Škofja Loka. Table 2: Citizens of the RS by settlement of permanent residence (30.06.1998-30.6.2006) and residents of the RS by settlements (30.06.2007-30.6.2008) of municipality of Škofja Loka. Naselje 30.6.1998 30.6.1999 30.6.2000 30.6.2001 30.6.2002 30.6.2003 30.6.2004 30.6.2005 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2008 Vešter 172 181 180 180 183 184 184 182 184 181 184 Vincarje 176 169 166 158 161 159 150 148 147 153 148 Virlog 106 114 111 107 108 108 106 108 114 119 118 Virmaše 498 496 510 516 517 514 524 535 534 553 571 Visoko pri Poljanah 28 31 31 29 23 28 29 30 28 28 28 Zgornja Luša 97 96 98 98 98 97 100 99 102 107 106 Zminec 343 358 374 381 403 408 414 412 421 439 448 Bukov Vrh nad Visokim 42 41 40 39 42 45 46 48 49 49 50 Sv. Lenart 95 93 94 94 115 113 108 108 114 118 115 Občina 21869 21805 21874 21819 21890 21943 22029 22143 22157 22507 22647 Vir: Prebivalci Škofje Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal. Preglednica 3: Indeks gibanja števila prebivalstva in absolutna razlika po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1991-2002, 2002-2008 in 1971-2008. Table 3: Index of the number of population and absolute difference by settlements of Škofja Loka in the 1991-2002, 2002-2008 and 1971-2008 period. I 1991-2002 I 2002-2008 I 1971-2008 Razlika Razlika Razlika Naselje (I 1991=100) (I 2002=100) (I 1971=100) 1991-2002 2002-2008 1971-2008 Sv. Andrej 139,0 112,9 218,1 39 18 85 Binkelj 103,8 102,4 134,4 6 4 43 Bodovlje 169,9 106,9 159,8 72 12 70 Breznica pod Lubnikom 116,7 119,0 83,3 6 8 -10 Brode 123,3 114,2 165,7 28 21 67 Bukovica 100,0 105,8 115,6 0 9 22 Bukovščica 107,8 109,4 150,5 10 13 51 Crngrob 91,7 127,3 91,3 -3 9 -4 Dorfarje 101,1 121,0 123,1 2 37 40 Draga 126,9 110,2 152,9 25 12 45 Sv. Florijan nad Šk. Loko 135,0 111,1 130,4 7 3 7 Forme 102,5 128,1 159,8 3 34 58 Gabrk 102,1 109,3 147,2 2 9 34 Gabrovo 100,0 100,0 103,7 0 0 1 Gabrška Gora 111,1 130,0 130,0 6 18 18 Godešič 107,8 97,0 132,3 48 -20 157 Gorenja vas - Reteče 110,2 105,7 132,8 34 21 96 Gosteče 88,1 105,4 78,8 -10 4 -21 Grenc 105,2 98,3 111,9 9 -3 19 Hosta 129,0 107,5 238,9 18 6 50 Knape 110,5 100,0 106,3 8 0 5 Kovski Vrh 121,7 121,4 117,2 5 6 5 Križna Gora 114,6 96,1 125,6 13 -4 20 Lipica 102,8 102,7 105,6 1 1 2 Log nad Škofjo Loko 102,3 108,4 159,0 4 15 72 Preglednica 3: Indeks gibanja števila prebivalstva in absolutna razlika po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1991-2002, 2002-2008 in 1971-2008. Table 3: Index of the number of population and absolute difference by settlements of Škofja Loka in the 1991-2002, 2002-2008 and 1971-2008 period. I 1991-2002 I 2002-2008 I 1971-2008 Razlika Razlika Razlika Naselje (I 1991=100) (I 2002=100) (I 1971=100) 1991-2002 2002-2008 1971-2008 Moškrin 87,0 120,0 109,1 -3 4 2 Na Logu 132,7 100,0 197,0 32 0 64 Sv. Ožbolt 118,2 92,3 85,7 12 -6 -12 Papirnica 234,6 111,5 100,0 35 7 0 Pevno 122,9 144,1 160,4 11 26 32 Podpulfrca 97,4 107,9 82,0 -1 3 -9 Pozirno 90,0 122,2 73,3 -3 6 -12 Praprotno 108,9 98,5 137,5 11 -2 36 Pungert 100,0 106,4 134,3 0 8 34 Puštal 106,3 107,5 115,7 36 45 88 Reteče 116,0 105,9 161,5 82 35 240 Rovte v Selški dolini 93,1 101,9 93,2 -4 1 -4 Sopotnica 102,9 95,7 119,6 2 -3 11 Spodnja Luša 118,2 116,9 172,7 20 22 64 Staniše 66,7 87,5 41,2 -4 -1 -10 Stara Loka 136,0 78,7 41,1 214 -172 -913 Stirpnik 89,9 107,5 119,4 -9 6 14 Strmica 100,0 90,6 111,5 0 -6 6 Suha 119,7 93,7 7,8 26 -10 -1754 Sv. Duh 109,7 110,9 204,2 82 101 526 Sv. Barbara 112,4 121,0 175,4 11 21 52 Sv. Petra Hrib 106,7 90,6 93,5 2 -3 -2 Ševlje 123,3 106,0 173,2 38 12 90 Škofja Loka 98,6 100,1 247,6 -171 13 7333 Sv. Tomaž 144,7 101,8 119,1 17 1 9 Preglednica 3: Indeks gibanja števila prebivalstva in absolutna razlika po naseljih občine Škofja Loka v obdobju 1991-2002, 2002-2008 in 1971-2008. Table 3: Index of the number of population and absolute difference by settlements of Škofja Loka in the 1991-2002, 2002-2008 and 1971-2008 period. I 1991-2002 I 2002-2008 I 1971-2008 Razlika Razlika Razlika Naselje (I 1991=100) (I 2002=100) (I 1971=100) 1991-2002 2002-2008 1971-2008 Trata 102,5 123,3 124,8 4 38 40 Trnje 79,7 110,2 82,3 -15 6 -14 Valterski Vrh 71,4 100,0 50,0 -2 0 -5 Vešter 132,8 103,4 102,8 44 6 5 Vincarje 93,6 91,4 98,7 -11 -14 -2 Virlog 103,1 118,0 131,1 3 18 28 Virmaše 108,0 111,5 128,9 38 59 128 Visoko pri Poljanah 236,4 107,7 140,0 15 2 8 Zgornja Luša 116,7 108,2 182,8 14 8 48 Zminec 140,1 114,6 273,2 112 57 284 Bukov Vrh nad Visokim 32,6 119,0 41,3 -87 8 -71 Sv. Lenart 98,9 127,8 107,5 -1 25 8 Občina 104,2 102,5 130,6 883 554 5303 Vir: Lasten izračun. Podlaga za izračun: Krajevni leksikon Slovenije, 1995; Popis prebivalstva 2002; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu. SI-Stat podatkovni portal. Živorojeni 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 259 223 244 238 248 274 223 255 214 247 244 249 262 Moški 149 120 132 117 136 139 124 122 105 113 136 125 138 Ženske 110 103 112 121 112 135 99 133 109 134 108 124 124 Živorojeni/ 1000 prebivalcev ni podatka ni podatka 11 10,8 11,2 12,4 10,1 11,5 9,6 11,1 10,9 11,2 11,7 Vir: Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal. Preglednica 5: Umrli po spolu v občini Škofja Loka v obdobju 1995-2007. Table 5: Deaths by sex in the municipality of Škofja Loka in the 1995-2007 period. Umrli 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 178 169 154 168 195 164 157 154 182 139 124 139 166 Moški 91 86 70 92 99 80 80 80 105 67 62 69 92 Ženske 87 83 84 76 96 84 77 74 77 72 62 70 74 Umrli/ 1000 prebivalcev ni podatka ni podatka 6,9 7,6 8,8 7,4 7,1 7 8,2 6,3 5,6 6,2 7,4 Vir: Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal. Naravni prirast 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 81 54 90 70 53 110 66 101 32 108 120 110 96 Moški 58 34 62 25 37 59 44 42 0 46 74 56 46 Ženske 23 20 28 45 16 51 22 59 32 62 46 54 50 Naravni prirast/1000 prebivalcev ni podatka ni podatka 4,1 3,2 2,4 5 3 4,6 1,4 4,9 5,4 4,9 4,3 Vir: Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal. Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Sv. Andrej 0 0 -1 -1 1 1 3 1 2 4 1 11 Binkelj 0 0 0 -2 0 1 0 2 3 1 2 7 Bodovlje 3 0 3 2 0 -1 0 3 1 1 1 13 Breznica pod Lubnikom 2 -1 2 1 0 -1 1 0 2 0 -2 4 Brode -2 2 1 1 4 -2 2 3 2 2 3 16 Bukovica 0 -1 -1 0 4 -4 0 0 3 2 2 5 Bukovščica -1 4 -1 0 2 0 -1 2 3 -2 0 6 Crngrob 0 1 2 -1 -2 0 0 0 0 1 2 3 Dorfarje -1 -1 2 1 1 1 -1 1 -1 0 4 6 Draga 0 3 2 0 -1 0 -1 -1 -1 0 3 4 Sv. Florijan nad Šk. Loko 1 1 0 4 0 0 0 0 1 2 0 9 Forme 3 2 -1 1 1 1 0 7 0 2 2 18 Gabrk -1 0 0 0 1 2 3 1 1 1 1 9 Gabrovo 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Gabrška Gora 1 0 0 0 2 0 2 0 0 2 0 7 Godešič 2 -1 8 -3 10 6 3 0 0 0 -5 20 Gorenja vas - Reteče -1 1 2 -4 2 -1 1 -1 -1 4 5 7 Gosteče 0 -1 -1 -1 0 0 0 0 0 0 1 -2 Grenc 3 1 1 0 -1 -1 1 -2 -3 1 -1 -1 Hosta 1 0 0 2 0 0 1 2 1 0 2 9 Knape 0 1 0 3 0 0 0 0 1 -2 -1 2 Kovski Vrh 0 2 1 0 0 0 0 1 0 1 0 5 Križna Gora 1 0 1 0 2 0 -2 3 0 1 2 8 Lipica 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 2 Log nad Škofjo Loko -1 -2 2 1 0 -2 2 0 -2 0 0 -2 Moškrin 1 0 -1 2 0 0 1 0 0 0 0 3 Na Logu 0 0 1 0 0 3 2 1 2 -2 0 7 Sv. Ožbolt 0 2 1 -1 1 -2 1 1 0 -1 2 4 Papirnica 0 0 1 -1 2 0 0 0 0 0 1 3 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Pevno 0 2 0 0 -1 0 0 1 0 0 0 2 Podpulfrca 0 0 0 0 1 0 1 2 0 -1 1 4 Pozirno 0 0 1 -2 -1 0 0 1 -1 0 0 -2 Praprotno 1 -1 3 0 -2 0 -1 1 0 1 -1 1 Pungert 0 -1 3 -3 2 0 2 3 -2 2 2 8 Puštal 5 0 -8 -1 -1 4 2 2 9 -3 4 13 Reteče -1 1 -3 -2 4 4 -2 4 3 3 5 16 Rovte v Selški dolini 0 0 1 0 -2 0 0 1 -2 -1 -1 -4 Sopotnica -1 0 1 -2 2 0 -1 0 -1 1 -1 -2 Spodnja Luša 0 3 1 0 0 1 2 0 2 0 5 14 Staniše 0 0 -1 0 0 0 0 0 0 0 0 -1 Stara Loka 7 -4 3 3 3 5 2 2 2 0 -19 4 Stirpnik 2 2 2 1 1 0 1 0 1 0 2 12 Strmica 1 1 -2 -1 0 1 0 -1 -1 -1 0 -3 Suha -3 0 0 0 0 -1 -1 1 -1 0 0 -5 Sv. Duh 0 -3 3 8 3 4 8 1 10 8 13 55 Sv. Barbara 3 2 1 1 -1 2 1 0 -1 0 3 11 Sv. Petra Hrib 0 1 1 -1 0 -1 -1 0 0 -1 0 -2 Ševlje 3 4 5 1 7 4 5 2 3 2 3 39 Škofja Loka 42 25 64 63 47 1 65 54 74 50 33 518 Sv. Tomaž 1 2 1 1 2 0 0 0 -1 0 1 7 Trata 0 1 0 -1 -2 -1 1 2 1 0 1 2 Trnje 0 1 2 -3 1 2 -1 0 -1 0 -1 0 Valterski Vrh 0 -1 0 0 -1 0 0 0 0 0 0 -2 Vešter 0 2 1 -1 0 1 1 2 2 4 2 14 Vincarje 2 -3 -5 -5 2 0 -1 2 -1 2 0 -7 Virlog -1 3 2 0 0 2 -1 1 0 2 0 8 Virmaše -3 0 4 0 2 -3 4 5 0 2 1 12 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Visoko pri Poljanah 1 2 0 -1 0 0 0 1 -2 0 0 1 Zgornja Luša 1 -1 2 1 0 0 1 -1 0 2 1 6 Zminec -1 3 7 7 5 5 5 9 1 3 3 47 Bukov Vrh nad Visokim 0 1 0 -1 2 2 -1 2 0 0 1 6 Sv. Lenart 0 -2 -3 0 -2 -1 -1 -2 2 3 -1 -7 Občina 70 53 110 66 101 32 108 120 110 96 82 948 Vir: Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Sv. Andrej 0,0 0,0 -7,6 -7,1 7,2 6,9 20,4 6,8 13,4 26,3 6,4 6,6 Binkelj 0,0 0,0 0,0 -13,0 0,0 6,1 0,0 12,6 18,4 6,1 11,9 3,8 Bodovlje 17,8 0,0 17,1 11,6 0,0 -5,5 0,0 16,2 5,2 5,3 5,3 6,6 Breznica pod Lubnikom 51,3 -25,0 47,6 22,2 0,0 -21,7 20,0 0,0 38,5 0,0 -40,0 8,4 Brode -13,7 13,8 6,8 6,8 27,2 -13,4 13,2 19,5 12,3 12,0 17,8 9,3 Bukovica 0,0 -7,0 -6,8 0,0 24,5 -25,5 0,0 0,0 19,1 12,8 12,3 2,7 Bukovščica -7,4 28,8 -7,1 0,0 13,7 0,0 -6,7 13,2 19,6 -13,2 0,0 3,7 Crngrob 0,0 24,4 51,3 -27,8 -58,8 0,0 0,0 0,0 0,0 25,0 47,6 5,6 Dorfarje -5,7 -5,7 11,2 5,6 5,3 5,2 -5,2 5,0 -5,0 0,0 18,8 2,7 Draga 0,0 25,6 16,7 0,0 -8,3 0,0 -8,3 -8,1 -7,8 0,0 23,1 3,0 Sv. Florijan nad Šk. Loko 43,5 41,7 0,0 148,1 0,0 0,0 0,0 0,0 35,7 66,7 0,0 30,5 Forme 23,6 15,6 -7,9 8,0 7,8 7,5 0,0 47,3 0,0 12,9 12,9 11,6 Gabrk -10,5 0,0 0,0 0,0 10,9 22,0 31,6 9,9 9,8 9,7 9,4 8,4 Gabrovo 35,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,2 Gabrška Gora 15,6 0,0 0,0 0,0 29,0 0,0 27,0 0,0 0,0 25,6 0,0 8,8 Godešič 3,1 -1,6 12,3 -4,6 15,3 9,1 4,5 0,0 0,0 0,0 -7,8 2,8 Gorenja vas - Reteče -2,9 2,9 5,5 -11,2 5,6 -2,8 2,8 -2,8 -2,8 10,6 12,9 1,6 Gosteče 0,0 -12,5 -13,0 -13,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 12,8 -2,3 Grenc 16,9 5,6 5,4 0,0 -5,5 -5,6 5,6 -11,2 -17,5 5,7 -5,6 -0,6 Hosta 13,3 0,0 0,0 25,0 0,0 0,0 11,6 22,5 11,1 0,0 23,3 9,7 Knape 0,0 11,0 0,0 32,6 0,0 0,0 0,0 0,0 10,6 -22,2 -11,9 1,8 Kovski Vrh 0,0 76,9 38,5 0,0 0,0 0,0 0,0 33,3 0,0 29,4 0,0 16,2 Križna Gora 9,9 0,0 9,9 0,0 19,4 0,0 -19,8 28,6 0,0 10,1 20,4 7,1 Lipica 0,0 0,0 0,0 0,0 27,0 0,0 0,0 24,4 0,0 0,0 0,0 4,7 Log nad Škofjo Loko -5,5 -11,2 11,4 5,7 0,0 -10,9 10,9 0,0 -11,2 0,0 0,0 -1,0 Moškrin 41,7 0,0 -43,5 95,2 0,0 0,0 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0 13,0 Na Logu 0,0 0,0 7,6 0,0 0,0 23,4 15,7 7,6 14,9 -15,4 0,0 4,9 Sv. Ožbolt 0,0 28,2 13,3 -13,3 13,3 -26,0 12,8 12,5 0,0 -13,3 27,8 5,0 Papirnica 0,0 0,0 23,8 -19,6 35,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 14,7 5,0 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Pevno 0,0 30,3 0,0 0,0 -16,9 0,0 0,0 17,2 0,0 0,0 0,0 2,8 Podpulfrca 0,0 0,0 0,0 0,0 24,4 0,0 24,4 45,5 0,0 -24,4 24,4 8,6 Pozirno 0,0 0,0 34,5 -74,1 -40,0 0,0 0,0 34,5 -35,7 0,0 0,0 -7,3 Praprotno 7,5 -7,6 22,2 0,0 -14,9 0,0 -7,6 7,6 0,0 7,6 -7,6 0,7 Pungert 0,0 -8,0 23,1 -23,8 15,2 0,0 15,2 22,2 -15,2 15,6 15,0 5,4 Puštal 8,4 0,0 -13,3 -1,6 -1,6 6,5 3,2 3,1 14,0 -4,6 6,2 1,8 Reteče -1,7 1,7 -5,0 -3,4 6,7 6,6 -3,3 6,4 4,8 4,8 7,9 2,3 Rovte v Selški dolini 0,0 0,0 17,9 0,0 -37,7 0,0 0,0 18,2 -37,7 -18,5 -18,2 -6,9 Sopotnica -13,5 0,0 13,5 -28,2 27,0 0,0 -13,3 0,0 -14,7 14,7 -14,9 -2,7 Spodnja Luša 0,0 23,8 8,1 0,0 0,0 7,5 13,2 0,0 13,2 0,0 32,9 9,0 Staniše 0,0 0,0 -125,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 -11,4 Stara Loka 11,3 -6,6 4,9 4,8 4,7 7,8 3,1 3,2 3,1 0,0 -29,9 0,6 Stirpnik 22,7 22,2 23,0 11,4 11,8 0,0 11,5 0,0 11,8 0,0 23,3 12,5 Strmica 14,7 14,9 -30,8 -15,6 0,0 15,4 0,0 -15,4 -16,4 -15,9 0,0 -4,5 Suha -20,7 0,0 0,0 0,0 0,0 -6,7 -6,7 6,7 -6,8 0,0 0,0 -3,1 Sv. Duh 0,0 -3,3 3,2 8,5 3,1 4,2 8,2 1,0 9,9 7,9 12,6 5,0 Sv. Barbara 32,3 21,1 10,4 10,0 -10,1 20,2 10,0 0,0 -9,7 0,0 24,8 9,9 Sv. Petra Hrib 0,0 31,3 30,3 -31,3 0,0 -32,3 -33,3 0,0 0,0 -34,5 0,0 -6,3 Ševlje 16,7 21,6 26,0 5,2 34,8 19,6 23,5 9,3 14,1 9,3 14,1 17,7 Škofja Loka 3,4 2,0 5,2 5,2 3,9 0,1 5,4 4,5 6,1 4,1 2,7 3,9 Sv. Tomaž 19,2 36,4 17,9 18,5 35,7 0,0 0,0 0,0 -18,2 0,0 17,9 11,6 Trata 0,0 6,1 0,0 -6,3 -12,8 -6,5 6,1 11,6 5,8 0,0 5,0 0,8 Trnje 0,0 16,4 31,3 -47,6 15,6 30,3 -15,4 0,0 -14,3 0,0 -15,4 0,1 Valterski Vrh 0,0 -166,7 0,0 0,0 -250,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 -37,9 Vešter 0,0 11,0 5,6 -5,6 0,0 5,4 5,4 11,0 10,9 22,1 10,9 7,0 Vincarje 11,4 -17,8 -30,1 -31,6 12,4 0,0 -6,7 13,5 -6,8 13,1 0,0 -3,9 Virlog -9,4 26,3 18,0 0,0 0,0 18,5 -9,4 9,3 0,0 16,8 0,0 6,4 Virmaše -6,0 0,0 7,8 0,0 3,9 -5,8 7,6 9,3 0,0 3,6 1,8 2,0 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Visoko pri Poljanah 35,7 64,5 0,0 -34,5 0,0 0,0 0,0 33,3 -71,4 0,0 0,0 2,5 Zgornja Luša 10,3 -10,4 20,4 10,2 0,0 0,0 10,0 -10,1 0,0 18,7 9,4 5,3 Zminec -2,9 8,4 18,7 18,4 12,4 12,3 12,1 21,8 2,4 6,8 6,7 10,6 Bukov Vrh nad Visokim 0,0 24,4 0,0 -25,6 47,6 44,4 -21,7 41,7 0,0 0,0 20,0 11,9 Sv. Lenart 0,0 -21,5 -31,9 0,0 -17,4 -8,8 -9,3 -18,5 17,5 25,4 -8,7 -6,7 Občina 3,2 2,4 5,0 3,0 4,6 1,5 4,9 5,4 5,0 4,3 3,6 3,9 Vir: Lasten izračun. Podlaga za izračun: Prebivalci Škofje Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal; Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Selitveni saldo 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 88 73 69 -10 21 -16 -98 -26 24 -62 -10 -79 39 Skupaj s tujino 15 5 -3 -37 41 44 32 27 38 -13 26 20 135 S tujino/ 1000 prebivalcev ni podatka ni podatka -0,1 -1,7 1,9 2 1,4 1,2 1,7 -0,6 1,2 0,9 6 Skupaj med občinami 73 68 72 27 -20 -60 -130 -53 -14 -49 -36 -99 -96 Med občinami/ 1000 prebivalcev ni podatka ni podatka 3,2 1,2 -0,9 -2,7 -5,9 -2,4 -0,6 -2,2 -1,6 -4,4 -4,3 Vir: Selitveno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal. Opomba: Skupni selitveni prirast: Upoštevan je selitveni prirast s tujino in selitveni prirast med občinami. Pri izračunu so za leta 1995-1997 upoštevane samo meddržavne in notranje selitve državljanov Slovenije. Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Sv. Andrej 1 4 1 11 -4 4 0 0 -1 -1 4 19 Binkelj 0 0 -7 -5 3 6 -4 -3 1 0 3 -6 Bodovlje 0 0 6 -4 9 0 0 1 5 0 -3 14 Breznica pod Lubnikom 1 2 0 2 2 0 3 1 0 -1 1 11 Brode 0 -3 0 1 -5 4 1 0 7 -2 0 3 Bukovica 2 -3 4 11 2 -2 -1 -1 0 -3 10 19 Bukovščica -1 -1 3 -1 4 0 5 -1 -1 4 -3 8 Crngrob 0 0 -4 -2 0 0 0 1 1 3 -1 -2 Dorfarje 1 -1 2 0 7 4 2 4 4 -1 11 33 Draga 7 4 1 3 -2 3 0 4 5 2 -3 24 Sv. Florijan nad Šk. Loko 1 0 -1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Forme 1 -1 -1 -2 2 4 1 6 5 4 3 22 Gabrk 1 1 -1 1 -3 -3 1 5 0 0 0 2 Gabrovo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Gabrška Gora 1 1 -2 -1 1 2 1 1 0 4 0 8 Godešič -1 -1 -1 6 -9 2 1 -3 -7 -21 9 -25 Gorenja vas - Reteče -3 -2 14 -2 -1 -2 -3 6 1 6 -5 9 Gosteče 0 0 -2 0 0 -3 -2 4 5 1 0 3 Grenc -3 -1 6 -1 1 -1 -1 0 -4 5 -3 -2 Hosta -1 3 0 0 1 3 1 1 0 -1 1 8 Knape -4 0 -3 1 0 0 0 3 -1 0 -7 -11 Kovski Vrh 0 -2 0 1 0 0 0 0 0 3 0 2 Križna Gora 0 0 -1 -1 1 0 0 1 -3 -4 -1 -8 Lipica -1 0 0 0 -3 0 0 3 -5 0 0 -6 Log nad Škofjo Loko 3 -2 -4 -1 6 3 -1 -5 1 4 -3 1 Moškrin 1 0 0 -3 0 -2 0 0 4 0 2 2 Na Logu 4 4 9 -1 -3 -2 -4 4 0 -1 1 11 Sv. Ožbolt 5 -2 2 1 1 4 -3 2 0 -1 2 11 Papirnica 0 4 6 10 3 0 5 0 8 0 0 36 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Pevno -1 5 -3 -4 1 2 -1 -3 7 -1 12 14 Podpulfrca 0 0 0 0 2 0 -1 1 -2 0 -1 -1 Pozirno 0 0 0 0 -1 3 0 0 0 -1 6 7 Praprotno 0 0 0 0 1 -3 1 0 1 0 -1 -1 Pungert -4 3 2 -1 4 -1 -1 0 -1 -4 5 2 Puštal 7 15 -6 8 7 1 5 8 -1 -4 4 44 Reteče 25 9 9 0 -2 10 9 16 -10 -1 -11 54 Rovte v Selški dolini 0 0 0 0 -1 -1 1 1 0 2 3 5 Sopotnica 0 -1 0 -1 1 2 0 -5 -1 -1 5 -1 Spodnja Luša 2 0 -4 3 -4 7 16 -2 0 -3 -4 11 Staniše 0 0 0 0 0 0 0 0 -1 0 0 -1 Stara Loka 7 -8 4 7 5 3 -1 -12 1 -18 74 62 Stirpnik 0 0 -5 0 -3 1 0 0 -3 0 -1 -11 Strmica 4 -2 0 0 0 0 -1 2 -3 0 1 1 Suha 6 4 1 -4 6 -2 0 -1 -1 -1 -2 6 Sv. Duh 3 0 5 4 11 -4 16 10 11 -13 15 58 Sv. Barbara 1 0 0 3 0 -2 0 2 2 7 14 27 Sv. Petra Hrib 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 Sevlje 7 1 2 -2 2 0 4 -1 -4 0 2 11 Škofja Loka -65 -74 -103 -173 -112 -49 -104 -79 -155 -127 -47 -1088 Sv. Tomaž 2 1 0 -3 0 0 0 0 0 1 -1 0 Trata -2 0 -1 -2 -3 1 8 6 2 4 5 18 Trnje 0 -1 1 2 0 0 0 2 4 1 3 12 Valterski Vrh 0 0 0 -1 0 0 0 0 1 0 1 1 Vešter -3 2 -2 1 2 0 -1 -4 0 -5 0 -10 Vincarje 5 -4 2 -3 1 -2 -8 -4 0 3 -1 -11 Virlog 2 5 -5 -4 1 -2 -1 1 4 1 -1 1 Virmaše 1 -3 10 6 -2 0 6 6 -1 14 34 71 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Visoko pri Poljanah 0 1 0 -1 -5 5 1 0 0 0 0 1 Zgornja Luša 6 0 0 -1 0 -1 2 0 3 2 -5 6 Zminec 3 13 10 0 17 0 1 -11 8 19 21 81 Bukov Vrh nad Visokim -2 -2 -1 0 1 1 2 0 1 0 2 2 Sv. Lenart 2 0 4 0 -1 -1 -1 2 4 2 2 13 Občina 21 -29 -53 -142 -59 -8 -46 -31 -109 -123 153 -426 Vir: Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Sv. Andrej 7,8 30,3 7,6 78,0 -29,0 27,8 0,0 0,0 -6,7 -6,6 25,5 12,2 Binkelj 0,0 0,0 -43,5 -32,5 19,1 36,6 -25,0 -18,9 6,1 0,0 17,9 -3,6 Bodovlje 0,0 0,0 34,3 -23,1 49,5 0,0 0,0 5,4 26,2 0,0 -16,0 6,9 Breznica pod Lubnikom 25,6 50,0 0,0 44,4 42,6 0,0 60,0 19,6 0,0 -19,6 20,0 22,1 Brode 0,0 -20,7 0,0 6,8 -34,0 26,8 6,6 0,0 42,9 -12,0 0,0 1,5 Bukovica 13,6 -21,0 27,4 70,1 12,3 -12,7 -6,4 -6,5 0,0 -19,2 61,3 10,8 Bukovščica -7,4 -7,2 21,3 -7,1 27,4 0,0 33,3 -6,6 -6,5 26,3 -19,7 4,9 Crngrob 0,0 0,0 -102,6 -55,6 0,0 0,0 0,0 28,6 27,8 75,0 -23,8 -4,6 Dorfarje 5,7 -5,7 11,2 0,0 37,4 20,7 10,4 20,1 19,8 -4,9 51,6 15,1 Draga 63,6 34,2 8,3 24,4 -16,7 24,6 0,0 32,3 39,1 15,5 -23,1 18,4 Sv. Florijan nad Šk. Loko 43,5 0,0 -43,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Forme 7,9 -7,8 -7,9 -16,0 15,5 29,9 7,4 40,5 32,7 25,8 19,4 13,4 Gabrk 10,5 10,4 -10,8 10,6 -32,6 -33,0 10,5 49,5 0,0 0,0 0,0 1,4 Gabrovo 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Gabrška Gora 15,6 15,4 -30,8 -15,2 14,5 28,2 13,5 13,3 0,0 51,3 0,0 9,6 Godešič -1,6 -1,6 -1,5 9,2 -13,8 3,0 1,5 -4,5 -10,7 -32,8 14,0 -3,5 Gorenja vas - Reteče -8,6 -5,7 38,7 -5,6 -2,8 -5,6 -8,5 16,7 2,8 15,9 -12,9 2,2 Gosteče 0,0 0,0 -26,0 0,0 0,0 -42,3 -29,0 54,8 64,1 12,8 0,0 3,1 Grenc -16,9 -5,6 32,6 -5,5 5,5 -5,6 -5,6 0,0 -23,4 28,4 -16,9 -1,2 Hosta -13,3 38,5 0,0 0,0 12,3 35,7 11,6 11,2 0,0 -11,4 11,6 8,8 Knape -44,4 0,0 -34,1 10,9 0,0 0,0 0,0 31,9 -10,6 0,0 -83,3 -11,8 Kovski Vrh 0,0 -76,9 0,0 37,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 88,2 0,0 4,4 Križna Gora 0,0 0,0 -9,9 -10,0 9,7 0,0 0,0 9,5 -29,4 -40,4 -10,2 -7,3 Lipica -25,6 0,0 0,0 0,0 -81,1 0,0 0,0 73,2 -125,0 0,0 0,0 -14,4 Log nad Škofjo Loko 16,4 -11,2 -22,7 -5,7 33,0 16,4 -5,4 -27,9 5,6 21,6 -15,5 0,4 Moškrin 41,7 0,0 0,0 -142,9 0,0 -105,3 0,0 0,0 166,7 0,0 83,3 4,0 Na Logu 34,2 33,1 68,7 -7,7 -23,6 -15,6 -31,5 30,3 0,0 -7,7 7,7 8,0 Sv. Ožbolt 70,4 -28,2 26,7 13,3 13,3 51,9 -38,5 25,0 0,0 -13,3 27,8 13,5 Papirnica 0,0 114,3 142,9 196,1 53,6 0,0 82,0 0,0 115,9 0,0 0,0 64,1 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Pevno -16,9 75,8 -47,6 -67,8 16,9 32,8 -16,7 -51,7 104,5 -11,4 141,2 14,5 Podpulfrca 0,0 0,0 0,0 0,0 48,8 0,0 -24,4 22,7 -47,6 0,0 -24,4 -2,3 Pozirno 0,0 0,0 0,0 0,0 -40,0 107,1 0,0 0,0 0,0 -37,0 181,8 19,3 Praprotno 0,0 0,0 0,0 0,0 7,5 -22,9 7,6 0,0 7,5 0,0 -7,6 -0,7 Pungert -32,5 24,0 15,4 -7,9 30,3 -7,6 -7,6 0,0 -7,6 -31,3 37,6 1,2 Puštal 11,7 24,5 -10,0 13,2 11,4 1,6 8,0 12,6 -1,6 -6,2 6,2 6,5 Reteče 43,2 15,3 15,1 0,0 -3,4 16,5 14,7 25,4 -16,1 -1,6 -17,5 8,3 Rovte v Selški dolini 0,0 0,0 0,0 0,0 -18,9 -19,2 18,9 18,2 0,0 37,0 54,5 8,2 Sopotnica 0,0 -13,7 0,0 -14,1 13,5 26,3 0,0 -71,4 -14,7 -14,7 74,6 -1,3 Spodnja Luša 16,3 0,0 -32,5 23,3 -32,0 52,6 106,0 -13,3 0,0 -20,3 -26,3 6,7 Staniše 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 -142,9 0,0 0,0 -13,0 Stara Loka 11,3 -13,2 6,5 11,2 7,9 4,7 -1,6 -19,0 1,6 -28,3 116,4 8,9 Stirpnik 0,0 0,0 -57,5 0,0 -35,3 11,6 0,0 0,0 -35,3 0,0 -11,6 -11,6 Strmica 58,8 -29,9 0,0 0,0 0,0 0,0 -15,6 30,8 -49,2 0,0 17,2 1,1 Suha 41,4 26,8 6,7 -27,2 39,2 -13,3 0,0 -6,7 -6,8 -6,7 -13,5 3,6 Sv. Duh 3,3 0,0 5,4 4,3 11,5 -4,2 16,4 10,1 10,9 -12,8 14,5 5,4 Sv. Barbara 10,8 0,0 0,0 30,0 0,0 -20,2 0,0 19,6 19,4 63,6 115,7 21,7 Sv. Petra Hrib 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 34,5 3,1 Ševlje 38,9 5,4 10,4 -10,4 10,0 0,0 18,8 -4,7 -18,8 0,0 9,4 5,4 Škofja Loka -5,3 -6,0 -8,4 -14,2 -9,2 -4,0 -8,6 -6,5 -12,9 -10,4 -3,8 -8,1 Sv. Tomaž 38,5 18,2 0,0 -55,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 17,9 -17,9 0,1 Trata -12,5 0,0 -6,2 -12,5 -19,2 6,5 48,8 34,9 11,6 20,1 24,9 8,7 Trnje 0,0 -16,4 15,6 31,7 0,0 0,0 0,0 29,9 57,1 14,9 46,2 16,3 Valterski Vrh 0,0 0,0 0,0 -200,0 0,0 0,0 0,0 0,0 200,0 0,0 200,0 18,2 Vešter -17,4 11,0 -11,1 5,6 10,9 0,0 -5,4 -22,0 0,0 -27,6 0,0 -5,1 Vincarje 28,4 -23,7 12,0 -19,0 6,2 -12,6 -53,3 -27,0 0,0 19,6 -6,8 -6,9 Virlog 18,9 43,9 -45,0 -37,4 9,3 -18,5 -9,4 9,3 35,1 8,4 -8,5 0,5 Virmaše 2,0 -6,0 19,6 11,6 -3,9 0,0 11,5 11,2 -1,9 25,3 59,5 11,7 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Visoko pri Poljanah 0,0 32,3 0,0 -34,5 -217,4 178,6 34,5 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,6 Zgornja Luša 61,9 0,0 0,0 -10,2 0,0 -10,3 20,0 0,0 29,4 18,7 -47,2 5,7 Zminec 8,7 36,3 26,7 0,0 42,2 0,0 2,4 -26,7 19,0 43,3 46,9 18,1 Bukov Vrh nad Visokim -47,6 -48,8 -25,0 0,0 23,8 22,2 43,5 0,0 20,4 0,0 40,0 2,6 Sv. Lenart 21,1 0,0 42,6 0,0 -8,7 -8,8 -9,3 18,5 35,1 16,9 17,4 11,3 Občina 1,0 -1,3 -2,4 -6,5 -2,7 -0,4 -2,1 -1,4 -4,9 -5,5 6,8 -1,8 Vir: Lasten izračun. Podlaga za izračun: Prebivalci Škofje Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu. SI-Stat podatkovni portal; Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Skupni prirast 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj 169 127 159 60 74 94 -32 75 56 46 110 31 135 Moški 96 53 86 -17 73 68 17 40 11 8 58 14 114 Ženske 73 74 73 77 1 26 -49 35 45 38 52 17 21 Skupni prirast/ 1000 prebivalcev ni podatka ni podatka 7,2 2,7 3,4 4,2 -1,4 3,4 2,5 2,1 4,9 1,4 6 Vir: Naravno gibanje in skupni prirast prebivalstva po občinah... SI-Stat podatkovni portal. Opomba: Pri izračunu so za leta 1995-1997 upoštevane samo meddržavne in notranje selitve državljanov Slovenije. Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Sv. Andrej 1 4 0 10 -3 5 3 1 1 3 5 30 Binkelj 0 0 -7 -7 3 7 -4 -1 4 1 5 1 Bodovlje 3 0 9 -2 9 -1 0 4 6 1 -2 27 Breznica pod Lubnikom 3 1 2 3 2 -1 4 1 2 -1 -1 15 Brode -2 -1 1 2 -1 2 3 3 9 0 3 19 Bukovica 2 -4 3 11 6 -6 -1 -1 3 -1 12 24 Bukovščica -2 3 2 -1 6 0 4 1 2 2 -3 14 Crngrob 0 1 -2 -3 -2 0 0 1 1 4 1 1 Dorfarje 0 -2 4 1 8 5 1 5 3 -1 15 39 Draga 7 7 3 3 -3 3 -1 3 4 2 0 28 Sv. Florijan nad Šk. Loko 2 1 -1 4 0 0 0 0 1 2 0 9 Forme 4 1 -2 -1 3 5 1 13 5 6 5 40 Gabrk 0 1 -1 1 -2 -1 4 6 1 1 1 11 Gabrovo 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Gabrška Gora 2 1 -2 -1 3 2 3 1 0 6 0 15 Godešič 1 -2 7 3 1 8 4 -3 -7 -21 4 -5 Gorenja vas - Reteče -4 -1 16 -6 1 -3 -2 5 0 10 0 16 Gosteče 0 -1 -3 -1 0 -3 -2 4 5 1 1 1 Grenc 0 0 7 -1 0 -2 0 -2 -7 6 -4 -3 Hosta 0 3 0 2 1 3 2 3 1 -1 3 17 Knape -4 1 -3 4 0 0 0 3 0 -2 -8 -9 Kovski Vrh 0 0 1 1 0 0 0 1 0 4 0 7 Križna Gora 1 0 0 -1 3 0 -2 4 -3 -3 1 0 Lipica -1 0 0 0 -2 0 0 4 -5 0 0 -4 Log nad Škofjo Loko 2 -4 -2 0 6 1 1 -5 -1 4 -3 -1 Moškrin 2 0 -1 -1 0 -2 1 0 4 0 2 5 Na Logu 4 4 10 -1 -3 1 -2 5 2 -3 1 18 Sv. Ožbolt 5 0 3 0 2 2 -2 3 0 -2 4 15 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Papirnica 0 4 7 9 5 0 5 0 8 0 1 39 Pevno -1 7 -3 -4 0 2 -1 -2 7 -1 12 16 Podpulfrca 0 0 0 0 3 0 0 3 -2 -1 0 3 Pozirno 0 0 1 -2 -2 3 0 1 -1 -1 6 5 Praprotno 1 -1 3 0 -1 -3 0 1 1 1 -2 0 Pungert -4 2 5 -4 6 -1 1 3 -3 -2 7 10 Puštal 12 15 -14 7 6 5 7 10 8 -7 8 57 Reteče 24 10 6 -2 2 14 7 20 -7 2 -6 70 Rovte v Selški dolini 0 0 1 0 -3 -1 1 2 -2 1 2 1 Sopotnica -1 -1 1 -3 3 2 -1 -5 -2 0 4 -3 Spodnja Luša 2 3 -3 3 -4 8 18 -2 2 -3 1 25 Staniše 0 0 -1 0 0 0 0 0 -1 0 0 -2 Stara Loka 14 -12 7 10 8 8 1 -10 3 -18 55 66 Stirpnik 2 2 -3 1 -2 1 1 0 -2 0 1 1 Strmica 5 -1 -2 -1 0 1 -1 1 -4 -1 1 -2 Suha 3 4 1 -4 6 -3 -1 0 -2 -1 -2 1 Sv. Duh 3 -3 8 12 14 0 24 11 21 -5 28 113 Sv. Barbara 4 2 1 4 -1 0 1 2 1 7 17 38 Sv. Petra Hrib 0 1 1 -1 0 -1 -1 0 0 -1 1 -1 Ševlje 10 5 7 -1 9 4 9 1 -1 2 5 50 Škofja Loka -23 -49 -39 -110 -65 -48 -39 -25 -81 -77 -14 -570 Sv. Tomaž 3 3 1 -2 2 0 0 0 -1 1 0 7 Trata -2 1 -1 -3 -5 0 9 8 3 4 6 20 Trnje 0 0 3 -1 1 2 -1 2 3 1 2 12 Valterski Vrh 0 -1 0 -1 -1 0 0 0 1 0 1 -1 Vešter -3 4 -1 0 2 1 0 -2 2 -1 2 4 Vincarje 7 -7 -3 -8 3 -2 -9 -2 -1 5 -1 -18 Virlog 1 8 -3 -4 1 0 -2 2 4 3 -1 9 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Virmaše -2 -3 14 6 0 -3 10 11 -1 16 35 83 Visoko pri Poljanah 1 3 0 -2 -5 5 1 1 -2 0 0 2 Zgornja Luša 7 -1 2 0 0 -1 3 -1 3 4 -4 12 Zminec 2 16 17 7 22 5 6 -2 9 22 24 128 Bukov Vrh nad Visokim -2 -1 -1 -1 3 3 1 2 1 0 3 8 Sv. Lenart 2 -2 1 0 -3 -2 -2 0 6 5 1 6 Občina 91 24 57 -76 42 24 62 89 1 -27 235 522 Vir: Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Sv. Andrej 7,8 30,3 0,0 70,9 -21,7 34,7 20,4 6,8 6,7 19,7 31,8 18,9 Binkelj 0,0 0,0 -43,5 -45,5 19,1 42,7 -25,0 -6,3 24,5 6,1 29,8 0,2 Bodovlje 17,8 0,0 51,4 -11,6 49,5 -5,5 0,0 21,6 31,4 5,3 -10,7 13,6 Breznica pod Lubnikom 76,9 25,0 47,6 66,7 42,6 -21,7 80,0 19,6 38,5 -19,6 -20,0 30,5 Brode -13,7 -6,9 6,8 13,5 -6,8 13,4 19,7 19,5 55,2 0,0 17,8 10,8 Bukovica 13,6 -28,0 20,5 70,1 36,8 -38,2 -6,4 -6,5 19,1 -6,4 73,6 13,5 Bukovščica -14,7 21,6 14,2 -7,1 41,1 0,0 26,7 6,6 13,1 13,2 -19,7 8,6 Crngrob 0,0 24,4 -51,3 -83,3 -58,8 0,0 0,0 28,6 27,8 100,0 23,8 1,0 Dorfarje 0,0 -11,5 22,5 5,6 42,8 25,9 5,2 25,1 14,9 -4,9 70,4 17,8 Draga 63,6 59,8 25,0 24,4 -25,0 24,6 -8,3 24,2 31,3 15,5 0,0 21,4 Sv. Florijan nad Sk. Loko 87,0 41,7 -43,5 148,1 0,0 0,0 0,0 0,0 35,7 66,7 0,0 30,5 Forme 31,5 7,8 -15,9 -8,0 23,3 37,3 7,4 87,8 32,7 38,7 32,3 25,0 Gabrk 0,0 10,4 -10,8 10,6 -21,7 -11,0 42,1 59,4 9,8 9,7 9,4 9,8 Gabrovo 35,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,2 Gabrška Gora 31,3 15,4 -30,8 -15,2 43,5 28,2 40,5 13,3 0,0 76,9 0,0 18,5 Godešič 1,6 -3,1 10,8 4,6 1,5 12,1 6,0 -4,5 -10,7 -32,8 6,2 -0,8 Gorenja vas - Reteče -11,5 -2,9 44,2 -16,9 2,8 -8,5 -5,7 13,9 0,0 26,5 0,0 3,8 Gosteče 0,0 -12,5 -39,0 -13,2 0,0 -42,3 -29,0 54,8 64,1 12,8 12,8 0,8 Grenc 0,0 0,0 38,0 -5,5 0,0 -11,1 0,0 -11,2 -40,9 34,1 -22,5 -1,7 Hosta 0,0 38,5 0,0 25,0 12,3 35,7 23,3 33,7 11,1 -11,4 34,9 18,5 Knape -44,4 11,0 -34,1 43,5 0,0 0,0 0,0 31,9 0,0 -22,2 -95,2 -10,0 Kovski Vrh 0,0 0,0 38,5 37,0 0,0 0,0 0,0 33,3 0,0 117,6 0,0 20,6 Križna Gora 9,9 0,0 0,0 -10,0 29,1 0,0 -19,8 38,1 -29,4 -30,3 10,2 -0,2 Lipica -25,6 0,0 0,0 0,0 -54,1 0,0 0,0 97,6 -125,0 0,0 0,0 -9,7 Log nad Škofjo Loko 10,9 -22,3 -11,4 0,0 33,0 5,5 5,4 -27,9 -5,6 21,6 -15,5 -0,6 Moškrin 83,3 0,0 -43,5 -47,6 0,0 -105,3 50,0 0,0 166,7 0,0 83,3 17,0 Na Logu 34,2 33,1 76,3 -7,7 -23,6 7,8 -15,7 37,9 14,9 -23,1 7,7 12,9 Sv. Ožbolt 70,4 0,0 40,0 0,0 26,7 26,0 -25,6 37,5 0,0 -26,7 55,6 18,5 Papirnica 0,0 114,3 166,7 176,5 89,3 0,0 82,0 0,0 115,9 0,0 14,7 69,0 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Pevno -16,9 106,1 -47,6 -67,8 0,0 32,8 -16,7 -34,5 104,5 -11,4 141,2 17,2 Podpulfrca 0,0 0,0 0,0 0,0 73,2 0,0 0,0 68,2 -47,6 -24,4 0,0 6,3 Pozirno 0,0 0,0 34,5 -74,1 -80,0 107,1 0,0 34,5 -35,7 -37,0 181,8 11,9 Praprotno 7,5 -7,6 22,2 0,0 -7,5 -22,9 0,0 7,6 7,5 7,6 -15,2 -0,1 Pungert -32,5 16,0 38,5 -31,7 45,5 -7,6 7,6 22,2 -22,7 -15,6 52,6 6,6 Puštal 20,1 24,5 -23,3 11,5 9,8 8,1 11,2 15,7 12,4 -10,8 12,3 8,3 Reteče 41,5 17,0 10,1 -3,4 3,4 23,1 11,5 31,8 -11,2 3,2 -9,5 10,7 Rovte v Selški dolini 0,0 0,0 17,9 0,0 -56,6 -19,2 18,9 36,4 -37,7 18,5 36,4 1,3 Sopotnica -13,5 -13,7 13,5 -42,3 40,5 26,3 -13,3 -71,4 -29,4 0,0 59,7 -4,0 Spodnja Luša 16,3 23,8 -24,4 23,3 -32,0 60,2 119,2 -13,3 13,2 -20,3 6,6 15,7 Staniše 0,0 0,0 -125,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 -142,9 0,0 0,0 -24,4 Stara Loka 22,6 -19,8 11,4 16,0 12,6 12,5 1,6 -15,8 4,7 -28,3 86,5 9,5 Stirpnik 22,7 22,2 -34,5 11,4 -23,5 11,6 11,5 0,0 -23,5 0,0 11,6 0,9 Strmica 73,5 -14,9 -30,8 -15,6 0,0 15,4 -15,6 15,4 -65,6 -15,9 17,2 -3,4 Suha 20,7 26,8 6,7 -27,2 39,2 -20,0 -6,7 0,0 -13,5 -6,7 -13,5 0,5 Sv. Duh 3,3 -3,3 8,6 12,8 14,7 0,0 24,6 11,1 20,8 -4,9 27,2 10,4 Sv. Barbara 43,0 21,1 10,4 40,0 -10,1 0,0 10,0 19,6 9,7 63,6 140,5 31,6 Sv. Petra Hrib 0,0 31,3 30,3 -31,3 0,0 -32,3 -33,3 0,0 0,0 -34,5 34,5 -3,2 Ševlje 55,6 27,0 36,5 -5,2 44,8 19,6 42,3 4,7 -4,7 9,3 23,5 23,0 Škofja Loka -1,9 -4,0 -3,2 -9,0 -5,3 -4,0 -3,2 -2,1 -6,7 -6,3 -1,1 -4,2 Sv. Tomaž 57,7 54,5 17,9 -37,0 35,7 0,0 0,0 0,0 -18,2 17,9 0,0 11,7 Trata -12,5 6,1 -6,2 -18,8 -32,1 0,0 54,9 46,5 17,3 20,1 29,9 9,6 Trnje 0,0 0,0 46,9 -15,9 15,6 30,3 -15,4 29,9 42,9 14,9 30,8 16,4 Valterski Vrh 0,0 -166,7 0,0 -200,0 -250,0 0,0 0,0 0,0 200,0 0,0 200,0 -19,7 Vešter -17,4 22,1 -5,6 0,0 10,9 5,4 0,0 -11,0 10,9 -5,5 10,9 1,9 Vincarje 39,8 -41,4 -18,1 -50,6 18,6 -12,6 -60,0 -13,5 -6,8 32,7 -6,8 -10,8 Virlog 9,4 70,2 -27,0 -37,4 9,3 0,0 -18,9 18,5 35,1 25,2 -8,5 6,9 Virmaše -4,0 -6,0 27,5 11,6 0,0 -5,8 19,1 20,6 -1,9 28,9 61,3 13,7 Naselje 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1998-2008 Visoko pri Poljanah 35,7 96,8 0,0 -69,0 -217,4 178,6 34,5 33,3 -71,4 0,0 0,0 1,9 Zgornja Luša 72,2 -10,4 20,4 0,0 0,0 -10,3 30,0 -10,1 29,4 37,4 -37,7 11,0 Zminec 5,8 44,7 45,5 18,4 54,6 12,3 14,5 -4,9 21,4 50,1 53,6 28,7 Bukov Vrh nad Visokim -47,6 -24,4 -25,0 -25,6 71,4 66,7 21,7 41,7 20,4 0,0 60,0 14,5 Sv. Lenart 21,1 -21,5 10,6 0,0 -26,1 -17,7 -18,5 0,0 52,6 42,4 8,7 4,7 Občina 4,2 1,1 2,6 -3,5 1,9 1,1 2,8 4,0 0,0 -1,2 10,4 2,1 Vir: Lasten izračun. Podlaga za izračun: Prebivalci Škofje Loke po naseljih; Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal; Podatki o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva po naseljih občine Škofja Loka. Prebivalstvo Državljani RS, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji Tujci z začasnim prebivališčem v Sloveniji Osebe z začasnim zatočiščem / Begunci Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske 22647 11169 11478 21912 10635 11277 347 221 126 388 313 75 0 0 0 Vir: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 1996... SI-Stat podatkovni portal; Prebivalstvo št. 3. Statistične informacije št. 52. Prebivalstvo Skupaj 0-4 let 5-9 let 10-14 let 15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let Skupaj 22647 1241 1198 1185 1352 1687 1799 1716 1582 1700 1651 Moški 11169 634 598 632 698 890 893 942 807 873 817 Ženske 11478 607 600 553 654 797 906 774 775 827 834 Prebivalstvo 50-54 let 55-59 let 60-64 let 65-69 let 70-74 let 75-79 let 80-84 let 85-89 let 90-94 let 95-99 let 100 + let Skupaj 1557 1448 1129 1049 896 760 431 196 50 19 1 Moški 751 729 541 487 375 315 126 44 12 5 0 Ženske 806 719 588 562 521 445 305 152 38 14 1 Vir: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal. Preglednica 17: Prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah in spolu v naselju Škofja Loka 30.06.2008. Table 17: Population by 5-year age groups and sex in the settlement of Škofja Loka 30.06.2008. Prebivalstvo Skupaj 0-4 let 5-9 let 10-14 let 15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let Skupaj 12302 631 578 564 669 945 1026 931 869 941 947 Moški 6001 333 282 311 332 501 505 522 441 492 433 Ženske 6301 298 296 253 337 444 521 409 428 449 514 Prebivalstvo 50-54 let 55-59 let 60-64 let 65-69 let 70-74 let 75-79 let 80-84 let 85-89 let 90-94 let 95-99 let 100 + let Skupaj 895 822 618 570 519 399 237 109 24 8 0 Moški 425 412 280 268 217 153 59 26 7 2 0 Ženske 470 410 338 302 302 246 178 83 17 6 0 Vir: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal. Prebivalstvo 0 let 1-5 let 6-14 let 0-14 let 15-18 let 19-26 let 15-49 let 15-59 let 15-64 let 65 + let Skupaj 279 1200 2145 3624 1082 2655 11487 14492 15621 3402 Moški 147 595 1122 1864 566 1367 5920 7400 7941 1364 Ženske 132 605 1023 1760 516 1288 5567 7092 7680 2038 Vir: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal. Naselje Skupaj 0-14 let 15-64 let 65 + let Indeks staranja Sv. Andrej 157 32 110 15 46,9 Binkelj 168 20 122 26 130 Bodovlje 187 44 120 23 52,3 Breznica pod Lubnikom 50 15 24 11 73,3 Brode 169 33 124 12 36,4 Bukovica 163 22 124 17 77,3 Bukovščica 152 29 103 20 69 Crngrob 42 7 27 8 114,3 Dorfarje 213 44 134 35 79,5 Draga 130 25 88 17 68 Sv. Florijan nad Šk. Loko 30 10 14 6 60 Forme 155 27 107 21 77,8 Gabrk 106 24 69 13 54,2 Gabrovo 28 3 21 4 133,3 Gabrška Gora 78 18 48 12 66,7 Godešič 643 92 441 110 119,6 Gorenja vas - Reteče 389 66 265 58 87,9 Gosteče 78 6 60 12 200 Grenc 178 30 130 18 60 Hosta 86 17 62 7 41,2 Knape 84 12 54 18 150 Kovski Vrh 34 10 17 7 70 Križna Gora 98 24 64 10 41,7 Lipica 38 9 25 4 44,4 Log nad Škofjo Loko 194 26 145 23 88,5 Moškrin 24 6 12 6 100 Na Logu 130 25 93 12 48 Sv. Ožbolt 72 18 42 12 66,7 Papirnica 68 17 44 7 41,2 Naselje Skupaj 0-14 let 15-64 let 65 + let Indeks staranja Pevno 85 10 65 10 100 Podpulfrca 41 4 34 3 75 Pozirno 33 7 18 8 114,3 Praprotno 132 20 92 20 100 Pungert 133 28 91 14 50 Puštal 649 112 423 114 101,8 Reteče 630 91 424 115 126,4 Rovte v Selški dolini 55 11 39 5 45,5 Sopotnica 67 11 46 10 90,9 Spodnja Luša 152 24 115 13 54,2 Staniše 7 1 4 2 200 Stara Loka 636 108 413 115 106,5 Stirpnik 86 19 52 15 78,9 Strmica 58 9 42 7 77,8 Suha 148 24 103 21 87,5 Sv. Duh 1031 190 689 152 80 Sv. Barbara 121 26 82 13 50 Sv. Petra Hrib 29 4 19 6 150 Ševlje 213 54 132 27 50 Škofja Loka 12302 1773 8663 1866 105,2 Sv. Tomaž 56 17 27 12 70,6 Trata 201 29 139 33 113,8 Trnje 65 13 41 11 84,6 Valterski Vrh 5 0 4 1 0 Vešter 184 36 117 31 86,1 Vincarje 148 21 81 46 219 Virlog 118 21 82 15 71,4 Virmaše 571 91 396 84 92,3 Naselje Skupaj 0-14 let 15-64 let 65 + let Indeks staranja Visoko pri Poljanah 28 10 16 2 20 Zgornja Luša 106 16 86 4 25 Zminec 448 100 299 49 49 Bukov Vrh nad Visokim 50 15 29 6 40 Sv. Lenart 115 18 69 28 155,6 Občina 22647 3624 15621 3402 93,9 Vir: Lasten izračun. Podlaga za izračun: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu. SI-Stat podatkovni portal. Delovno aktivno prebivalstvo Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Skupaj V podjetjih, družbah in organizacijah Pri samo zaposlenih osebah Skupaj Samostojni podjetniki posamezniki Osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost Kmetje 8877 8066 7371 695 811 517 68 226 Vir: Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča in občini delovnega mesta po spolu... SI-Stat podatkovni portal. Občina prebivališča Skupaj Zaposlene osebe pri pravnih osebah Samo zaposlene osebe Zaposlene osebe pri zasebnikih Kmetje Občina 9733 8323 605 670 135 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 166 27 3 1 135 Rudarstvo 4 3 1 0 0 Predelovalne dejavnosti 3389 3106 109 174 0 Oskrba z elektriko, plinom, vodo 80 80 0 0 0 Gradbeništvo 646 426 102 118 0 Trgovina, popravila motornih vozil 1325 1169 75 81 0 Gostinstvo 257 155 36 66 0 Promet, skladiščenje, zveze 598 448 58 92 0 Finančno posredništvo 257 251 6 0 0 Nepremičnine, najem, poslovne storitve 891 740 99 52 0 Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje 506 506 0 0 0 Izobraževanje 751 749 1 1 0 Zdravstvo, socialno varstvo 504 452 20 32 0 Druge javne, skupne in osebne storitve 359 211 95 53 0 Vir: Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Osebe, ki Zaposlene samostojno Zaposlene osebe v opravljajo osebe pri Občina dela / dejavnosti Skupaj podjetjih dejavnost zasebnikih Kmetje Občina 8662 7235 597 695 135 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 156 18 2 1 135 Rudarstvo 1 0 1 0 0 Predelovalne dejavnosti 4203 3918 109 176 0 Oskrba z elektriko, plinom, vodo 46 46 0 0 0 Gradbeništvo 619 413 104 102 0 Trgovina, popravila motornih vozil 849 666 78 105 0 Gostinstvo 206 107 29 70 0 Promet, skladiščenje, zveze 638 467 59 112 0 Finančno posredništvo 72 65 6 1 0 Nepremičnine, najem, poslovne storitve 464 323 103 38 0 Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje 179 179 0 0 0 Izobraževanje 618 616 1 1 0 Zdravstvo, socialno varstvo 337 291 20 26 0 Druge javne, skupne in osebne storitve 273 126 85 62 0 Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1 0 0 1 0 Vir: Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Preglednica 23: Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije leta 2007 za občino Škofja Loka. Table 23: Employed and self-employed persons, labour migrants between municipalities and labour migration index in 2007 for the municipality of Škofja Loka. Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča Zaposlene in samozaposlene osebe po občini delovnega mesta Zaposlene in samozaposlene osebe, katerih delovno mesto je v občini prebivališča Medobčinski delovni migranti po občini prebivališča Medobčinski delovni migranti po občini delovnega mesta Delež zaposlenih in samozaposlenih oseb v občini prebivališča Indeks delovne migracije 9568 8891 4590 4978 4279 48 92,9 Vir: Zaposlene in samozaposlene osebe, medobčinski delovni migranti ter indeks delovne migracije po spolu... SI-Stat podatkovni portal. Preglednica 24: Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča (Škofja Loka) in občini delovnega mesta leta 2007. Table 24: Employed and self-employed persons by municipality of residence (Škofja Loka) and the municipality of workplace in 2007. Občina delovnega mesta Število Delež Škofja Loka 4590 47,97 Ljubljana 2218 23,18 Kranj 1014 10,60 Železniki 467 4,88 Medvode 300 3,14 Gorenja vas - Poljane 135 1,41 Šenčur 83 0,87 Naklo 65 0,68 Cerklje na Gorenjskem 52 0,54 Komenda 51 0,53 Radovljica 50 0,52 Trzin 48 0,50 Ajdovščina 46 0,48 Kamnik 39 0,41 Žiri 37 0,39 Domžale 32 0,33 Preddvor 31 0,32 Maribor 25 0,26 Jesenice 23 0,24 Koper, Nova Gorica 18 0,19 Tržič 15 0,16 Bled, Idrija, Vodice 12 0,13 Grosuplje 11 0,11 Mengeš, Metlika 10 0,10 Celje 9 0,09 Vrhnika 8 0,08 Brezovica, Horjul, Trebnje 7 0,07 Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Piran 6 0,06 Bovec, Velenje, Zagorje ob Savi 5 0,05 Litija, Novo mesto 4 0,04 Cerkno, Logatec, Postojna, Ribnica, Tolmin 3 0,03 Cerknica, Črnomelj, Ig, Ilirska Bistrica, Kostanjevica na Krki, Log-Dragomer, Lukovica, Ptuj, Sežana, Škofljica, Šmartno pri Litiji 2 0,02 Preglednica 24: Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča (Škofja Loka) in občini delovnega mesta leta 2007. Table 24: Employed and self-employed persons by municipality of residence (Škofja Loka) and the municipality of workplace in 2007. Občina delovnega mesta Število Delež Brda, Brežice, Dobrova-Polhov Gradec, Gornja Radgona, Hajdina, Jezersko, Kočevje, Kranjska Gora, Križevci, Krško, Loška dolina, Makole, Moravče, Pivka, Radenci, Rogaška Slatina, Ruše, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šempeter-Vrtojba, Šentjur, Vipava, Zreče, Žalec, Žirovnica, Žužemberk 1 0,01 Vir: Zaposlene in samozaposlene osebe po občini prebivališča in občini delovnega mesta po spolu... SI-Stat podatkovni portal. Preglednica 25: Razlika stanovanja - gospodinjstva po naseljih občine Škofja Loka, popis 2002. Table 25: Dwellings/households difference by settlements of the municipality of Škofja Loka, the 2002 Census. Naselje Gospodinjstva Stanovanja Razlika Skupaj Povprečna velikost Skupaj Povprečno na stavbo s stanovanji Občina 7266 3,0 7778 1,9 512 Sv. Andrej 37 3,8 41 1,2 4 Binkelj 54 3,0 51 1,2 -3 Bodovlje 49 3,6 50 1,3 1 Breznica pod Lubnikom z z 24 1,1 z Brode 38 3,9 48 1,2 10 Bukovica 43 3,6 44 1,2 1 Bukovščica 38 3,7 40 1,1 2 Crngrob 11 3,0 17 1,1 6 Dorfarje 57 3,1 62 1,2 5 Draga 35 3,4 36 1,3 1 Sv. Florijan nad Sk. Loko 6 4,5 z z z Forme 45 2,7 53 1,4 8 Gabrk 27 3,6 27 1,3 0 Gabrovo 8 3,5 8 1,6 0 Gabrška Gora 18 3,3 32 1,2 14 Godešič 211 3,1 225 1,3 14 Gorenja vas - Reteče 125 2,9 128 1,4 3 Gosteče 22 3,4 21 1,2 -1 Grenc 57 3,2 58 1,2 1 Hosta 21 3,8 23 1,4 2 Knape 23 3,7 27 1,2 4 Kovski Vrh 6 4,7 8 1,3 2 Križna Gora 23 4,4 27 1,1 4 Lenart nad Lušo 33 2,7 48 1,0 15 Lipica 10 3,7 11 1,2 1 Log nad Škofjo Loko 53 3,4 68 1,2 15 Moškrin 6 3,3 7 1,2 1 Na Logu 33 3,9 38 1,1 5 Sv. Ožbolt 22 3,6 30 1,0 8 Papirnica 19 3,2 22 1,2 3 Pevno 17 3,5 18 1,1 1 Podpulfrca 12 3,2 12 1,1 0 Pozirno 8 3,4 11 1,1 3 Praprotno 35 3,8 38 1,1 3 Pungert 37 3,4 37 1,3 0 Puštal 223 2,7 231 1,4 8 Reteče 205 2,9 230 1,4 25 Rovte v Selški dolini 14 3,9 17 1,2 3 Sopotnica 20 3,5 35 1,1 15 Spodnja Luša 35 3,7 48 1,1 13 Staniše 3 2,7 z z z Stara Loka 200 3,1 212 1,5 12 Preglednica 25: Razlika stanovanja - gospodinjstva po naseljih občine Škofja Loka, popis 2002. Table 25: Dwellings/households difference by settlements of the municipality of Škofja Loka, the 2002 Census. Naselje Gospodinjstva Stanovanja Razlika Skupaj Povprečna velikost Skupaj Povprečno na stavbo s stanovanji Stirpnik 23 3,5 22 1,2 -1 Strmica 18 3,6 21 1,1 3 Suha 44 3,6 47 1,3 3 Sv. Duh 292 3,1 298 1,4 6 Sv. Barbara 26 3,9 25 1,1 -1 Sv. Petra Hrib 10 3,2 10 1,0 0 Sevlje 50 4,0 54 1,3 4 Škofja Loka 4294 2,8 4507 3,0 213 Sv. Tomaž 12 4,6 12 1,0 0 Trata 56 2,9 52 1,4 -4 Trnje 23 2,6 29 1,4 6 Valterski Vrh z z 7 1,0 z Vešter 57 3,1 61 1,5 4 Vincarje 58 2,8 66 1,4 8 Virlog 30 3,3 37 1,3 7 Virmaše 163 3,1 170 1,2 7 Visoko pri Poljanah 9 2,9 11 1,1 2 Zgornja Luša 24 4,1 37 1,1 13 Zminec 116 3,4 126 1,2 10 Bukov Vrh nad Visokim 10 4,2 12 1,1 2 Vir: Popis prebivalstva 2002; Lasten izračun. Opomba: Upoštevana je zaupnost podatkov; v vsotah so zaupni podatki upoštevani. Preglednica 26: Izhodiščni podatki za izračun projekcij prebivalstva občine Škofja Loka -enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva po stanju na dan 31.12.2008. Table 26: Baseline data for population projections of the municipality of Škofja Loka - one-year age and sex population groups, status as of 31 December 2008. Starost Moški Ženske Skupaj 0 133 134 267 1 146 128 274 2 123 125 248 3 133 111 244 4 105 132 237 5 101 115 216 6 123 131 254 7 121 89 210 8 132 133 265 9 124 110 234 10 102 123 225 11 131 107 238 12 125 112 237 13 137 101 238 14 122 108 230 15 140 125 265 16 143 121 264 17 129 133 262 18 149 129 278 19 150 135 285 20 157 141 298 21 163 166 329 22 182 138 320 23 183 144 327 24 177 179 356 25 166 187 353 26 180 166 346 27 165 184 349 28 193 184 377 29 179 182 361 30 199 183 382 31 182 131 313 32 191 166 357 33 198 152 350 34 171 170 341 35 163 147 310 36 188 159 347 37 132 167 299 38 161 143 304 39 165 147 312 40 171 155 326 41 177 162 339 42 164 166 330 43 173 178 351 44 189 165 354 45 161 161 322 46 193 166 359 47 156 167 323 Preglednica 26: Izhodiščni podatki za izračun projekcij prebivalstva občine Škofja Loka -enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva po stanju na dan 31.12.2008. Table 26: Baseline data for population projections of the municipality of Škofja Loka - one-year age and sex population groups, status as of 31 December 2008. Starost Moški Ženske Skupaj 48 159 173 332 49 148 157 305 50 127 153 280 51 152 148 300 52 139 148 287 53 158 174 332 54 155 163 318 55 167 167 334 56 157 160 317 57 148 143 291 58 136 141 277 59 129 135 264 60 119 129 248 61 121 136 257 62 102 126 228 63 76 86 162 64 105 99 204 65 116 124 240 66 88 112 200 67 92 134 226 68 124 111 235 69 90 102 192 70 99 113 212 71 82 100 182 72 73 95 168 73 73 110 183 74 57 104 161 75 62 96 158 76 72 104 176 77 58 84 142 78 60 91 151 79 57 73 130 80 42 81 123 81 36 63 99 82 22 65 87 83 26 63 89 84 18 50 68 85 22 50 72 86 7 46 53 87 11 34 45 88 7 24 31 89 6 25 31 90 3 8 11 Starost Moški Ženske Skupaj 91 2 11 13 92 2 5 7 93 1 10 11 94 2 7 9 95 0 3 3 96 1 5 6 97 1 5 6 98 0 2 2 99 2 1 3 100 0 0 0 Skupaj 11160 11507 22667 Vir: Enoletne starostno-spolne skupine prebivalstva občine Škofja Loka na dan 31.12.2008. Živorojeni Leto po starosti žensk Skupaj 15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let 1998 7 60 90 53 24 4 0 238 1999 7 62 97 57 19 6 0 248 2000 3 61 119 55 30 6 0 274 2001 5 34 98 64 14 8 0 223 2002 2 49 100 73 26 5 0 255 2003 5 34 85 68 16 6 0 214 2004 0 35 103 79 24 6 0 247 2005 5 36 86 91 23 3 0 244 2006 1 28 100 90 27 3 0 249 2007 3 28 114 91 20 6 0 262 2008 0 31 105 91 35 3 0 265 Leto Ženske 15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let Skupaj 1998 916 804 798 861 868 845 762 5854 1999 921 819 819 864 858 827 797 5905 2000 897 858 828 823 866 818 833 5923 2001 850 864 830 787 861 825 823 5840 2002 836 864 808 779 860 808 844 5799 2003 798 903 799 790 843 840 815 5788 2004 747 910 816 809 842 827 799 5750 2005 715 895 841 821 803 834 791 5700 2006 704 847 860 820 772 849 807 5659 2007 692 823 867 781 775 848 793 5579 2008 654 795 905 784 775 829 829 5571 Vir: Celotna stopnja rodnosti ter živorojeni in število žensk v rodni dobi za občino Škofja Loka za obdob e 1998-2008. Preglednica 28: Starostnospecifične stopnje splošne rodnosti žensk po enoletnih starostnih skupinah v Sloveniji leta 2008, uporabljene pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Table 28: Age-specific general fertility rates by one-year age groups in Slovenia in 2008 relevant to calculating population projections for the Škofja Loka municipality. Starost Stopnja 2008 15 0,0002 16 0,0002 17 0,0017 18 0,00394 19 0,00731 20 0,01123 21 0,02058 22 0,02836 23 0,04215 24 0,05394 25 0,06835 26 0,08056 27 0,09429 28 0,10738 29 0,12949 30 0,13044 31 0,12737 32 0,12467 33 0,10276 34 0,09193 35 0,07486 36 0,06434 37 0,04621 38 0,03656 39 0,02627 40 0,0191 41 0,01264 42 0,00674 43 0,00477 44 0,00314 45 0,00106 46 0,00039 47 0,00039 48 0,0002 49 0,0002 Vir: Starostnospecifična stopnja rodnosti žensk v Sloveniji leta 2008. Preglednica 29: Starostnospecifični koeficienti verjetnosti doživetja po enoletnih starostno-spolnih skupinah v Sloveniji 2000-2002, uporabljeni pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Table 29: Age-specific coefficients of probability of surviving by one-year age and sex groups in Slovenia in 2000-2002 period relevant to calculating population projections for the Škofja Loka municipality. Starost Moški Ženske 0 0,994472 0,995974 1 0,999765 0,999858 2 0,999817 0,999874 3 0,999856 0,999877 4 0,999865 0,999875 5 0,999868 0,999871 6 0,999844 0,999868 7 0,99982 0,999871 8 0,999829 0,999882 9 0,999859 0,999898 10 0,999875 0,999919 11 0,999863 0,999934 12 0,999827 0,999937 13 0,999767 0,999927 14 0,999668 0,999902 15 0,999507 0,999854 16 0,999314 0,999786 17 0,999139 0,999722 18 0,998994 0,999683 19 0,99888 0,999679 20 0,998794 0,999694 21 0,998726 0,999714 22 0,998686 0,999734 23 0,998684 0,999747 24 0,998712 0,999753 25 0,998743 0,999753 26 0,998782 0,999742 27 0,998822 0,999714 28 0,99883 0,999673 29 0,998795 0,999625 30 0,998729 0,999585 31 0,998657 0,999555 32 0,998573 0,999527 33 0,998467 0,999503 34 0,998348 0,99947 35 0,998219 0,99942 36 0,998089 0,99935 37 0,997982 0,999264 38 0,997886 0,999176 39 0,997745 0,999075 40 0,997533 0,998956 41 0,997236 0,998826 42 0,99688 0,998689 43 0,996491 0,998536 44 0,996067 0,99834 45 0,995583 0,99811 46 0,995065 0,997837 Preglednica 29: Starostnospecifični koeficienti verjetnosti doživetja po enoletnih starostno-spolnih skupinah v Sloveniji 2000-2002, uporabljeni pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Table 29: Age-specific coefficients of probability of surviving by one-year age and sex groups in Slovenia in 2000-2002 period relevant to calculating population projections for the Škofja Loka municipality. Starost Moški Ženske 47 0,994585 0,997527 48 0,994138 0,997233 49 0,993657 0,996933 50 0,99307 0,996609 51 0,9924 0,996308 52 0,991737 0,996037 53 0,991045 0,99578 54 0,990304 0,995494 55 0,989452 0,99518 56 0,988425 0,994896 57 0,987229 0,994646 58 0,985965 0,994347 59 0,984646 0,993942 60 0,983392 0,993507 61 0,982115 0,993053 62 0,980558 0,992487 63 0,978708 0,991856 64 0,976626 0,991237 65 0,974409 0,99054 66 0,971938 0,989589 67 0,969274 0,988222 68 0,966445 0,986473 69 0,963546 0,984539 70 0,960566 0,98255 71 0,957472 0,980445 72 0,954131 0,978179 73 0,95009 0,975822 74 0,945343 0,973247 75 0,940063 0,970186 76 0,934666 0,966375 77 0,929639 0,961789 78 0,924681 0,957051 79 0,919032 0,952454 80 0,913171 0,947073 81 0,907593 0,939506 82 0,900531 0,92976 83 0,887849 0,91884 84 0,868891 0,90711 85 0,848439 0,894059 86 0,832969 0,88015 87 0,820919 0,867769 Starost Moški Ženske 88 0,808693 0,857893 89 0,795478 0,846921 90 0,779561 0,831842 91 0,762236 0,812705 92 0,747948 0,792407 93 0,738191 0,772035 94 0,728618 0,751263 95 0,713994 0,732384 96 0,697256 0,719162 97 0,679477 0,710177 98 0,652527 0,706652 99 0,606627 0,711458 100 0,530697 0,702361 Vir: Tablica umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2000-2002, Statistične informacije št. 169/2004. Preglednica 30: Starostno-spolna sestava migrantov, uporabljena pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Table 30: Age and sex composition of migrants, relevant to calculating population projections for the Škofja Loka municipality. Starost Moški Ženske 0 1,0672 1,0128 1 1,0672 1,0128 2 1,0672 1,0128 3 1,0672 1,0128 4 1,0672 1,0128 5 0,6877 0,6523 6 0,6877 0,6523 7 0,6877 0,6523 8 0,6877 0,6523 9 0,6877 0,6523 10 0,5223 0,4977 11 0,5223 0,4977 12 0,5223 0,4977 13 0,5223 0,4977 14 0,5223 0,4977 15 0,4708 0,5692 16 0,4708 0,5692 17 0,4708 0,5692 18 0,4708 0,5692 19 0,4708 0,5692 20 0,6523 1,3077 21 0,6523 1,3077 22 0,6523 1,3077 23 0,6523 1,3077 24 0,6523 1,3077 25 1,2976 1,9424 26 1,2976 1,9424 27 1,2976 1,9424 28 1,2976 1,9424 29 1,2976 1,9424 30 1,2214 1,3386 31 1,2214 1,3386 32 1,2214 1,3386 33 1,2214 1,3386 34 1,2214 1,3386 35 0,9133 0,8467 36 0,9133 0,8467 37 0,9133 0,8467 38 0,9133 0,8467 39 0,9133 0,8467 40 0,6995 0,6205 41 0,6995 0,6205 42 0,6995 0,6205 43 0,6995 0,6205 44 0,6995 0,6205 45 0,5775 0,5025 46 0,5775 0,5025 47 0,5775 0,5025 48 0,5775 0,5025 Preglednica 30: Starostno-spolna sestava migrantov, uporabljena pri izračunu projekcij prebivalstva občine Škofja Loka. Table 30: Age and sex composition of migrants, relevant to calculating population projections for the Škofja Loka municipality. Starost Moški Ženske 49 0,5775 0,5025 50 0,4422 0,3978 51 0,4422 0,3978 52 0,4422 0,3978 53 0,4422 0,3978 54 0,4422 0,3978 55 0,3142 0,2858 56 0,3142 0,2858 57 0,3142 0,2858 58 0,3142 0,2858 59 0,3142 0,2858 60 0,2156 0,2044 61 0,2156 0,2044 62 0,2156 0,2044 63 0,2156 0,2044 64 0,2156 0,2044 65 0,1328 0,1472 66 0,1328 0,1472 67 0,1328 0,1472 68 0,1328 0,1472 69 0,1328 0,1472 70 0,0682 0,1118 71 0,0682 0,1118 72 0,0682 0,1118 73 0,0682 0,1118 74 0,0682 0,1118 75 0,0418 0,0982 76 0,0418 0,0982 77 0,0418 0,0982 78 0,0418 0,0982 79 0,0418 0,0982 80 0,02 0,06 81 0,02 0,06 82 0,02 0,06 83 0,02 0,06 84 0,02 0,06 85 0,00427 0,0145 86 0,00427 0,0145 87 0,00427 0,0145 88 0,00427 0,0145 89 0,00427 0,0145 90 0,00427 0,0145 91 0,00427 0,0145 Starost Moški Ženske 92 0,00427 0,0145 93 0,00427 0,0145 94 0,00427 0,0145 95 0,00427 0,0145 96 0,00427 0,0145 97 0,00427 0,0145 98 0,00427 0,0145 99 0,00427 0,0145 100 0,00427 0,0145 Skupaj 46,79 53,21 Vir: Lasten izračun. Podlaga za izračun: Notranje selitve po starostnih skupinah in spolu... SI-Stat podatkovni portal. Leto Preb. Rast Rojstva Smrti Selitve Indeks staranja 0-1 leta 2-3 let 4-6 let 0-6 let 7-14 let 0-14 let 2008 22667 0 0 0 40 97 541 492 707 1740 1877 3617 2009 22713 46 249 243 40 97 516 524 699 1739 1904 3643 2010 22754 41 250 249 40 96 500 544 733 1776 1886 3662 2011 22793 39 251 253 40 96 502 519 772 1793 1890 3683 2012 22825 32 251 258 40 97 502 503 797 1802 1900 3702 2013 22853 28 249 262 40 97 500 505 800 1805 1927 3732 2014 22874 21 247 266 40 98 496 505 776 1778 1972 3750 2015 22887 13 243 270 40 100 490 503 760 1754 1979 3733 2016 22892 5 239 274 40 100 482 499 762 1744 2022 3766 2017 22888 -4 234 277 40 103 473 493 761 1728 2022 3750 2018 22877 -11 228 280 40 104 463 485 757 1705 2061 3766 2019 22857 -20 223 283 40 106 452 476 749 1678 2077 3755 2020 22828 -29 217 286 40 109 441 466 739 1646 2085 3731 2021 22792 -36 212 288 40 111 430 455 726 1611 2085 3696 2022 22748 -44 207 291 40 114 419 444 712 1575 2054 3629 2023 22697 -51 202 293 40 116 410 433 696 1538 2026 3565 2024 22639 -58 198 296 40 119 401 422 679 1503 2012 3514 2025 22576 -63 195 298 40 123 393 413 663 1469 1990 3459 2026 22508 -68 192 300 40 126 387 404 647 1438 1962 3400 2027 22435 -73 190 302 40 131 383 396 632 1411 1929 3340 2028 22360 -75 189 305 40 134 381 390 618 1389 1891 3280 2029 22282 -78 189 307 40 138 379 386 606 1371 1852 3223 2030 22202 -80 189 309 40 143 379 384 595 1358 1811 3169 2031 22120 -82 190 312 40 146 380 383 588 1350 1770 3121 2032 22037 -83 191 314 40 149 382 382 583 1347 1731 3078 2033 21952 -85 192 317 40 152 384 383 580 1347 1695 3042 2034 21865 -87 194 320 40 154 387 385 579 1351 1662 3013 2035 21777 -88 195 323 40 155 389 387 580 1356 1634 2991 Leto 15-18 let 19-24 let 25-64 let 15-64 let 65-84 let 65-100 let 85-100 let 2008 1069 1915 12541 15525 3222 3525 303 2009 1022 1840 12665 15527 3230 3543 313 2010 999 1778 12803 15580 3181 3512 332 2011 974 1724 12871 15569 3200 3541 341 2012 948 1662 12923 15534 3240 3590 350 2013 945 1597 12956 15497 3255 3624 369 2014 942 1551 12963 15457 3285 3667 383 2015 972 1513 12953 15438 3315 3716 401 2016 946 1491 12917 15354 3364 3772 407 2017 977 1454 12862 15292 3420 3846 426 2018 961 1425 12795 15181 3501 3930 429 2019 935 1463 12709 15107 3564 3995 431 2020 971 1437 12621 15029 3631 4068 437 2021 968 1457 12573 14998 3665 4098 433 2022 1028 1438 12517 14984 3703 4135 432 2023 1061 1453 12465 14979 3713 4153 440 2024 1068 1466 12402 14936 3752 4189 437 2025 1072 1453 12347 14871 3799 4246 447 2026 1049 1520 12246 14816 3837 4292 455 2027 1033 1537 12162 14732 3914 4363 449 2028 1034 1573 12072 14678 3946 4402 456 2029 1030 1589 11977 14596 4017 4463 446 2030 1022 1598 11892 14512 4096 4521 424 2031 1010 1602 11830 14442 4129 4557 428 2032 995 1578 11788 14361 4158 4598 440 2033 977 1558 11751 14286 4178 4624 446 2034 957 1552 11707 14217 4181 4636 455 2035 936 1541 11672 14148 4172 4638 467 Leto Preb. Rast Rojstva Smrti Selitve Indeks staranja 0-1 leta 2-3 let 4-6 let 0-6 let 7-14 let 0-14 let 2008 22667 0 0 0 0 97 541 492 707 1740 1877 3617 2009 22773 106 349 243 0 95 615 522 697 1834 1901 3734 2010 22874 101 350 249 0 91 697 541 729 1966 1879 3845 2011 22972 98 350 253 0 89 697 614 766 2078 1878 3956 2012 23062 90 348 258 0 88 695 696 788 2180 1884 4064 2013 23145 83 345 262 0 86 691 697 888 2276 1907 4182 2014 23220 75 340 265 0 85 683 695 963 2340 1946 4287 2015 23284 64 334 270 0 85 671 690 1044 2406 1948 4354 2016 23338 54 327 273 0 84 658 682 1043 2383 2085 4469 2017 23380 42 319 276 0 85 643 671 1038 2352 2180 4532 2018 23411 31 310 279 0 85 626 658 1028 2312 2312 4624 2019 23431 20 301 282 0 85 609 642 1014 2265 2421 4687 2020 23439 8 293 285 0 85 591 626 996 2213 2521 4734 2021 23436 -3 284 287 0 85 574 608 974 2157 2611 4768 2022 23423 -13 276 289 0 86 558 591 950 2099 2670 4769 2023 23401 -22 269 291 0 86 543 574 925 2042 2728 4770 2024 23371 -30 262 293 0 89 529 557 899 1985 2698 4683 2025 23332 -39 257 295 0 92 517 542 873 1933 2657 4590 2026 23288 -44 253 297 0 95 507 529 848 1884 2609 4493 2027 23238 -50 250 299 0 98 501 517 825 1842 2554 4395 2028 23186 -52 249 301 0 101 497 507 803 1807 2493 4299 2029 23131 -55 249 304 0 105 495 500 784 1779 2429 4208 2030 23075 -56 249 305 0 108 496 496 768 1760 2364 4124 2031 23018 -57 251 308 0 111 498 495 756 1749 2300 4049 2032 22963 -55 255 310 0 114 504 495 748 1746 2239 3985 2033 22909 -54 259 313 0 116 511 498 743 1752 2182 3934 2034 22858 -51 264 315 0 117 521 503 743 1766 2131 3897 2035 22810 -48 270 318 0 117 532 511 745 1787 2087 3875 Leto 15-18 let 19-24 let 25-64 let 15-64 let 65-84 let 65-100 let 85-100 let 2008 1069 1915 12541 15525 3222 3525 303 2009 1021 1836 12641 15497 3228 3541 313 2010 996 1769 12755 15520 3178 3509 331 2011 969 1712 12798 15480 3196 3536 341 2012 942 1647 12825 15414 3234 3583 350 2013 937 1579 12832 15347 3247 3616 368 2014 933 1531 12813 15276 3275 3657 382 2015 960 1490 12776 15226 3304 3704 400 2016 932 1465 12714 15111 3351 3757 406 2017 961 1426 12632 15019 3405 3830 424 2018 943 1395 12538 14876 3484 3911 427 2019 915 1430 12425 14770 3545 3974 429 2020 949 1402 12310 14661 3608 4044 436 2021 943 1419 12236 14597 3640 4071 431 2022 1000 1397 12152 14550 3675 4105 430 2023 1030 1408 12073 14512 3682 4120 438 2024 1134 1418 11983 14535 3718 4153 435 2025 1234 1401 11901 14536 3762 4206 444 2026 1308 1465 11773 14546 3796 4248 452 2027 1388 1477 11662 14527 3869 4316 446 2028 1384 1608 11544 14536 3897 4350 453 2029 1374 1719 11423 14515 3964 4407 443 2030 1358 1823 11310 14490 4040 4460 421 2031 1336 1921 11220 14477 4068 4492 424 2032 1310 1990 11150 14450 4092 4528 436 2033 1280 2061 11085 14426 4107 4549 441 2034 1247 2046 11112 14406 4104 4555 451 2035 1214 2022 11148 14384 4090 4552 462 Leto Preb. Rast Rojstva Smrti Selitve Indeks staranja 0-1 leta 2-3 let 4-6 let 0-6 let 7-14 let 0-14 let 2008 22667 0 0 0 100 97 541 492 707 1740 1877 3617 2009 22791 124 267 243 100 96 537 526 702 1764 1910 3674 2010 22911 120 270 249 100 94 540 549 739 1828 1897 3726 2011 23030 119 272 253 100 94 546 545 782 1872 1907 3779 2012 23144 114 273 259 100 94 549 548 811 1908 1923 3831 2013 23254 110 273 263 100 93 550 554 835 1938 1958 3896 2014 23359 105 272 267 100 93 548 557 833 1939 2010 3949 2015 23456 97 269 272 100 94 545 558 839 1942 2026 3967 2016 23563 107 283 276 100 94 556 556 846 1958 2095 4053 2017 23662 99 278 279 100 95 565 553 849 1966 2123 4088 2018 23752 90 273 283 100 95 555 563 848 1967 2189 4156 2019 23834 82 268 286 100 96 545 572 845 1962 2234 4196 2020 23908 74 263 289 100 97 535 563 854 1952 2270 4222 2021 23974 66 258 292 100 98 525 553 861 1939 2298 4237 2022 24032 58 253 295 100 99 514 543 865 1922 2296 4218 2023 24083 51 248 297 100 100 505 533 851 1888 2312 4201 2024 24128 45 244 300 100 102 497 522 835 1855 2324 4178 2025 24166 38 241 303 100 104 490 513 820 1823 2327 4150 2026 24199 33 239 306 100 106 484 505 804 1794 2324 4117 2027 24228 29 238 308 100 109 481 498 790 1768 2314 4082 2028 24255 27 238 311 100 111 479 492 777 1748 2298 4047 2029 24279 24 238 314 100 113 480 489 765 1734 2280 4013 2030 24301 22 239 317 100 116 481 487 756 1724 2259 3983 2031 24322 21 241 320 100 118 484 488 749 1720 2221 3941 2032 24342 20 243 323 100 120 488 489 745 1722 2184 3906 2033 24361 19 245 327 100 122 492 492 745 1729 2150 3879 2034 24379 18 248 330 100 123 498 496 746 1739 2120 3859 2035 24397 18 251 333 100 124 504 500 749 1753 2094 3847 Leto 15-18 let 19-24 let 25-64 let 15-64 let 65-84 let 65-100 let 85-100 let 2008 1069 1915 12541 15525 3222 3525 303 2009 1025 1846 12700 15571 3232 3545 313 2010 1004 1790 12875 15669 3185 3517 332 2011 981 1742 12980 15703 3206 3548 341 2012 958 1685 13070 15713 3248 3599 351 2013 957 1623 13141 15722 3267 3636 370 2014 957 1582 13188 15727 3299 3682 384 2015 990 1547 13218 15754 3332 3734 402 2016 966 1529 13222 15717 3384 3793 409 2017 1000 1496 13207 15702 3444 3871 427 2018 987 1471 13180 15638 3528 3958 431 2019 965 1512 13135 15611 3594 4027 433 2020 1004 1491 13087 15582 3664 4104 440 2021 1005 1515 13080 15600 3702 4138 436 2022 1070 1500 13064 15635 3744 4179 435 2023 1108 1519 13053 15680 3759 4202 443 2024 1138 1538 13030 15706 3803 4243 441 2025 1165 1530 13016 15710 3855 4306 450 2026 1165 1604 12956 15725 3898 4357 459 2027 1172 1627 12912 15712 3981 4434 454 2028 1179 1688 12862 15729 4019 4479 461 2029 1180 1729 12809 15719 4096 4547 451 2030 1178 1764 12765 15707 4182 4611 429 2031 1187 1794 12744 15725 4222 4655 434 2032 1192 1796 12744 15732 4257 4703 446 2033 1194 1801 12750 15745 4285 4737 452 2034 1193 1804 12767 15763 4295 4757 462 2035 1173 1816 12792 15781 4294 4768 474 Preglednica 34: Projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 - varianta D (CR=1,5; MIG=50 do 2013, 100 2014-2018, 150 2019-2023, 200 2024-2028, 250 2029-2033, 0 2034-2035). Table 34: Population projection of the municipality of Škofja Loka until 2035 - according to variant D (total fertility rate=1,5; MIG=50 until 2013, 100 2014-2018, 150 2019-2023, 200 2024-2028, 250 2029-2033, 0 2034-2035). Leto Preb. Rast Rojstva Smrti Selitve Indeks staranja 0-1 leta 2-3 let 4-6 let 0-6 let 7-14 let 0-14 let 2008 22667 0 0 0 50 97 541 492 707 1740 1877 3617 2009 22723 56 249 243 50 97 517 524 699 1740 1905 3645 2010 22775 52 251 249 50 96 501 545 734 1780 1888 3667 2011 22824 49 252 253 50 96 503 521 774 1798 1892 3691 2012 22867 43 252 258 50 97 504 505 800 1809 1904 3712 2013 22906 39 251 262 50 97 503 507 803 1813 1932 3745 2014 22989 83 249 266 100 97 503 510 783 1795 1983 3778 2015 23065 76 247 271 100 99 500 511 770 1781 1996 3777 2016 23134 69 244 275 100 99 495 511 776 1781 2046 3827 2017 23196 62 240 278 100 101 488 508 779 1775 2053 3828 2018 23251 55 236 282 100 102 480 503 779 1762 2099 3862 2019 23349 98 233 284 150 103 475 498 779 1752 2129 3881 2020 23441 92 230 288 150 105 470 493 776 1739 2150 3888 2021 23527 86 226 291 150 106 463 487 770 1721 2165 3886 2022 23607 80 223 294 150 108 457 482 763 1702 2150 3852 2023 23681 74 221 297 150 110 452 475 755 1682 2139 3822 2024 23801 120 220 300 200 111 450 471 749 1671 2147 3817 2025 23918 117 220 303 200 113 450 468 743 1661 2148 3809 2026 24032 114 220 306 200 115 450 467 737 1654 2144 3798 2027 24145 113 221 309 200 117 451 466 731 1649 2136 3785 2028 24256 111 223 312 200 119 454 466 728 1649 2125 3774 2029 24417 161 226 315 250 121 462 470 729 1660 2116 3776 2030 24579 162 230 318 250 123 470 475 731 1676 2106 3782 2031 24740 161 234 322 250 124 478 482 735 1696 2097 3793 2032 24903 163 239 326 250 124 486 490 742 1719 2091 3810 2033 25066 163 243 330 250 125 495 498 752 1745 2087 3832 2034 24974 -92 242 334 0 126 488 496 751 1735 2065 3800 2035 24878 -96 241 337 0 128 481 495 749 1725 2045 3770 Preglednica 34: Projekcija prebivalstva občine Škofja Loka do leta 2035 - varianta D (CR=1,5; MIG=50 do 2013, 100 2014-2018, 150 2019-2023, 200 2024-2028, 250 2029-2033, 0 2034-2035). Table 34: Population projection of the municipality of Škofja Loka until 2035 - according to variant D (total fertility rate=1,5; MIG=50 until 2013, 100 2014-2018, 150 2019-2023, 200 2024-2028, 250 2029-2033, 0 2034-2035). Leto 15-18 let 19-24 let 25-64 let 15-64 let 65-84 let 65-100 let 85-100 let 2008 1069 1915 12541 15525 3222 3525 303 2009 1023 1841 12671 15534 3230 3543 313 2010 1000 1780 12815 15595 3181 3513 332 2011 975 1727 12889 15591 3201 3542 341 2012 950 1666 12948 15564 3241 3591 350 2013 947 1601 12987 15535 3257 3626 369 2014 947 1562 13030 15539 3289 3672 383 2015 979 1529 13057 15565 3321 3723 402 2016 956 1512 13059 15526 3373 3781 408 2017 989 1480 13041 15510 3432 3858 426 2018 975 1455 13013 15444 3515 3945 430 2019 954 1502 12997 15453 3583 4015 432 2020 995 1485 12979 15460 3654 4093 439 2021 997 1513 13003 15513 3693 4128 435 2022 1063 1502 13018 15583 3736 4171 435 2023 1102 1524 13039 15664 3752 4195 443 2024 1116 1550 13078 15745 3799 4239 441 2025 1128 1549 13127 15805 3854 4305 451 2026 1115 1629 13131 15875 3901 4360 459 2027 1108 1658 13153 15918 3987 4441 454 2028 1118 1705 13169 15992 4028 4490 462 2029 1127 1739 13211 16077 4111 4563 453 2030 1133 1766 13264 16162 4203 4634 431 2031 1135 1787 13340 16263 4249 4685 436 2032 1134 1781 13438 16353 4292 4740 449 2033 1130 1779 13542 16451 4327 4782 455 2034 1115 1766 13492 16373 4336 4801 465 2035 1099 1750 13448 16296 4334 4811 477 Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 22667 22667 22667 22667 2009 22713 22773 22791 22723 2010 22754 22874 22911 22775 2011 22793 22972 23030 22824 2012 22825 23062 23144 22867 2013 22853 23145 23254 22906 2014 22874 23220 23359 22989 2015 22887 23284 23456 23065 2016 22892 23338 23563 23134 2017 22888 23380 23662 23196 2018 22877 23411 23752 23251 2019 22857 23431 23834 23349 2020 22828 23439 23908 23441 2021 22792 23436 23974 23527 2022 22748 23423 24032 23607 2023 22697 23401 24083 23681 2024 22639 23371 24128 23801 2025 22576 23332 24166 23918 2026 22508 23288 24199 24032 2027 22435 23238 24228 24145 2028 22360 23186 24255 24256 2029 22282 23131 24279 24417 2030 22202 23075 24301 24579 2031 22120 23018 24322 24740 2032 22037 22963 24342 24903 2033 21952 22909 24361 25066 2034 21865 22858 24379 24974 2035 21777 22810 24397 24878 Preglednica 36: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva po izračunanih variantah projekcij občine Škofja Loka do leta 2035. Table 36: Comparison of the number of population index for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated population projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 100,2 100,5 100,5 100,2 2010 100,4 100,9 101,1 100,5 2011 100,6 101,3 101,6 100,7 2012 100,7 101,7 102,1 100,9 2013 100,8 102,1 102,6 101,1 2014 100,9 102,4 103,1 101,4 2015 101,0 102,7 103,5 101,8 2016 101,0 103,0 104,0 102,1 2017 101,0 103,1 104,4 102,3 2018 100,9 103,3 104,8 102,6 2019 100,8 103,4 105,1 103,0 2020 100,7 103,4 105,5 103,4 2021 100,6 103,4 105,8 103,8 2022 100,4 103,3 106,0 104,1 2023 100,1 103,2 106,2 104,5 2024 99,9 103,1 106,4 105,0 2025 99,6 102,9 106,6 105,5 2026 99,3 102,7 106,8 106,0 2027 99,0 102,5 106,9 106,5 2028 98,6 102,3 107,0 107,0 2029 98,3 102,0 107,1 107,7 2030 97,9 101,8 107,2 108,4 2031 97,6 101,5 107,3 109,1 2032 97,2 101,3 107,4 109,9 2033 96,8 101,1 107,5 110,6 2034 96,5 100,8 107,6 110,2 2035 96,1 100,6 107,6 109,8 Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 0 0 0 0 2009 249 349 267 249 2010 250 350 270 251 2011 251 350 272 252 2012 251 348 273 252 2013 249 345 273 251 2014 247 340 272 249 2015 243 334 269 247 2016 239 327 283 244 2017 234 319 278 240 2018 228 310 273 236 2019 223 301 268 233 2020 217 293 263 230 2021 212 284 258 226 2022 207 276 253 223 2023 202 269 248 221 2024 198 262 244 220 2025 195 257 241 220 2026 192 253 239 220 2027 190 250 238 221 2028 189 249 238 223 2029 189 249 238 226 2030 189 249 239 230 2031 190 251 241 234 2032 191 255 243 239 2033 192 259 245 243 2034 194 264 248 242 2035 195 270 251 241 Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 0 0 0 0 2009 243 243 243 243 2010 249 249 249 249 2011 253 253 253 253 2012 258 258 259 258 2013 262 262 263 262 2014 266 265 267 266 2015 270 270 272 271 2016 274 273 276 275 2017 277 276 279 278 2018 280 279 283 282 2019 283 282 286 284 2020 286 285 289 288 2021 288 287 292 291 2022 291 289 295 294 2023 293 291 297 297 2024 296 293 300 300 2025 298 295 303 303 2026 300 297 306 306 2027 302 299 308 309 2028 305 301 311 312 2029 307 304 314 315 2030 309 305 317 318 2031 312 308 320 322 2032 314 310 323 326 2033 317 313 327 330 2034 320 315 330 334 2035 323 318 333 337 Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 97 97 97 97 2009 97 95 96 97 2010 96 91 94 96 2011 96 89 94 96 2012 97 88 94 97 2013 97 86 93 97 2014 98 85 93 97 2015 100 85 94 99 2016 100 84 94 99 2017 103 85 95 101 2018 104 85 95 102 2019 106 85 96 103 2020 109 85 97 105 2021 111 85 98 106 2022 114 86 99 108 2023 116 86 100 110 2024 119 89 102 111 2025 123 92 104 113 2026 126 95 106 115 2027 131 98 109 117 2028 134 101 111 119 2029 138 105 113 121 2030 143 108 116 123 2031 146 111 118 124 2032 149 114 120 124 2033 152 116 122 125 2034 154 117 123 126 2035 155 117 124 128 Preglednica 40: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za indeks staranja prebivalstva v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 40: Comparison of ageing index for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 100,0 97,9 99,0 100,0 2010 99,0 93,8 96,9 99,0 2011 99,0 91,8 96,9 99,0 2012 100,0 90,7 96,9 100,0 2013 100,0 88,7 95,9 100,0 2014 101,0 87,6 95,9 100,0 2015 103,1 87,6 96,9 102,1 2016 103,1 86,6 96,9 102,1 2017 106,2 87,6 97,9 104,1 2018 107,2 87,6 97,9 105,2 2019 109,3 87,6 99,0 106,2 2020 112,4 87,6 100,0 108,2 2021 114,4 87,6 101,0 109,3 2022 117,5 88,7 102,1 111,3 2023 119,6 88,7 103,1 113,4 2024 122,7 91,8 105,2 114,4 2025 126,8 94,8 107,2 116,5 2026 129,9 97,9 109,3 118,6 2027 135,1 101,0 112,4 120,6 2028 138,1 104,1 114,4 122,7 2029 142,3 108,2 116,5 124,7 2030 147,4 111,3 119,6 126,8 2031 150,5 114,4 121,6 127,8 2032 153,6 117,5 123,7 127,8 2033 156,7 119,6 125,8 128,9 2034 158,8 120,6 126,8 129,9 2035 159,8 120,6 127,8 132,0 Preglednica 41: Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 0-1 leta v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 41: Comparison of the number of population aged 0-1 in the municipality of Škofja Loka until 2035 by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 541 541 541 541 2009 516 615 537 517 2010 500 697 540 501 2011 502 697 546 503 2012 502 695 549 504 2013 500 691 550 503 2014 496 683 548 503 2015 490 671 545 500 2016 482 658 556 495 2017 473 643 565 488 2018 463 626 555 480 2019 452 609 545 475 2020 441 591 535 470 2021 430 574 525 463 2022 419 558 514 457 2023 410 543 505 452 2024 401 529 497 450 2025 393 517 490 450 2026 387 507 484 450 2027 383 501 481 451 2028 381 497 479 454 2029 379 495 480 462 2030 379 496 481 470 2031 380 498 484 478 2032 382 504 488 486 2033 384 511 492 495 2034 387 521 498 488 2035 389 532 504 481 Preglednica 42: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 0-1 leta v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 42: Comparison of index on the number of population aged 0-1 for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 95,4 113,7 99,3 95,6 2010 92,4 128,8 99,8 92,6 2011 92,8 128,8 100,9 93,0 2012 92,8 128,5 101,5 93,2 2013 92,4 127,7 101,7 93,0 2014 91,7 126,2 101,3 93,0 2015 90,6 124,0 100,7 92,4 2016 89,1 121,6 102,8 91,5 2017 87,4 118,9 104,4 90,2 2018 85,6 115,7 102,6 88,7 2019 83,5 112,6 100,7 87,8 2020 81,5 109,2 98,9 86,9 2021 79,5 106,1 97,0 85,6 2022 77,4 103,1 95,0 84,5 2023 75,8 100,4 93,3 83,5 2024 74,1 97,8 91,9 83,2 2025 72,6 95,6 90,6 83,2 2026 71,5 93,7 89,5 83,2 2027 70,8 92,6 88,9 83,4 2028 70,4 91,9 88,5 83,9 2029 70,1 91,5 88,7 85,4 2030 70,1 91,7 88,9 86,9 2031 70,2 92,1 89,5 88,4 2032 70,6 93,2 90,2 89,8 2033 71,0 94,5 90,9 91,5 2034 71,5 96,3 92,1 90,2 2035 71,9 98,3 93,2 88,9 Preglednica 43: Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 2-6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 43: Comparison of the number of population aged 2-6 in the municipality of Škofja Loka until 2035 by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 1199 1199 1199 1199 2009 1223 1219 1228 1223 2010 1277 1270 1288 1279 2011 1291 1380 1327 1295 2012 1300 1484 1359 1305 2013 1305 1585 1389 1310 2014 1281 1658 1390 1293 2015 1263 1734 1397 1281 2016 1261 1725 1402 1287 2017 1254 1709 1402 1287 2018 1242 1686 1411 1282 2019 1225 1656 1417 1277 2020 1205 1622 1417 1269 2021 1181 1582 1414 1257 2022 1156 1541 1408 1245 2023 1129 1499 1384 1230 2024 1101 1456 1357 1220 2025 1076 1415 1333 1211 2026 1051 1377 1309 1204 2027 1028 1342 1288 1197 2028 1008 1310 1269 1194 2029 992 1284 1254 1199 2030 979 1264 1243 1206 2031 971 1251 1237 1217 2032 965 1243 1234 1232 2033 963 1241 1237 1250 2034 964 1246 1242 1247 2035 967 1256 1249 1244 Preglednica 44: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 2-6 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 44: Comparison of index on the number of population aged 2-6 for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 102,0 101,7 102,4 102,0 2010 106,5 105,9 107,4 106,7 2011 107,7 115,1 110,7 108,0 2012 108,4 123,8 113,3 108,8 2013 108,8 132,2 115,8 109,3 2014 106,8 138,3 115,9 107,8 2015 105,3 144,6 116,5 106,8 2016 105,2 143,9 116,9 107,3 2017 104,6 142,5 116,9 107,3 2018 103,6 140,6 117,7 106,9 2019 102,2 138,1 118,2 106,5 2020 100,5 135,3 118,2 105,8 2021 98,5 131,9 117,9 104,8 2022 96,4 128,5 117,4 103,8 2023 94,2 125,0 115,4 102,6 2024 91,8 121,4 113,2 101,8 2025 89,7 118,0 111,2 101,0 2026 87,7 114,8 109,2 100,4 2027 85,7 111,9 107,4 99,8 2028 84,1 109,3 105,8 99,6 2029 82,7 107,1 104,6 100,0 2030 81,7 105,4 103,7 100,6 2031 81,0 104,3 103,2 101,5 2032 80,5 103,7 102,9 102,8 2033 80,3 103,5 103,2 104,3 2034 80,4 103,9 103,6 104,0 2035 80,7 104,8 104,2 103,8 Preglednica 45: Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 7-14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 45: Comparison of the number of population aged 7-14 in the municipality of Škofja Loka until 2035 by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 1877 1877 1877 1877 2009 1904 1901 1910 1905 2010 1886 1879 1897 1888 2011 1890 1878 1907 1892 2012 1900 1884 1923 1904 2013 1927 1907 1958 1932 2014 1972 1946 2010 1983 2015 1979 1948 2026 1996 2016 2022 2085 2095 2046 2017 2022 2180 2123 2053 2018 2061 2312 2189 2099 2019 2077 2421 2234 2129 2020 2085 2521 2270 2150 2021 2085 2611 2298 2165 2022 2054 2670 2296 2150 2023 2026 2728 2312 2139 2024 2012 2698 2324 2147 2025 1990 2657 2327 2148 2026 1962 2609 2324 2144 2027 1929 2554 2314 2136 2028 1891 2493 2298 2125 2029 1852 2429 2280 2116 2030 1811 2364 2259 2106 2031 1770 2300 2221 2097 2032 1731 2239 2184 2091 2033 1695 2182 2150 2087 2034 1662 2131 2120 2065 2035 1634 2087 2094 2045 Preglednica 46: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 7-14 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 46: Comparison of index on the number of population aged 7-14 for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 101,4 101,3 101,8 101,5 2010 100,5 100,1 101,1 100,6 2011 100,7 100,1 101,6 100,8 2012 101,2 100,4 102,5 101,4 2013 102,7 101,6 104,3 102,9 2014 105,1 103,7 107,1 105,6 2015 105,4 103,8 107,9 106,3 2016 107,7 111,1 111,6 109,0 2017 107,7 116,1 113,1 109,4 2018 109,8 123,2 116,6 111,8 2019 110,7 129,0 119,0 113,4 2020 111,1 134,3 120,9 114,5 2021 111,1 139,1 122,4 115,3 2022 109,4 142,2 122,3 114,5 2023 107,9 145,3 123,2 114,0 2024 107,2 143,7 123,8 114,4 2025 106,0 141,6 124,0 114,4 2026 104,5 139,0 123,8 114,2 2027 102,8 136,1 123,3 113,8 2028 100,7 132,8 122,4 113,2 2029 98,7 129,4 121,5 112,7 2030 96,5 125,9 120,4 112,2 2031 94,3 122,5 118,3 111,7 2032 92,2 119,3 116,4 111,4 2033 90,3 116,2 114,5 111,2 2034 88,5 113,5 112,9 110,0 2035 87,1 111,2 111,6 109,0 Preglednica 47: Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 25-64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 47: Comparison of the number of population aged 25-64 in the municipality of Škofja Loka until 2035 by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 12541 12541 12541 12541 2009 12665 12641 12700 12671 2010 12803 12755 12875 12815 2011 12871 12798 12980 12889 2012 12923 12825 13070 12948 2013 12956 12832 13141 12987 2014 12963 12813 13188 13030 2015 12953 12776 13218 13057 2016 12917 12714 13222 13059 2017 12862 12632 13207 13041 2018 12795 12538 13180 13013 2019 12709 12425 13135 12997 2020 12621 12310 13087 12979 2021 12573 12236 13080 13003 2022 12517 12152 13064 13018 2023 12465 12073 13053 13039 2024 12402 11983 13030 13078 2025 12347 11901 13016 13127 2026 12246 11773 12956 13131 2027 12162 11662 12912 13153 2028 12072 11544 12862 13169 2029 11977 11423 12809 13211 2030 11892 11310 12765 13264 2031 11830 11220 12744 13340 2032 11788 11150 12744 13438 2033 11751 11085 12750 13542 2034 11707 11112 12767 13492 2035 11672 11148 12792 13448 Preglednica 48: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 25-64 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 48: Comparison of index on the number of population aged 25-64 for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 101,0 100,8 101,3 101,0 2010 102,1 101,7 102,7 102,2 2011 102,6 102,0 103,5 102,8 2012 103,0 102,3 104,2 103,2 2013 103,3 102,3 104,8 103,6 2014 103,4 102,2 105,2 103,9 2015 103,3 101,9 105,4 104,1 2016 103,0 101,4 105,4 104,1 2017 102,6 100,7 105,3 104,0 2018 102,0 100,0 105,1 103,8 2019 101,3 99,1 104,7 103,6 2020 100,6 98,2 104,4 103,5 2021 100,3 97,6 104,3 103,7 2022 99,8 96,9 104,2 103,8 2023 99,4 96,3 104,1 104,0 2024 98,9 95,6 103,9 104,3 2025 98,5 94,9 103,8 104,7 2026 97,6 93,9 103,3 104,7 2027 97,0 93,0 103,0 104,9 2028 96,3 92,1 102,6 105,0 2029 95,5 91,1 102,1 105,3 2030 94,8 90,2 101,8 105,8 2031 94,3 89,5 101,6 106,4 2032 94,0 88,9 101,6 107,2 2033 93,7 88,4 101,7 108,0 2034 93,3 88,6 101,8 107,6 2035 93,1 88,9 102,0 107,2 Preglednica 49: Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 65-84 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 49: Comparison of the number of population aged 65-84 in the municipality of Škofja Loka until 2035 by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 3222 3222 3222 3222 2009 3230 3228 3232 3230 2010 3181 3178 3185 3181 2011 3200 3196 3206 3201 2012 3240 3234 3248 3241 2013 3255 3247 3267 3257 2014 3285 3275 3299 3289 2015 3315 3304 3332 3321 2016 3364 3351 3384 3373 2017 3420 3405 3444 3432 2018 3501 3484 3528 3515 2019 3564 3545 3594 3583 2020 3631 3608 3664 3654 2021 3665 3640 3702 3693 2022 3703 3675 3744 3736 2023 3713 3682 3759 3752 2024 3752 3718 3803 3799 2025 3799 3762 3855 3854 2026 3837 3796 3898 3901 2027 3914 3869 3981 3987 2028 3946 3897 4019 4028 2029 4017 3964 4096 4111 2030 4096 4040 4182 4203 2031 4129 4068 4222 4249 2032 4158 4092 4257 4292 2033 4178 4107 4285 4327 2034 4181 4104 4295 4336 2035 4172 4090 4294 4334 Preglednica 50: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 65-84 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 50: Comparison of index on the number of population aged 65-84 for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 100,2 100,2 100,3 100,2 2010 98,7 98,6 98,9 98,7 2011 99,3 99,2 99,5 99,3 2012 100,6 100,4 100,8 100,6 2013 101,0 100,8 101,4 101,1 2014 102,0 101,6 102,4 102,1 2015 102,9 102,5 103,4 103,1 2016 104,4 104,0 105,0 104,7 2017 106,1 105,7 106,9 106,5 2018 108,7 108,1 109,5 109,1 2019 110,6 110,0 111,5 111,2 2020 112,7 112,0 113,7 113,4 2021 113,7 113,0 114,9 114,6 2022 114,9 114,1 116,2 116,0 2023 115,2 114,3 116,7 116,4 2024 116,4 115,4 118,0 117,9 2025 117,9 116,8 119,6 119,6 2026 119,1 117,8 121,0 121,1 2027 121,5 120,1 123,6 123,7 2028 122,5 120,9 124,7 125,0 2029 124,7 123,0 127,1 127,6 2030 127,1 125,4 129,8 130,4 2031 128,2 126,3 131,0 131,9 2032 129,1 127,0 132,1 133,2 2033 129,7 127,5 133,0 134,3 2034 129,8 127,4 133,3 134,6 2035 129,5 126,9 133,3 134,5 Preglednica 51: Primerjava števila prebivalstva v starostni skupini 85-100 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 51: Comparison of the number of population aged 85-100 in the municipality of Škofja Loka until 2035 by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 303 303 303 303 2009 313 313 313 313 2010 332 331 332 332 2011 341 341 341 341 2012 350 350 351 350 2013 369 368 370 369 2014 383 382 384 383 2015 401 400 402 402 2016 407 406 409 408 2017 426 424 427 426 2018 429 427 431 430 2019 431 429 433 432 2020 437 436 440 439 2021 433 431 436 435 2022 432 430 435 435 2023 440 438 443 443 2024 437 435 441 441 2025 447 444 450 451 2026 455 452 459 459 2027 449 446 454 454 2028 456 453 461 462 2029 446 443 451 453 2030 424 421 429 431 2031 428 424 434 436 2032 440 436 446 449 2033 446 441 452 455 2034 455 451 462 465 2035 467 462 474 477 Preglednica 52: Primerjava indeksa na začetno leto (I 2008=100) za število prebivalstva v starostni skupini 85-100 let v občini Škofja Loka do leta 2035 po izračunanih variantah projekcij. Table 52: Comparison of index on the number of population aged 85-100 for the starting year (12008=100) until 2035 in the municipality of Škofja Loka by calculated projection variants. Leto Varianta A Varianta B Varianta C Varianta D 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 103,3 103,3 103,3 103,3 2010 109,6 109,2 109,6 109,6 2011 112,5 112,5 112,5 112,5 2012 115,5 115,5 115,8 115,5 2013 121,8 121,5 122,1 121,8 2014 126,4 126,1 126,7 126,4 2015 132,3 132,0 132,7 132,7 2016 134,3 134,0 135,0 134,7 2017 140,6 139,9 140,9 140,6 2018 141,6 140,9 142,2 141,9 2019 142,2 141,6 142,9 142,6 2020 144,2 143,9 145,2 144,9 2021 142,9 142,2 143,9 143,6 2022 142,6 141,9 143,6 143,6 2023 145,2 144,6 146,2 146,2 2024 144,2 143,6 145,5 145,5 2025 147,5 146,5 148,5 148,8 2026 150,2 149,2 151,5 151,5 2027 148,2 147,2 149,8 149,8 2028 150,5 149,5 152,1 152,5 2029 147,2 146,2 148,8 149,5 2030 139,9 138,9 141,6 142,2 2031 141,3 139,9 143,2 143,9 2032 145,2 143,9 147,2 148,2 2033 147,2 145,5 149,2 150,2 2034 150,2 148,8 152,5 153,5 2035 154,1 152,5 156,4 157,4